p The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki Volume xvm—leto xvm CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) DECEMBER 10, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 290 J^HINGTON, 9. dec. — , sje sodišče Zed. držav je '^^znanilo, da ne bo vzelo P"2'va, ki ga je vložila a Bruno R. Hauptman-^ nahaja pod smrtno ob- brani SVO] rezim ® ^anikalo njegovo proš-za posredovanje v obsodbi. Obsoje-je vest sprejel mirno. tleč ugrabitelj in morilec prvorojenca, ne da bi izreklo c-((!' t glede slučaja, I ^ fa, da v zadevi ni zapo-^ie ustavno vpra- OfJ. ^ . upravičevalo posre-l5jieV.,*^^j^šjega sodišča. Slu-"^iJaripl ^""Stavno objavljen na ^)ov w drugih slu- IZ enakega razlo- ^ko 2^ano, je obramba sku-razpravo Haupt-(tvg j °°sodbe na podlagi tr-^ dele- '^^ezn obravnave, kakrš-jamči vsakemu ' n,- druhalske psiholo-pravza- ^rota ^ časopisi, ne ^ ^ sodnije ppme- , P° vodi. Vse na-tesai-^a ^"^°jGnega nemške-Ho Ig sedaj osredotočene ®aiiire? + j&ko tanki slami V" ^ ^kozvano "habeas K (ig^ opanje in pa mož-governer države ječo. ^ P^^ilostil v dosmrt- skoro zadnje - i( splavalo '""ovo Z"'"" zaanje Haupt-^Panje za novo obrav- Predsednik je imel včeraj dva večja govora — enega na farmerski konvenciji v Chicagu, drugega pa na slavnosti Notre Dame univerze. Predsednik Rooseevlt je vče-*---—' ~ raj imel dvoje daljših govorov, j ŠPANSKI PREMIJER RE in je zlasti v enem branil svojo SIGNIRAL administracijo pred napadi, kil so postali zadnji čas zlasti v biz- MADRID. Premijer Joa- nišldh krogih zelo ostri. Dopoldne je imel daljši govor na zborovanju farmerskih organizacij iz vse dežele, ki se vrši v Chicagu, in kjer je zbranih 18,000 delegatov organiziranih poljedelcev. Predsednik je predvsem branil farmerski program svoje administracije, ki temelji na zakonu AAA, ter vrgel proti svojim političnim nasprotnikom —. imenoval jih je "depresijske pro-fitarje" — očitek, da hujskajo mestne prebivalce proti farmer-jem. Ti ljudje, je rekel predsednik, tulijo o polomu, ki baje preti deželi, izključno z namenom, da postavijo vlado v slabo luč in da iz tega napravijo političen, kapital za sebe. Roosevelt je predvsem po-vdarjal, da je zakon AAA zvišal dohodke farmerjev ter s tem povečal njihovo nakupno moč, kar pomeni, da zopet lahko kupujejo tovarniške izdelke, in da baš ta proces prinaša oživljenje v industrijo ter s tem pomaga tudi (Dalje na 2. str.) ,quin Chicapaprieta je včeraj podal ostavko kot predsednik šele pred nedavnim sestavljene nove vlade. LEWIS PRIPRAVLJA NAČRTE ZA INOUSTRIJSKO KAMPANJO nesoti um#]en J||!^j|||||ZQyi'!Rooseve!t na govorniški turi;!^"^" časmkaf v Min EDNAJ-SSDNDO Priča umoru sta Wli njegova žena in hči. Padel je pod streli, ko je stopil iz avtomobila pred domom. Bizniški magnati povzročili kraval v Washingtonu - Ko i« ^•^Ptmann zvedel, da Sodnija zavrnila nje-■'.®® J® Tf ^ ramami i r h *3% ,Nv. je samo nasmeh-^niami. Od. k slaV, Rosencrans, ki. sporočil, pravi, ?io, u . ^Pi'ejel z isto hlad- , Ittl - ie kn'/nl -ITQCI nnc ■]e kazal ves čas ?L ' 8evoj dom ter stopil z avtomobfla, držeč zavoje grocerije v rokah, sta dvj. moška oddala nanj tri strele, da se je smrtno zadet na mestu zgrudil, potem zbežala. Njegova žena je histenčno začela klicati na pomoč. Ko je prihitela policija, je imenovala ime nekega poznanega nižinskega značaja z imenom Islxdore Blu-menfeld ali "Kid Kana", katerega je baje spoznala kot enega izmed morilcev, ter še nekega drugega moškega, ki je baje velik butleger. Policija je takoj šla na delo ter oba moška aretirala. Dočim. 30 je Blumenfelda pridržalo v nreiskovalnem zaporu, pa se je drugega spustila na prosto. U-morjeni časnikar je že pred dvema mesecama preritoiet napada, ko je bil zvijač n# z vabi j eii v neki nočni klub, odk sestre Mary Rakar, 1127 E. 17 i" St., da naj bodo v hiši žalosti ob 8:30 uri in ne kot je bilo preje naročeno. — W. Candon, tajnik. STRAN 2-^ ENAKOPRAVNOSt 1 10. decembra, 19^' 99 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by ITHE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$650 M 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6 00 n 6 miesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države In Kanado za celo leto ......$4.50 U 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države ■a 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26 h, 1918 ftt the Post Office at Cleveland, Ohio, uj.der the Act of Congress of March 3rd, 18 <9 STRADAJOČA UMETNOST IN UMETNIKI Slikarska umetnost je že odnekdaj enako kot druge panoge umetnosti in pisateljevanje, pesnikovanje itd. zelo nehvaležen poklic, ki zahteva v večini slučajev od človeka, ki se mu je posvetil, večidel zgolj žrtve in samozatajevanje, dočim so redki, zelo redki pošteni umetniki, katerim je njihov poklic prinesel nekaj več od gole posmrtne slave, od katere se pač ne da živeti, namreč sredstva za človeka vredno eksistenco. Pošten u-metnik — tak umetnik, ki ni naprodaj, — navadno trpi vsakovrstno pomanjkanje, strada večji del svojega življenja, strada, kakor strada tudi njegova umetnost, za katero večina ljudi nima nobenega pravega zanimanja. In vendar bi morali ljudje vpoštevati baš take umetnike, poštene umetnike, ki se niso hoteli prodati nobenim privilegiranim interesom, ki so ostali zvesti sebi in človeštvu, saj vendar ti umetniki koristijo človeštvu, vzbujajo v njem smisel za čisto, nepokvarjeno lepoto, mu odpirajo oči, da bi videlo, kakšno ne bi smelo biti in kakšno bi