STANO KOSOVEL: SIBILSKI MOTIV.                          11S
STANO KOSOVEL:
SIBILSKI MOTIV.
Konca ne bo, in še ne, in še dolgo ne, — dokler ne pade poslednji; potem pa se vprejo vetrovi, stemni se prozorni zrak, solnce zasenči svinčenoteman oblak, — zemlja bo črna.
V temi bo tipalo s prsti nešteto rok; mati bo zvala in zvala svoj trop otrok, sestra iskala bo brata, očeta sin rad bi priklical za hip izpod razvalin, rešil ga trna,
ki je rodovom šel skozi srce in dlan, da od krvi je bil rdeč predvečer in dan kar se je strnil nad jutri sovražen krog groze, ki čaka, da prvič zapoje rog mrtve korale.
Starec in otrok, mladenič, dozorel mož Križanega rad ovenčal bi s kito rož, ustne pritisnil na žile krvavih ran, da bi še njemu v prenašanju molk bil dan s pesmijo hvale.
Žalnemu vodu sledil bo izmučen vod s križem spokornikov; plakal in prosil rod in poklekaval bo, da bi bil greh odvzet —: vse zaman... Prvič in takrat enak bo svet v teži in meri.
Dolgo bo rajala rdeča nevesta smrt...
In ko posekan do bilke bo cvetni vrt,
ko še vihtel se nad trupli bo meč zastonj
jezdec v stremenih se vzpne, zdirja blodni konj —
boj se pomiri.         v                                      TZsjjUc*