List 6.
Ilirija
svojimu  novimu poglavarju,
Njega ekscelencii
GOSPODU GOSPODU
GROFU LEOPOLDU WELSERSHEIMBU,
Njih ces. kralj. Veličanstva skrivnimu svetovavcu i. t. d. i. t. d. i. t. d.
o Njegovim prihodu v Ljubljano.
^^molkni Sever, Burja vtihni,                    Pa kakor grenka je slovesa                            V zvestosti sta nepremakljiva I u plajš sneženi, zemlja, skri!                          Linčanam ura tam bila,                                   Kot gore moje skalnate,
Pomlad! veselje svoje vdihni                            Tako veselje iz očesa                                      Gori jima ljubezin živa U serca vsih, kar jih živi                                  Za Tebe sije vsaciga                                      U sercih volje zidane
Ob bregih Save in ob Dravi,                           V dolinah mojih Tebi znanih,                        Do doma, vere in Cesarja
Alj na gorah alj na planjavi!                          V dolinah mojih Tebi vdanih.                        Do Tebe mojga poglavarja.
Moj danje tu, de govorica                             Spomin imam še Tvoj v Ljubljani,               Poznaš ju j pridnost, uka želja Osramotena skrije se:                                         Oj, Leopold, skerbnik zdaj moj,                 Oba od nekadaj slavi,
De žalostna mi bo samica                                Spomin imam še v Goratani                             In serčnost tu , unstran Ljubelja Ljubljana, ki mi sedež je. —                            V hvaležnih sercih shranjen Tvoj,                Daje obema čista kri;
Ilirija sim od Cesarja                                     Spomin imaš tud' Ti naroda,                          Pravici dasta se vkloniti —
Dobila zopet poglavarja! —                             Ki v vladbo Ti ga da osoda.                           Lepo je takim Oče biti!
Vem, de so Donave valovi                              Narod je dvoje korenine,                                Serce imaš u persih blago, — Naprej šumeli žalostno,                                       Voljan in brihten in krepak,                            O bodi Oče dolgo let
Ko Linca segali sinovi                                      Sin zvest je drage domovine                           S tem sercam mi, ki vsim je drago So Tebi v roko milostno,                                  Od tal do glave korenjak5                               In bodi za moj blagor vnet} —
In britke so solze točili,                                 Slovenec tu se z Nemcam brati,                     Bog živi Tebe in Cesarja,
Ko Tebe so, Gospod, zgubili.                     Obema sim jez mila mati.                                 Ki dal Te je mi poglavarja!