moralo biti, kakšno bo postalo itd., dočim od umetnikov, ki se iz lagodnosti in strahu pred žrtvami in samoza-tajevanjem prodajo Mamonu, človeštvo nima nobene koristi, temveč nasprotno, škodo! Čuden, nehvaležen je svet. Ostro grajo zaslužiš, morda celo kazen, a svet te hvali in nagradi; pohvaljen in nagraden bi moral biti za svoje delo, toda svet se spotekljivo obregne obte ali te docela prezre, kakor da ti in tvoje prizadevanje in delo sploh ne eksistira zanj! U-metniki,^ pošteni umetniki, morajo to bridko resnico le prevečkrat okušati na lastni koži. In naši umetniki niso pri tem nikaka izjema. Vzemimo nas same — clevelandske Slovence, že leta imamo v svoji sredi u-metnika, ki ga ameriški umetniški svet visoko ceni in o katerem mora priznati vsakdo, ki ima količkaj oči za pravo u-metnost, fla je izreden umetnik, ženij in poleg tega pošten umetnik; kdo je ta človek, vam ni treba praviti, poznate ga. In glejte, ta naš umetnik dela, ustvaj-ja, dela in ustvarja neprenehoma nove umotvore, ki pa se kopičijo pri njem in ne najdejo ljubiteljev, ki bi jim bili pripravljeni dati prostora na stenah svojih sob, in umetnik poleg tega svojega ustvarjenega bogastva lepote in resnice tako rekoč strada! Ali je to lepo spričevalo za nas? Nikakor ne. Tisoče družin na;, je v Clevelandu, to pomeni tisoče domov in Kdor pravi, da so gospodarji vseh teh domov tako na slabem, da si ne bi mogli pri\ oščiti ene tolike našega umetnika, ta ne ve, kaj govori. Kajti niso toliko gmotne razmere, ki so krive, da je pri nas sorazmeino tako malo domov, v katerih visijo slike našega umetnika, temveč naše, nezanjma-nje za umetnost Saj denarja vendar i-nianio! Depresija? Da, toda nc za vse in vselej. Samo pomislite, koliko denarja bo šlo v blagajne departmentnih trgovin zdajle proti božiču za razno nepotrebno navlako in drobnarijo! In koliko denarja požro takozvane 'surprise parties'! Jlekli bi, da po konzervativnem računu več kot sto tisoč dolarjev letno! Sto tisoč dolarjev, bratje, ni nobena šala! Kaj vse bi se dalo napraviti za ta denar, vse naše narodne, delavske in kulturne ustanove bi se s tem denarjem lahko postavilo na konja in še marsikaj! Tako pa — well, 'slavljenci' oz. 'obdarjen'!' bi v največ slučajih samopovabljene goste z njihovimi nemalokrat nezaželjenimi in neupo-rabljivimi darili vred zmetali na cesto! In zmrdavanje in zamere, ki pridejo za povrh! A vendar se nam za vse to ne zdi škoda denarja, ampak da bi žrtvovali kak desetak za umetnost, ne, to se nam zdi preveč. Da se ne bomo preveč na dolgo raz-vlekli: mnogo izmed naših rojakov ima navado, da o božiču obdarujejo svojce in prijatelje. Temu ne oporekamo, lepo je, da se človek spomni svojca ali prijatelja kdaj pa kdaj s kakim darom, to dene dobro obdarjencu in pojača prijateljske vezi; toda zakaj jih ne bi rajši obdarovali z nečim trajnejšim in kar ima poleg tega tudi večjo estetsko vrednost? Saj razumete, v mislih imamo umetniška dela našega umetnika, ki ima skladavnice lepih slik, večjih in manjših, in vam jih bo rad in poceni prodal. Verjemite'nam, da ni lepšega daru od umetniške slike, lepšega in trajnejšega; to vam bo priznal vsak človek, ki ima količkaj čuta za lepoto, ki veje iz umetniških del. Zakaj ne bi poskusili enkrat s takimi darili? Ustregli boste tistim, katere nameravate obda-liti, ustregli boste umetniku naše krvi, ki bo tako dobil sredstev za eksistenco in za potrebni slikarski material, ki je drag, in napravili boste uslugo sebi, ker potem bo zgodovinar lahko zapisal o nas, da smo bili res kulturni. Mi ne pišemo tega po naročilu, razen nas o tem nihče ne sluti, toda mi poznamo tjoložaj, poznamo umetnikove razmere in smatramo, da je naša kulturna dolžnost, opozoriti našo javnost na to ter ji prijateljsko svetovati: obdarujte svojce in prijatelje s slikami našega umetnika II. G. Peruška. Mr. Perušek stanuje v prostorih bivšega fotografskega ateljeja Bukovnik v Slovenskem Narodnem Domu, prvo nadstropje. Velik in pomembljiv dan v beli Ljubljani Kako si postiljajo živali Ležišča opic na Sundekih otokih. Spalna obleka rib in kobilic. Spalne navade živali v iniiu^ili primerili zelo slieijo navadam človeka. Sicer si sesalci svoje domo>an,je izbij'ajo zelo različno, včasih Jim rabijo trda tla za ležišče, včasih goščava, votlo drevo ali skalna razpoka. Tjuljni in kiti spijo na morski površini, mroži si poiščejo rajši toplejša peščena tla. -Mnogi sesalci pa si pri))ravljajo svojo posteljo z isto skrbjo kakor človek. Seveda ni; velja to o \'seh. Spalna kotanja, ki si jo pripravljata divji pes in volk v visoki ste))ni travi, je š(; zelo primitivna |;osl(!lja. Velike opice na Snndskih otokih ]»a si v krošnjah visokih dr(^v(!s vsak večer znova pripravljajo svoje ležišče. Najprvo zvijejo mtični' ve,ji- skupaj in jih potem pre pletejo skrbno z manjšimi, listnatimi vejami in siililjadjo. dokln' ne nastane trilen, |poglobljen sedež, ki jim jamei za ndiibno spa nj<;. Manj arhitektonske s];retnosti kažejo v tem pogledu gorile in šimpan^i, < cprav si znajo tudi pripraviti udobna in mehka pori- VJ'.ltš(')<, Nimamo pa samo zi\ ali, ki si pobtiljajo, temveč tudi fakšn<'. ki imajo (:?lo y»o noei po-,elino "spalno nlih'ko." Tako bi \saj lah l\o označili spremembo barve nekaterih zi-\ ali \ spanju. [iib;i slenoslomus chrvsop zamenja svoje dne\ no oblačilo s srebrnimi odfcipvi s temno brončenim nočnim oblačilom, ki ga krasi šest črnih poeeznih trako\. Svetla zlat6\šeiea dobi \- temi tennio bar\-o, mor