četrtek ki velja ■ poštnino vred in ▼ Maribora ■ pošiljanjem na dom It oelo leto K *.— bi pol leto „ Z— m četrt leta „ L—
Maročnina se pošilja ■pravnlStva v tiskarni ■v. Cirila, koroške alice hštv. 8. List se foiilja do odpovedi
Mefatiki kstoL tb-kovnega drofitva do-Mn^o list brei poletne naročnino.
SLOVENSKI
list ljudstvu v pouk in zabavo.
Poeaneari B*fl dobd ee t tiskarni in pri gospoda Korsk-a no velikani trga po 10 k.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
V Mariboru, dne 26. junija 1902.

Stev. 26.
Tečaj XXXVI.

^Sg&Ailo na naročbo.
Z današnjo številko zaključimo zopet polovico leta. Zahvalimo se vsem dosedanjim našim naročnikom in prijateljem ter jih prosimo, da bi nam ostali zvesti tudi v prihodnje ter nas podpirali v našem boju za narodni blagor.
Posebno naj bi nas podpirali s tem, da bi nam pridobivali novih naročnikov.
„SLOVENSKI GOSPODAR"
stane s prilogo „Naš Dom" na leto 4 K, pol leta 2 K, četrt leta 1 K. Naročnina naj se pošilja na naslov: Upravni-štvo „Slov. Gospodarja", Maribor.
Vse cenjene naročnike, kateri nam dolgujejo naročnino (nekateri še celo za preteklo leto) pa prosimo, da nam isto kmalu dopošljejo, sicer smo primorani nadaljno pošiljanje lista ustaviti.
Upravništvo „Slov. Gospodarja." Sprememba volilnega reda.
Zadnjo soboto, dne 21 junija je začel zborovati štajerski deželni zbor. To je njegovo zadnje zborovanje, potem se bo deželni zbor razpustil, in imeli bomo volitve novih deželnih poslancev.
Spodnještajerski deželni poslanci se tudi tega deželnozborskega za-, sedanja ne udeležujejo. Prenapetost in krivičnost nemške večine jih je iztirala iz deželne hiše, in dokler se jim ne da dostojno zadoščenje, se ne morejo vrniti v Gradec. Slovensko ljudstvo, ki ceni čast in ugled svojih zastopnikov v deželnem zboru, je na mnogoštevilnih zborovanjih z navdušenjem odobrilo zadržanje svojih poslancev. Brezdvomno pa je, in to je treba povdarjati proti našim klevetnikom in obrekovalcem, da bi se deželni poslanci takoj vrnili v deželni zbor ter tamkaj sodelovali, ako bi se jim popravila storjena krivica in se jim dalo primerno zadoščenje. To se dosedaj ni zgodilo.
Za sedanje zasedanje je položila nemška večina tudi predlog o spremembi volilnega reda na mize deželnih poslancev. Toda predlog je tak, da se ga morajo nemške stranke, ki so ga izdelale, sramovati pred celim svetom. Kmetskemu in delavskemu ljudstvu so vrgle nemške stranke le četrto kurijo pred noge, v kateri voli celi Štajer 4 poslance. Za meščanske koristi so si izmislili kar tri nove sedeže v deželnem zboru in sicer en sedež za rektorja graške tehnike, potem pa so povečali tudi število poslancev v mestih in trgih za 2 glasa, za kmetske občine pa niso hoteli ustanoviti nobenega mesta v deželnem zboru več. Nepotrebna skupina grajščakov z 12 poslanci se nahaja tudi v novem volilnem redu.
Potemtakem bi bil deželni zbor štajerski vsled novega volilnega reda tako le sestav-
ljen: oba knezoškofa (mariborski in graški), rektor graškega vseučilišča, rektor graške tehnike, 12 poslancev-grajščakov, 27 poslancev izvoljenih od mest, trgov in obrtnih zbornic, 23 poslancev izvoljenih od kmetskih občin in 4 poslanci izvoljeni od 4. kurije.