slicmi! listu postani-jo pege izrazitejše, indijska i)aiičasta kobilica, ki je podne\ i sočno zelena, postane ponoči temnejša, (jarne-la \ irbius \ arlans ki jo je dobiti ob vseli (•\ ropskih olialali dobi ponori enakomerno >ivo barvo, dočim e ji jtovrsina podnevi h'-skeče v neizčrpnem številu barv. To nočno prebaj'vaiiji; mnogih živali razlagajo s pre-sno\nimi procesi in pi'eselilvijo kožnega pigmenta v podkožne stan ice. Euclid, Ohio Kakor vam je že morda znano je naše društvo "Slovenski Dom" št. 6 S. D. Z. doseglo pri Slov. Dobrodelni Zvezi izredno odlikovanje, namreč da dobimo srebrno kupo za naše agilno delo v pretekli kampanji za nove članstvo. Radi tega si usojam, da napišem nekoliko vrstic, katere naj upošteva vsaj vsaki član ali članica, ki pripada tej slavni in tako napredni organizaciji S. D. Z. Največ pa apeliram na brate in sestre društva "Slov. Dom" št. 6, da bi šli nam na roke ter s tem pripomogli do čim večjega uspeha na slavni in pomenljivi dan, kateri bo na 12. januarja, 1936, v naši Ljubljani na Recher, v S. D. Domu. Zato opominjam slehernega člana in članico, da si zasigura ta dan, da ne bi stavili obljub kod drugod, kakor je to naša navada, da kadar se gre za naše najbolj važne stvari pa nas je povsod dosti samo tam ne, kjer nas je najbolj treba. Omeniti pa poram to, da se moramo zahvaliti za ta naš uspeh, našemu tako naprednemu bratu Mr. Golobu, ker on je tisti, ki je prinesel to čast in slavnost našemu društvu, ker, bratje in sestre, to ni samo v ponos njemu, am pak tudi nam, ki smo člani našo dobre organizacije S. D. Z. Ne bom vlekel na obširno tega dopisa, kajti vsak zaveden član te organizacije se mora vzdramiti in priskočiti na po moč, da bo ta slavni dan zares v ponos in čast našemu društvu "Slovenski Dom" št. 6 SDZ O sporedu in prireditvi še poročamo pozneje, samo to vam rečem, rezervirajte si 12. januarja da boste gotovo vsi navzoči. Ravno tako prosim druge organizacije, da se po svoji moči udeležite naše slavnosti, kajti pripravljeni bomo tudi mi ob priliki vam povrniti. Na veselo svidenje 12. januarja, 1936! Z bratskim pozdravom John Globokar KOOSEVKI T NX GOVORNIŠKI TUllI; BRANI SVOJ REŽIM (Dalje iz 1. sti\) mestom in delavcem zopet na noge. Vlada je morala nastopiti, da zajamči stalne cene za farmerske pridelke, je dejal predsednik, ker dokler je farmer ubog, tudi dežela na splošno ne more uspevati. Roosevelt je tudi zagovarjal pred sovražno kritiko novo trgovinsko pogodbo s Kanado, o kateri jo rekel, da akoravno bo odprla ameriški trg za kanadske pridelke, pa bo v splošnem o-mogočila večji izvoz ameriških tovarniških produktov v Kanado s čemur se bo zboljšal položaj ameriških delavcev, ki bodo v sUmu kupovati več farmerskih pridelkov in tako bo pogodba in-direktno koristila tudi ameriškim farmerjem. Sicer pa, je de-i;4 predsednik, če se pogodba izliaže pomanjkljivo, se ju lahko pozneje popravi. Opoldne je bil Roosevelt na zaUuski v nekem klubu, kjer jc hil gost čikaškega župana Kc-lleyja. Tam je imel kratek go-\'or, v katerem je podal zagotovilo, da se Zed. države nikakor ne mislijo zaplesti v vojno, ako bi počilo v Evropi. Rekel je: "Mi nimamo nobenega namena, da bi se mešali v vojno o-Kti-lega sveta. Edino, kar nam torej preostaja, je, da jim smo za vzgled, v upanju, da ko vidijo j-.ot, po kateri stopamo mi kot, velik narod, bodo prenehali s svojimi krajevnimi in mednarodnimi prepiri ter vzeli en list IZ listnice Zed. držav." Popoldne je bil Roosevelt goal katoliške univerze Notre Dame v South Bendu, Indiana, ki je včeraj proslavljala novo dobljeno politično neodvisnost Filipinskega otočja, katero so Zed. države dale Filipincem po štiridesetih letih ameriške vlade. (Filipinski otoki so prvotno spadali pod Španijo ter je njih prebivalstvo torej pretežno katoliško.) Roosevelt, kateremu je u-niverza ob tej priliki podedila častni doktorat, je imel govor, v katerem je poveličeval ameriško tradicijo verske svobode. Navzoč je bil tudi čikaški kardinal Mundelein, ki je predsednika predstavil kot svojega "velikega osebnega prijatelja". porno silo napram drugim zlim] posledicam bolezni. To zdrav-] Ijenje je vedno bolj v rabi v| raznih pokrajinah. Da se oko-| ristimo dobrote tega uspešnega zdravljenja, se je treba vedno obrniti k družinskemu zdravniku, čim doznamo, da je bil o-trok izpostavljen ošpicam. Zdravnik bo tedaj vzel malo krvi iz rame enega ali drugega izmed staršev in vbrizgnil to kri v zadnico bolnika. Ako potem otrok razvije ošpice, bo napad jako blag in ni nevarnosti pljučnice. Redna zrakoplovba čez Atlantik Ančka je baš k Vsak otrok, ki je bil izpostavljen ošpicam, mora iti takoj v posteljo in vsi drugi otroci morajo biti odstranjeni od njega. To ravnanje prepreči I pritožila jo novo obleko, P teljica Mane a, cato strašilo izgledam se j® isuo riča- . Ančka, trdno P " /frjc-t/u/. Aw , s ^ TvfoTira d& ^ razširjenje bolezni. Zdravniška! rt?-, da poreče 'j-otno pi"^^■■. , . i_________.»'in da ji obleka nasprt> po pristoja. „ je Najdražja prijateljica P Neki izdelovatelj zrakoplovov v Baltimoru je obelodanil podrobne načrte za transatlantske veleletala s tonažo 100,000 funtov. Ti zračni orjaki bi prele-tali atlantski ocean brez vmesne postaje v malo več kot enem dnevu. Pot v eno smer bi stala $415, ali potnina bi se znižala na $265 čim bi bilo omogočenih devet ali več poletov na teden. Vsako izmed teh orjaških letal bi bilo opremljeno s štirimi Dieselovimi stroji, razvijajočimi 6000 konjskih sil. Dosegla veda ni še našla preprečila za; ošpice, kot ga je našla za davi-1 pristoja CO. Vemo pa, da kri staršev,! Najdražja . - gi ga vbrizgnana v otroka, prepreči da i bila z mishmi » _pkiin^ se razvije pljučnica. Vemo tu- j ^3®» J® __iz?'®" di to, da, čim otrok ozdravi od, ^"Gkoč: Saj ošpic, je imuniziran proti tej • • • res, grozno bolezni za vse življenje. Maršal Lyautey je ljubil razkošje Nagrobni napis, ki si ga je sam sestavil — Maršalove uniformo . f. v žele*" Dve sitni dami sla ^ #jbo niškem vozu pnckali, okno odprto ali oklica- nista mogli zediniti, s ^ . ^gjca. li kondukterja za r^s j "Akobo otoo odprt. jO pritožila prva, ° ■ hladim ia umrjem. ggla- Če pa bo zaprto, s ! sila drucra sitnica, Osvojitelj Maroka in utemelji-1 lahko zadušim. bi se največja brzina 170 milj: telj francoske kolonialne moči v | Kondukter jc bil ^ j" na uro in maksimalna daljava | Severni Afriki, maršal Lyautey, j vedel, kaj bi storil.^ ^ geD' letanja bi bila 6470 milj. Vož-jje tako ljubil pomp in teater ; prišel na pomoč nja v vzhodno smer bi vzela l teater, ki mu je bil sam središče tinman, ki je sedel bi2 > 26.7 uri in vožnja v zapadno j —da ni čudno, če si je to ohra- ^ . smer 31.5 nike bi znašala u vuisiija v z,£i.jjciuiiu —, — -- .1- — ----- i«uiu. jj, ur. Vožnina za pot-1 nil še preko groba. Kakor smo ■ nrlnrte , »Sala 7 do 12 centov poročali, so pred kratkim pre-! "Slo««< ar je odvisno od šte- peljali njegovo truplo v Maro- zaprite za miljo, kar je odvisno od število voženj vsak teden. Možnost izvedbe teh načrtov je bila dokazana po zadnjih poletih poštnih letal čez Tihi ocean. Takozvani China Clipper, prvi izmed brodovja orjaških letal je poletel iz Californije z več kot 100,000 pismi za Hawaii, Filipinske otoke in Kitajsko. V Honolulu pa so še 14 potnikov vzeli v zrakoplov poleg moštva in skupna teža zra- peljali njegovo truplo v Maro , ko, kjer so ga položili v raz- j košen mavzolej, a na tem mav- umoiilo zoleju čitaš ogromen napis; Tu počiva Lcuis Hubert Gon-salvo Lyautey, ki je bil prvi generalni rezident Francije v Maroku, od 1. 1912 do 1925. Premi- bomo imeli mir. zvrjzdoslovec ^ del pajke Ji!' Znani astronom nul v katoliški veri, previden, v mnogo storil in pisal na polnem verovanju s svetimi zvezdoznanstva. ^ ogj- kramenti. Spoštoval je najglobjc | življenja pa J® gebU^ staro tradicije in muslimansko zaradi neke je vero, ki so si jih ohranili in jih Ilastnosti; strastno 'icvoie lascnoKu, .gjl P koplova znaša več kot 5p,000 j izvajali prebivalci Magreba, pri | pajke. Vedno j® katerih jc hotel počivati v zem -. — i funtov. iDnevi prek(?ceanske plovbe so torej tukaj. zrako- —FLIS Zakaj so ošpice resna bolezen Piše Dr. John L. Ilicc, zdravstveni komisar mesta New York Iji, ki jo ie tako ljubil. Bog daj njegovi duši večni pokoj! Ta napis si je maršal, kakor I se jc izkazalo, sestavil sam. V njegovi bližnji okolici pa zagotavljajo, da so imele njegove u-niforme, ki so se dale primerjati samo z uniformami Napoleonovega maršala Murata, fantastično razkošje njegovega dvora in ljubezen do pompa, ki so se ji evropski ljudje smejali, svoja globlje vzroke. Brez tega bi ne bil napravil nikoli takšnega vtisa na maroške kneze, ki so ga zavoljo tega smatrali vsaj sebi enakega. Brez tega bi mu osvojitev Maroka ne uspela v tako kratkem času in s tako miroljubnimi sredstvi. - - iz M sebi lepo majhno dozo, ^ ta* jo po pariških salom kr&t, kadar so P» rane ženske v druz zdaj vzel pajka in ga ^ ,^\o, užil. Na moč ga je ji ko Sf. je kaka dama pri' razburila, da ji je j" hajalo. Šele čez Lalande razodel ^ ze: pajki namreč niso pajki, ampak narejeni i' dc. Ošpice (measles) nc smemo smatrati za lahko bolezen in če je en otrok okužen, ne smejo matere držati drugih otrok v najbližji dotiki z bolnikom, češ naj tudi drugi dobijo enkrat to bolezen, talto da se bodo za vselej rešili nevarnosti nadaljnega okužen ju. Vem zagotovo, da mnogo jiepoučenih mater tako ravna, ali to je jako nevarno ravnanje, kajti ni res, da vsak oUok zlahka prenese napad te bolezni. Letos se ošpice neobičajno 1'azpasujejo, toliko v mestu New York kolikor povsod gatejši Američani obogateli. Za-'italijanskega drugje. V samem mestu Newj voljo tega so sklenili, da ustano-j pmvega zaupanja-York je bilo prijavljenih 100 vijo muzej milijonarjev. V pro- i ko so Italijani odku smrti izmed otrok, zbolelih na ...........»v, ------- - ------- ušpicah v prvih šestih mesecih razni zanimivi in "dragoceni",navi'žt,š škatljic" ^ pol'' 1. 1935, nam pa je znano, da bo predmeti kakor na pr. pi-vi ček prišla ;;L.'ur prav v ^ niKn mogli nacudiw^pj/ MIJZE.I MILIJON AIM JEV Američani so prišh na to, da ii^iajo sicer že zbirke vseh reči, a d:i nimajo šo muzeja, ki bi na-i zorno V/.ICAI ICK KOT SREDSTVO . Abesinci v zasedeni Tigre cenijo vžigalic^ ' gds^'" steklenice kot plačilni jjyijjf'' po vsej priliki bolj !.lvi denar. jo- Italijani so nal'iavil'^^ niačirie globok vtis. ko _ vedali, da bodo vsako vsako potrebščino, ki rj'Q ^ domačinov, t-i ko j lUliUiJU KI D1 vAVit&c&VitiVV, i ' li o prikiizoval, kako so najbo- je tudi zgodilo, toda ° in'® „ jši Američani obogateli. Za-;italijanskega denarja ' |;gi I . ....... I..................... ..J>- Jliv. v JJIU- I •— •— -----j---- stranih dvoranah SO razstavljeni sinci ti), denar vzani J f število žrtev bržkone trikrat večje, ker mnogo otrok je umi io radi pljučnice, od ošpic. V teh slučajih se smrt navadno ne pripisuje ošpicam, marveč pljučnici (pneumonia). Starši