V novoustanovljeni 4. kuriji sme voliti vsak samopraven moški, ki ima avstrijsko državljansko pravico, ki ni po zakonu izključen od volilne pravice, ki je dovršil 24. leto starosti in ki je vsaj 6 mesecev nastanjen v eni občini. Mariborski, slovenjebistriški in marenberški sodnijski okraj volijo v četrti kuriji z nemškimi srednještajerskimi okraji. Vsi drugi spodnještajerski sodnijski okraji volijo v četrti kuriji skupaj enega poslanca.
Nova določba in edina, ki se nam dopada, pa je, da bodo volitve sedaj neposredne. Vsak volilec voli poslanca neposredno, volilni možje torej odpadejo. V kmetskih občinah sme vsak naravnost voliti poslanca, ki plačuje deželnih direktnih davkov vsaj 10 kron. Ta določba 10 K davkov za volilca je previsoka in kaže, da bi nemške stranke rade prav mnogo posestnikov izključile od volilne pravice. Vsaka občina z vsaj 500 prebivalci, je volilni kraj. Sedaj torej ne bo treba letati po več ur daleč na volišče.
Spodnještajersko ljudstvo z novim volilnim redom ne more biti zadovoljno. V tem volilnem redu se dajejo zopet nove predpravice meščanom, in pred-pravica, ki so jih imeli grajščaki že dosedaj, se ne odpravijo. Za kmetske volilce se ni določilo popolnoma nič. Pač pa bodo kmet-
Listek.
Slovanska blagovestnika.
Sestavil Ivan Vnk.
Gospod, Ti dal si, da pred tisoč leti, Luč vere prave k nam je prisvetila.
Spet se je približal za vse Slovane pomenljiv praznik, praznik spomina, ko sta pred več kot 1000 leti hodila po slovanski zemlji slovanska blagovestnika, sv. Ciril in Metod, ter budila Slovane in je pridobivala za sv. vero. Po širnem slovanskem svetu se bodo na čast dveh svetnikov zažigali kresovi, na čast in slavo zvezdama Slovanom. Naj ti dragi bralec tudi tukaj napišem kratek popis in delovanje sv. Cirila in Metoda.
Moravska dežela je bila veliko večja od dandanašnje; segala je globoko doli na Ogrsko. Rekali so ji zato «velika Moravska». Bila je mogočna država, ki je imela domačega vladarja, kneza Rastislava, ki je stoloval na Velegradu. Moravci bili so slovanskega rodu, zato jih niso mogli trpeti Nemci. Ti so si vtepli v glavo neumno misel, da le oni sami smejo zapovedovati in gospodovati, Slovan pa mora biti njihov hlapec. Hudo jih je bodla v oči samosvoja Moravska, in na vse kriplje
so si prizadevali, da bi jo dobili pod svojo oblast; in v to jim je celo sv. vera morala služiti. Iz svojih nemških mest, posebno iz Pasova in Salcburga, pošiljali so med Slovane samo trde nemške misijonarje. Kjer se je naselil nemški duhovnik, tam je morala umolkniti slovanska govorica, tam se je ugnezdilo nemštvo. Še «vere» in «očenaša» jih niso učili v domačem jeziku. Ljudje so dobro vedeli, po čem hrepene ti usiljenci, da jim je mar le slovanska zemlja, da je njih Bog denar in desetina, katero so tirjali od njih.
Rnez Rastislav bil je dober vladar, pravi oče svojemu ljudstvu. Težko je gledal to početje ter premišljeval v jedno mer, kako bi rešil ljudstvo teh pijavk. Dobra misel mu Sine, v glavo; poslal je po druge učenike v Carigrad k cesarju Mihaelu III. 1. 862. rekoč: «Naše ljudstvo je dalo slovo malikom in živi po krščansko; pa učiteljev nimamo, kateri bi nam resnice sv. vere oznanjevali v našem jeziku. Prišli so k nam mnogi učeniki iz Nemškega, Laškega, pa ti so nas učili po svoje. Mi Slovani smo pa priprosti ljudje in nimamo nikogar, ki bi nas učil resnice, ter nam razlagal pomen sv. pisma. Zato, gospod! pošlji nam takega moža, kateri nas bode poučil v sleherni resnici.»
Takrat je živel v mestu Solun neki Leon, I
podnamestnik carigradskega cesarja. Zena njegova, Marija po imenu, je bila Slovanka. Bog jima je dal sedmero otrok in izmed teh sta postala najstarejši Metod in najmlajši Konstatin, pozneje imenovan Ciril, apostola slovanska.
Ko je Metod odrastel, je stopil v cesarsko službo. Bil je za cesarskega namestnika v neki pokrajini, kjer so prebivali sami Slovani. Od mladih nog je znal njih jezik, in sedaj se je popolnoma seznanil ž njim. Videl je, kako so krotki, priljudni in ukaželjni. Rad bi bil ostal med njimi, toda posvetna čast ga ni mikala. Umaknil se je v samoto na goro Olim ter postal menih reda sv. Bazilija. Molitev, post in svete bukve, to so bili njegovi tovariši v tihi celici.
Brat njegov, Ciril, je bival tedaj v očetovi hiši. Vedenje njegovo je obetalo, da bo nekaj posebnega iz njega. Moder je bil, vnet za nauke in zelo pobožen.
Očetov prijatelj Teoktist je imel tedaj cesarjeviča v varstvu. Vse si je prizadeval, da bi ga prav izredil. Oskrbel mu je dobre učitelje, hotel mu je tudi nakloniti še vrlega prijatelja. In zato je izvolil Cirila, ki je takrat dopolnij 15. leto. Tako je prišel Ciril v Carigrad na cesarski dvor. S cesarjevičem Mihaelom zajemal je vse nauke, kar je za-mogla tedanja učenost. Prekosil je vse vrst-
ski poslanci še sedaj manj mogli storiti v deželnem zboru za svoje volilce, ker imajo meščanski poslanci z grajščaki v zbornici veliko večino. Določba 10 K za volilca v kmetskih občinah je previsoka in se mora odpraviti.
Spodnještajerski Slovenci torej slovesno prosvedujemo proti novemu volilnemu redu, ker ne ugaja opravičenim zahtevam kmetskega in sploh delavskega ljudstva, ampak je samo na korist meščanom in grajščakom.
Snujmo zadruge!*
Še ni minilo mnogo let, kar je splamtelo na Južnem Štajerskem zanimanje, da, celo navdušenje za gospodarske zadruge. Pa samo splamtelo je, v naglici se je ustanovilo par zadrug, in po »starem slovenskem« načinu je navdušenje ugasnilo. Ustanovljene zadruge ostale so prepuščene svoji usodi, oni, ki so je ustanovili, se niso več za nje brigali, zadruge bi lahko zaspale, če bi jih ne vzdrževali, vsaj na papirju, pojedini vneti udje.
Med tem se je pa po drugih deželah razvijalo zadružništvo, je rodilo že obilo dobrega sadu in obeta za bodočnost najlepših uspehov. Udomačile so se zadruge — ne pri nas, ampak v drugih deželah — oprijeli so se jih producenti, ki potom zadrug spravljajo v denar vse svoje pridelke, si dobivajo gospodarskih strojev, gnojil, semen itd., privadili so se pa zadrug tudi kupci, ne hodijo več kupovat od hiše do hiše, temveč kupujejo od zadrug.
In ravno to je velevažno. Oni poljedelec, oni vinorejec, ki ni ud kake zadruge, bo pa za naprej še težje prodal svoje pridelke, kar je čisto naravno. Za nas bi bil to hud, usodepoln udarec.