naj si zapomnijo, da krvno zdravljenje preprečuje razvoj pljučnice pri otroku, ki je zbolel na ošpicah in ob enem pomaga bolniku, da razvije od- ki ga je Carnegie podpisal, pi*vl dolj^r, ki ga je Rockefeller za slu- Jc mogoče :'e. da narediš dragocenost podrgneš košček lesa pi šhatljice. Radi dajejo f ,fO' jn povzročene! žil. Za posebno smatrajo kladivo, ki ga je upo- - -----— - • rabljal Kdison, ko je delal kot. izvode v zameno f železniški delavec. Tudi Vander-se zgodi, da bilt je zfistopan: v neki stekleni j pc f(o vso šk^'- ^ omari je prvi časniški izvod, so-i-'-^ »■. ^ ^ j® gotovo ^ciip z izvedbo te vojšča- ^ode dnevni obrok čaani- ^8icer tn "lalo sko- ,, 'O, priznavajo, a ven- koht ^ ne za- ^rem ° Požrtvovalnosti ^.jmagovonja je treba, rVojg ® tako pičlo ^ Se H ^^ztrsašablje d&je. f # kdona na 'Okoristila jutra- cb ho- vo- VgeKi ^ davno iz-steklenice S deset! Čedalje '^kakordabise ho- % na .f in v kap-\ ^ la. Ustnice so ve- ^ jezik &kak* im&bk ;fah JI posušil nad og- lega v "^Vstai beseda ne ' *]a IZ ust t« gromni peščeni smrki, veter, ki je vroč, kakor da veje iz peči, jih žene bUžje in jim nenadoma spreminja smer. Pred očmi plešejo človeku v bhskajočem se zraku modri in rdeči krogi. Vojak novinec nosi še zaščitne naočnike zoper solnčni žar, dokler jih nekega dne ne izgubi a-li nevede stre, stari "kolonija-loc" pa nima proti neusmiljenemu solncu ničesar razen svoje ustrojene kože in navade, da; gleda predse s priprtimi vekami. Samo malo vode še, le majhen požirek, tohko da se ovlaži-jo usta in mogoče še grlo! Saj ne bo nihče takoj opazil, da si jo pokusil iz rezervne steklenice. Komur je trpeti s težkim o-prtnikom na hrbtu pod tr opskim žarom in v tropski žeji, temu u-ganjajo možgani čudno matematiko. Mahoma ugotovi, da vsebuje steklenica prav za prav nekaj več nego h ter, en sam požirek bi tedaj ne posegal v predpisano količino. In tako okusi mučeni človek še drugi požirek, ki je večji, nego je nameraval, toda topla voda ga ne odžeja in ne osveži. V ozemljih, kjer je malo vode, je druga steklenica namenjena za kuho. Ko se kolona u-stavi, stopi podčastnik h kuharju in strogo pazi na to, da odda vsak mož določeno količino vode. Meri jo s posebno mero. Četrt litra je za juho, četrt litra za zelenjavo, četrt za meso in omako, četrt pa za kavo, ki se ji noče c-dpovedati noben kolonialni vojak. Če se že odpove, se odpove rajši jedi. "Vodopivec" v koloni se je ob rezervni steklenici odpovedal naj prvo zelenjavi, potem mesu Litija, 15. nov. — Razume se, da razpravljajo Šmarčani in vsi njihovi sosedje in prijatelji od blizu in daleč ob slovesnem trenutku, ko praznujejo 800-letnico fare, tudi o tem in onem, kako va vojvodine Ki-anjske." Stari viri, ki bi prikazali celoten obraz šmarske zgodovine so pomankljivi iz raztreseni na vseh koncih in krajih. Le temeljit in dolgotrajen študij bi zakril slavo šmarske doline v podrobnosti. Krivda, da nimamo na razpolago vseh zgodovinskih virov leži tudi v tem, ker so se prvotni lastniki gra- so živeli in delovali davni predniki mične zasavske vasice. Vi-jdov izsčlili in odnesli hišne do-soka obletnica dokazuje, da je: kumente s seboj v širni svet. Šmartno hudo imeniten kraj. j Še največ virov imajo na Bo-Šmarska kronika beleži zato mnogo imenitnih dogodkov in dogodivščin. Saj je okrog Šmartna raztresenih kopica gradov, ki so videli slavne in pomembne dneve. , Omenjamo naj le najbližje; r?i]o za vsako cemo pcivEidiU, dsi Clrmace, Cirni potcdc, vztrajajo s količino vode, ki jim je odmerjena. Nihče ne more zahtevati, da bi vsi drugi trpeli in Grbin, Bogenšperk, ki so še da nes lepo ohranjeni in nastanje- V v.,. , .v , , ni. Grad Sela pa že tone v po zvecili koscek lesa zavoljo neka- ^abo terih, ki ne morejo vzdržati. Vo- genšperku, nekaj pa jih hranijo tudi v črnopotoškem gradu, kjer sedanji lastniki Medičevi šmarski sodobniki. Šmartno je vinjsko dolino. Pa tudi pro-testantje niso bili kar tako. Povsod so imeli svoje zaupnike. Ko je pridirajal stiski opat s svojimi konjeniki v Žalec, je našel gnezdeče prazno. Predikant Janez Vajdinger je, opozorjen po svojih zaupnikih, pobegnil. Miroljubni Šmarčani se sploh niso dosti zmenili za novo vero. To je bilo tudi zelo nevarno, zakaj protestante so trumoma izganjali in so tako tudi iz Kamnika leta 1594 pregnali vse domačine protestante. Zaradi udobnosti se Šmarčani niso o-grevali za nevarne ideje. Valvazor nam prav nazorno prikazuje, kako so živeli njegovi jejo med seboj, kdo bo pripeljal daljšo smreko, dekleta in ženei pa so spletle toliko vencev, da bi imeli prav udobno železniško zvezo med Šmartnom in Litijo, če bi se venci izpremenili v železniške tračnice. 666 Tekočina - tableti mazilo - nosne kapljice ustavi PREHLADE VROČICO prvi dan glavobol v so ntinntab prav radi razkažejo stare urbarje z imenikom podložnih bilo pomembno obrtno središče. Najbolj so se pečali z usnjar- kmetov, ki so morali graščini stvom in kovaško obrtjo, ki je jak, ki je navajen tropskih krajev, zna žejo seveda prenašali kakor velblod. Vode sploh ne pije, temveč si privošči od časa do jiii" 211'-' in"' dO' i d; tel''' VW' ji^ C- f la^' j/' P'"' 'i" if itlC jjcj' j)l^ W- ^ ust. I BYV/AY3 ^ ^CČANVMSINC INiyENJ:iCH-I MlCHr If^TCKESrVo^J ^ /r!t 'BEAifT/ 1:5, V r—f'»»■ iTi 1 V'^F 'Tl^l . JiM'SI _.L-nr- I 'l #&,:^''i'''«" ':p#ElliS|'::..... ': I, / Rngir;;/ li ".' ;4-! \ i " ''■A-. Hittnutniijc; 1<4, UU: (iuvlil I li tiio. IVr^uJl: itiiticiij. tiliuiicti----..-___^3750 IGUH E. 7'J St.. dru/.iubkj. 5 sob ••-iMKUj. 2 Kuli) zboruj, rogojl: Bančna liiiaiHM.. $4000 1100 E. 71 St.. oU St. r.lalr Avr. : U Hittnutniijc; 1<4, UU: (iuvlil I li tiio. IVr^uJl: itiiticiij. tiliuiicti----..- ^3750 84o E. 209 St., '"I Hoclier Avo., r.fM'iiio Oil St. Clalr: Seinl-bunga-low: % bobo ill kojialnica spodaj; v»>nko pvilsliI'Hjo; lep lot lUUxlUO. Poyoji; Kau(*iia ftn.iiioa ŠE 20 TONOV prvovrstnega South Geneva Concord grozdja imamo naprodaj. GROZiJE IONA - MOŠT SOD NOVI SODI OD ZGANJA $2.50 — SE PKIPOBOCAMO. T£0 MANDEl, 15312 WATERLOO RO-KEN. 1218 Millions prefer it to mayonnaise- coJti / % MiracIc Whip is deli- cious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fash-ionod boiled dressing arc combined in a new, skilU'ul way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip TiF- \ beater that's exclu- inw sire with Kraft. 0 / \ V" IOG34-H teller Ave., oU SU ('lull* Ave. I »ve lilsi iMj 7 .sol) v«H- kii za cno ; Ivl lojLl.sn Pojjojl: BanCiia flu- IWIII'M. $3500 84o E. 209 St., '"I Hoclier Avo., r.fM'iiio Oil St. Clalr: Seinl-bunga-low: % bobo ill kojialnica spodaj; v»>nko pvilsliI'Hjo; lep lot lUUxlUO. Poyoji; Kau(*iia ftn.iiioa "'$3200 LONCI pp samo 29c (Držijo 2 kvarta) Ti lonci so vredni 50c, pri jias jih pa dobite sedaj po znižani ceni — 29c. Obiščite našo trgovino in prepričali se boste, da je naša zaloga popolna in vse blago prvovrstno. SUPERIOR HOME SUPPLY CO. 6401 Superior Ave. TOOK OFF 17 LBS. OF VGLY FAT HEEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert Hickey, Roscvillf!, Calif., ■writos: "My doctor prescribed Kruschen Salts for me—he .said they wouldn't hurt me in the loaHt. J'vq lost 17 lbs. in 6 weeks. Kruschcu is worth its weight in gold." Mrs. Hickey paid no attention to gossipers who said there was no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. Why don't YOU? Get a Jar of Kruschen to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle). Simply lake half teaspoonful in cup of hot water every morning. All druggists. Tke City &) Suburban Co. 308-318 Aiiisfield building, vugai E. Utli in Huron.—MAiu 1645 >H.i:■_Li - - ^ Sii ifi OB 40-LETNIGI DRUŠTVENEGA OBSTOJA Samostojno društvo "SLOVENIJA" je obhajalo letos 40 letnico obstoja. Ker se za to proslavo ni priredilo letos nikake veselice ali piknika, se je na letni seji sklenilo, da se v počast 40-letnic# daruje vsem članom prost eno-mesečni asesment in sicer za mesec januar, 1936, To društvo je v iako dobrem finančnem stanju in so novi kandi-datje pristopnine prosti v letu 1936. Pristopite dokler je še čas. Želimo vbeiii vesele božične praznike in s)'ecno Novo leln! ODIiOK. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno w w I I # »V« licno po vasem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost I 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 ...... STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 10. 'decembra,^ VELIKI TRGOVEC POVEST Spisa] ENGELBERT GANGL B ijl M in reče tiho, proseče; "Žena, Re- I" zal Ona pa pravi; "O moj Martin!" In njena suha roka se mu dotakne lica. Martin se nagne še bliže in prosi tiho, šepeta je, sklonjen nad njeno glavo; "Odpusti mi, žena!" Ustnice so se mu tresle, in 7. rokami se je oprijemal njenih koščejiih rok. "Že davno sem ti vse odpusti-ia, vse, vse, prav čisto vse!" re- ženo je obhajala dotlej nežna- "Vi vsi, vi vsi, ki vas gledam," cula pri njih noči in dneve ter |Iczen jo je cisto ^ .. na blaženost. Nobene bolečine ni reče bolnica. "In Tvoj blagoslov svetila pri pogrebih s staro, za- blede in droWe,_s» J več čutila. Bilo ji je tako dobro, naj pride in naj se razprostre kajeno svetilnico. Neža je prišla in prekrižala sebe in mrliča ter rekla: "Bog iramiBnnBiniBiuiimiBnnMiiiiBiiiiMjuj Bila je popolnoma vdana v voljo božjo in hrepeneče je čakala, da pride k njej duhovnik z zadnjo popotnico. IV. Janezu, ki je ravno klečal pred •stranskim oltarjem, ko je cerkovnik poklical prosta na obhajilo, je zazvenelo nekaj v duši kot glas, ki ga je klical domov. Vstane in odhiti v domačo hišo. Mater zagleda samo na postelji, kako sloni na visokem vzgla-V ju in gleda mirno pred se. "Mamica!" "Janez!" Tako vzklikneta oba ob jed-nem, kakor da hrepenita drug J O drugem. Janez steče k postelji, poklekne ob njej, in glava mu omahne na ležišče. "O moj Janez, moj Janez!" reče mati, in njena slabotna roka se dvigne in pade Janezu na teme. "Kaj bo, mamica?" vpraša Janez. "Nič ne bo hudega, sinko!" odgovori mati. "Gospod bodo gorečima svečama, da sprejmeta. dostojno Njega, ki tolaži u-mirajoče. Zapel je cerkveni zvonček, in njega drobni glas je prihajal edno bliže. Vmes se je čula čumljajoča molitev, s katero so spremljali ljudje Odrešenika. \ bolnici je nekaj vztrepetalo, kakor da se veseli predragega o-biska. Pred Zalokarjevo hišo se duhovnik ustavi, in ljudje popadejo na kolena, da prejmo sveti blagoslov, potem odidejo po stopnicah za njim ter počakajo pred sobo, da se izpove bolna Zalokarjeva žena. Izpoved ni trajala dolgo, saj je bilo danes že tretjič, da se izpoveduje. Po izpovedi odpre prošt vrata, in ljudje se usujejo v sobo ter pokleknejo ob postelji. Ravno je podal duhovnik bolnici sveto hostijo, da jo zau-žije, ko se priplazi po prstih do vrat — Martin. Precej po obedu je bil odšel z doma ter je koncem mesta popival v neki gostilnici. Ko je začul, da pozvanja k obhajilu, ga je nekaj zbodlo in dvignilo s stola. , Odšel je domov, kakor da bi slu-prišli semkaj z živim Bogom, da. gredo z obhajilom k nje- vzraste v meni nova moc. govi ženi. Janeza poli jejo solze. "Ne jokaj, Janez," ga tolaži mati. "Solze ne pristujejo tvojim čo žena, in po licih ji plava dobrodušen, srčen smeh. Možu o-mahne glava na blazino, kolena so mu upognejo in zdrče na tla. Prsi se mu začno vzdigovati, najprej počasi, potem hitro in hitreje, in Martin začuti, kako mu polže med prsti, ki jih je tiščal na očeh, vroče kaplje. Jo- kakor takrat, ko je še bila po- nad hišo in nad njimi, ki prebi polnoma zdrava. V prsih se ji je vajo v njej! nekaj omehčalo, da je dihala Potem je zopet zavladal po so-! nodi milostljiv tvoji dobri duši", lahko in jednakomerno. bi mir, in ničesar ni bilo čuti, sa- j Potem so Zalokarico umili, po- "Ah moj Jezus, kako si mi mo ura na steni je bila v jedna- česali ter preoblekli v sveže pe-dober'" zašepeče žena, in dve kih presledkih, in njeni votli u- rilo in črno obleko. Oboje ji je solzi ji zdrčita po licih. darci so odmevali od sten. Mož, bilo preveliko in preohlapno. Bo je dobro čul te udarce. Cul je tu-' In res! Komaj je sprejela ži- prihajajo tiši in tiši, ka- vega Boga, že je začutila, kako b, ge odmikali v daljavo, jo popuščajo bolečine. Tudi od jg hi pojemali, umirali. sroa ji je nekaj padlo, nekaj tež- gg je tja na steno in v tis-Itoga, morečega, in kakor skoz hipu se je ura ustavila. Po odprta vrata se je usulo vanjo gg jg razlil mir kot v grobu. sto svetlih upov: da bo še ven- "Martin, Martin!" zakliče že-dar videla moža poleg sebe, kaže proti stropu. "Kaj je, draga moja?" vpraša on. koščene, ------------„ sklenili na prsih, na ^ ji nataknili črne šolne, b zvezali s črnim trakom. predno mrje, da ji je Bog varoval dobro dečico, da ji bo odpah-nil nebeške duri, da bo tamkaj videla svojo patrono, sveto Te- ■'Ali vidiš to luč, to nebeško kal je . . . Peza, ki mu je ležala:: tamkai pila njena hič?" vpraša bolnica, se hipoma na srcu, se mu je začela lajšati. glasove Boga sla- dvigne, kakor da bi ji šinila večih pesmi j, ki jih prepeva žile nova moč, ter zakliče glasno j vseh devet korov angeljskih; da ^in^razločno: Kje so moji otro-, bo tam videla svetega Martina, ci?" ... , . ! blagega vojščaka in patrona mo- i "Takoj pridejo, reče Martin; Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Tour Kiilneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic. Irritating drugs. Be careful. If functional Kidney or Bladder tURordera mak« you puffer from Getting I'P Nights, Nervousnepp, Loss of Pep, Lfg Pains, Rheumatic PatnR, Dizziness, Cir-rlps Under Kyos, N^uralsia, Acidity, Burning. Smarting or Itching, you don't need to lake chances. All druggists now have 1 he most modern advanced treatment for these trouble?—a Doctor's prescription called Cystex (SIsa-Tex). Works fast—sufo and sure. In 48 hours it must bring new vitality and is guaranteed to make you feel 10 years younger in one week or money back on return of empty package. (7ymtex costs only 3c a dose at uruggists and the guarantee protects you. Kakor izginja na pogorju ledena skorja, ko jo obsije solnce, in se ulijejo hladni studenci v doline In ravnine, tako se je topila Martinu peza, ki mu je kot z železnimi prsti objemala srce, in njegove oči so se kopale v hladečih solzah. V dolgih, globokih vzdihih so se mu tresle prsi, so mu i drgetale ustnice. Z glavo je vedno bolj silil proti ženi, in roke so se mu vzpele tja k vzglavju, tipale po blazini in se končno o-vile okrog ženinega vratu. In glava se mu je dvignila, in začutil je, kako se je dotaknilo njegovo lice ženinega hladnega, Ko je bilo sveto opravilo končano, in ko je duhovnik potola- mladim očem. Pa tudi tvoji ma: bolnico z iskrenimi ^^mi, mici ni nič hudega. Samo Boga'3" odšli vsi prisotni. Martin ^ se je stisnil v temo v kot, da bi ga nihče ne videl. Bilo ga je si želi, da vzraste v njej nova moč." Materin glas je bil slaboten. Glasil se je kakor dih, ki prihaja iz umirajočih prsi j. Napadel ževega, svetega, Janeza, svetega Frančiška in sveto Ano in vse svetnike in svetnice božje; da bo tam videla, kako se boči pod nebesi v dolgem loku pisana mavrica, kako se prižigajo v mraku zvezde, in kako ugašajo zjutraj; da bo videla tam iz neizmernih visočin pod seboj solnce, to toplo, zlato solnce! In pa da bo gledala svojega Boga in Odrešenika iz obličja v obličje, da bo tam blizu Njega, ki jo je u- skoro mrzlega lica. Takrat ga je I . ... . ,^ . ® v . ° istvaril in zopet poklical k sebi; pretresla strašna slutnja. , , , ., , 4.- i •__ ' •' da bo videla tisto, ki ga 30 rodi- "Moja žena, moja žena!" jeila — Kraljico nebes in zemlje . , vzklikal, in njegove solze so mo-1 Vsa njena duša je bila prepo-čile ženi lica, da sta na njih za-, jena s srečno blaženostjo. Oči cveteli dve rdeči lisi, jednaki i so ji nepremično strmele v strop, dvema zakasnelima jesenskima | in zdelo se ji je, da se razmika rožama. In njegove ustnice so ob I zidovje, in da plava k njej v so-visele na ženinih posinelih ust- bo čudovita svetloba, kakršne še ni videla doslej. Vehe so ji nicah, kakor da bi hotele dihni-ti vanjo novo moč, kakor da bi! trepetale, zakaj njene oči niso Bilo sram, da se ni upal niti v sobo k ženi. S pestjo se je udaril ob čelo ter govoril sam zase: "Ti jo je zopet hud kašelj. Janez jejčlovek, ti človek, ti mnazaničlo-napel svoje moči ter je dvigmlh'ek!" ^začutil ]e, kakor da se ga drzi blato po vsem telesu. mater, da je sedela na postelji. No, pa je bilo lažje to sladko breme, nego si je mislil. Zdelo se mu je, kakor da drži otroka v rokah. "Pojdi, Janez, k sosedovim," reče mati, ko se ji poleže kašelj, "in prosi sosedo, naj pride sem k meni, da pripravi vse, kar je treba, da bo snažno in lepo, ko pridejo s svetim obhajilom." Janez zbeži po sosedo ter se kmalu vrne z njo. V tem je pri-šb. tudi dekla ter je rekla, da pridejo takoj sam gospod prošt. Bolnici so oblekli novo. kakor sneg belo perilo, tudi postelj so pregmili s svežimi rjuhami. Na desno stran k vzglavju so posta- Roko je začel drgniti ob roko, kakor da slači rokavice. Rad bi se iznebil tega umazanega občutka. Potem se mu je zazdelo, da ne sodi več v to hišo. In tiho, kakor je prišel, je hotel zopet o-diti. Svdgnil je mimo vrat, a njegova senca je padla v sobo in se začrtala po tleh. Žena, ki je ležala doslej mirna in potolažena na postelji, in kateri so ustnice šepetale molitev, zagleda njegovo senco. "Janez," pravi, "poglej, poglej, kdo je tam zunaj!" Janez skoči do vrat in reče: "Ata, ata!" Žena se prijazno zasmeje in hotele piti iz njene blage duše j bile vajene take nebeške luči. uteho in odpuščanje ... ^ Roke so se ji iztegnile proti stro- Janezu, ki je stal doslej v ko-1 pu, in njen glas je šepetal: "O, tu z bratom in sestrico, se je za- j pridite, pf^!^ pridite! ..." zdelo, da je najboljše, če gre z i Mož se je dvignil in obsedel obema iz sobe. Prijel je Franceta in Nano, vsakega za jedno roko ter odšel z njima na hodnik. Vrata je rahlo zaprl za seboj. tik vzglavja. Solnce je padalo za gore, in mrak se je razgrinjal po sobi. "Kdo naj pride, žena?" jo vpraša Martin. in jih pokliče. | Otroci steko k materi, Martini pa prižge svečo, ki je ostala po- j leg vzglavja še od obhajila. j "Ah, vi moja zlata dečica!" j zakliče mati in napravi z roko j znamenje, kakor da blagoslavlja. Potem omahne na posteljo, globoko zasope in obleži mirno, nepremično. Oče da znamenje, naj otroci pokleknejo. Nato vzame v desnico svečo, z levico pa zatisne ženi oči. Zjutraj je vedela vsa Metlika, da je umrla žena Zalokarjeva. Prvi so govorili: "Rešena je!" Drugi: "Bog ji daj sveta nebesa!" Tretji; "Ubogi otroci!" In tako naprej . . . Zalokarico so napravljali na mrtvaški oder. Noč je še prele-žala na postelji, bleda in mrtva. Tamkaj je prejokala toliko no-čij, a njene solze so sedaj usahnile, in Bog je že izrekel sodbo nad njeno dušo. Poklicali so staro Nežo — "mrtvaškega ptiča", kakor so ji rekali — ki je preoblačila mrliče, jih napravijala na oder, pre- vili mizico ter jo prekrili z be-1 zakliče, kolikor so ji dopuščale lim prtičem. Na njo so postavili I moči: "Martin, Martin, pridi sem!" Z vso silo se dvigne na postelji, a zopet omahne vznak. Mož je obstal kakor pribit. Z rokami se je oprijel stene, in noge so se mu začele tresti v kole- ra zpelo, ob levi in desni pa sta )>]apolali dve sveči, blagoslovljeni na svečnico. "Še moje rože denite semkaj k Jezusu," reče bolnica. In dekla prinese rože in jih po- i nih. stavi ob križu. j Stopi v sobo in se približa Gospodinja se ozre tjakaj in j ženini postelji. Nagne se nad njo vzklikne: "Ah, moj Jezus! Ah, j_ moje rože! Ah, moje rože, ki bo-, ste zvenele z menoj vred." | In res! Tudi rožam je ginilaj cvetoča rast, in zdelo se ji je, da BO bolne, in da žalujejo. Pa saj jih ni več ravnala skrbna gospo-dinjina roka . . . V tem je zazvonilo k obhajilu. Žene in otroci v cerkvi so počakali, pa tudi nekaj drugih sosed je priteklo, da spremijo Gospoda k bolnici. Vsi so vedeli, koga pojdejo obhajat. Prošt se je oblekel v cerkveno oblačilo in je pristopil k altarju. Orglavec je začel orglati "Sve-i to", in ljudje v cerkvi so pe-1 li . . . i Bolnica je ležala med temi mirno in tiho, in roke so se ji| sklenile k molitvi. Janez je kle-1 čal tik postelje in držal v rokah I gorečo svečo. Na hišnem prahu j sta klečali soseda in dekla tudi z ■ OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Fittinr bocauAA of ntomarh disturbancoa, food fprmentntion, or tho wearing of falso teeth, old people frc<|uontiy have halitosU (bad br«ath). No wonder others consider them a nuinancc* But now Srionco has found that the regular UKe of Listerino will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plate surfaces. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and film surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerino every two or threo days. See bow much moro wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pbarmacal Co., Bt. Louis, Mo. Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest andsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO Buy hondkerchieB with what It ofUBterine, comratoyou it clean., ,«r CT« it MVM you Kith d«tifnc«>. Bur fcandkcrchiefa «« ^ Bactl Co. " IISTERINE tooth paste 251 ONLY IN NORGE B® THE PLUS VALUE OF BOLL^ BEFRIGERJITIOV # Part of the pha rahja ia Norge is the jdus cold-making power of the RoHator. It is able to make more ocJd than youH ever need, is simple in construction, smooth in operation, uses hardly any cuxrent, is almost everlasting. By actual test, the RoThrtwr isch proves with use. The extreme efficiimcy and dependableness of the Rdlabx is the basis of saving ta both food and refrigeration. Rdlatoc Refrigeration enables Norge owners to save qp to $U ■ month. THE ROLLATOR... Smooth, easy, rolling power provides more cold — ases less utmaJ, before you BU^ yoa cf quiety 6rce service. • Whenyooboy expect It to But do yoa' the HfoctB SUPERIOR HOME SUPPL^ 6401-05 Superior Ave. UFE'SJBYWAYS Kvpy VMi- My,' A /\-AH