Pri nas se pridela mnogo zrnja, ki se hoče prodati, a kako ga prodati, ko se ne bodo zglaševali kupci, oni so se oprijeli zadrug. Za vojaštvo, za pojedine zavode itd. se kupuje že vse potom zadrug. Naš poljedelec bo pač spet žrtva prekupca, kojemu bo moral prodati za vsako ceno.
Pri nas je sadjarstvo jako razvito. Imamo dobro znano, lepo sadje, jabelka, hruške, slive itd. V drugih deželah se prodaja sadje po zadrugah, v velikih množinah, po pošteni ceni, pri nas pa mešetarji in
♦Opomba. Za snovanje zadrug med Slovenci je od osrednje gospodarske zadruge sedaj nastavljen poseben nadzornik, gosp. Ivan Rožman. Ta gospod daje radovoljno vse nasvete za snovanje zadrug in tudi sam radovoljno pomaga pri snovanju.
nike. Po celem cesarstvu je slovel in jeli so ga imenovati «filozofa», t. j. modrijana.
Teoktist je silil Cirila, naj prevzame visoko cesarsko službo, ponujal mu bogato nevesto; toda Ciril si izbere duhovski stan, ter sprejme nižje redove. Nekaj časa so ga pridržali pri cerkvi sv. Sofije, da je čuval cerkvene in druge hranjene knjige. Nekega dne ga pogreše; naveličal se je mestnega hrupa ter natihoma pobegnil v samoto. Po polletnem iskanju ga iztaknejo v nekem samostanu blizu morja. Vrniti se je moral v Carigrad, kjer so ga posvetili za mašnika. Potem je začel podučevati na cesarski veliki šoli. Marsikoga je užugal s svojo učenostjo. L. 851 je šel k Saracenom, da zatare med njimi napačne nauke o presveti Trojici. Jasnim besedam njegovim se niso mogli ustavljati njegovi nasprotniki. Vrnivši se od tod, šel je za bratom Metodom na Olimp ter oblekel meniško haljo. Ali tukaj ni dolgo ostal. Bog je namenil bratoma drugi poklic, namreč da pripeljeta slovansko ljudstvo v naročje sv. cerkve.
Cesar ni dolgo premišljeval, koga naj pošlje k Slovanom. Poklical je Cirila pred se in mu rekel: »Slišiš li, kaj pravijo? Nobeden drug ne more tega izpolniti, kakor ti. Dam ti mnogo darov, da jih poneseS Ratislavu. Vzemi tudi brata Metoda in potem
prekupci plačujejo složno po svoji volji, po svoji ceni, ki je pač le samo njihovim žepom v korist, sadjar pa včasih še toliko ne dobi, da bi se mu splačali stroški za spravljanje.
Največjega pomena za Spodnje Štajersko je pa vinoreja. Kje se pridelajo taka vina, ko ravno pri nas ? Naš ljutomeržan, konjičan, bizeljanc se pač lahko meri z vsakim drugim vinom. A naši vinogradniki se tožijo, da ni vinskih kupcev. Je že res, bližnji kupci gredo od kleti do kleti, a ti kupci malo pokupijo, ker mnogo ne rabijo, in mnogokrat se zgodi, da kupijo samo toliko, kolikor rabijo za za-beljenje drugod kupljenih cenih vin. Ko bi pa bili naši vinogradniki združeni v zadruge, bi potom teh pač lahko dobili odjemalcev, potom zadrug bi prišlo naše vino v druge kraje, in bi zaslovelo.
Na Spodnjem Štajerskem se pa goji tudi živinoreja. Uvidela se je važnost živinoreje. Drugod imajo zadruge, ki so skrbele za zboljšanje živinoreje s tem, da so si pridobile prave plemenjake. To bi bilo tudi pri nas potrebno. Drugod imajo zadružne mlekarne, kamor se daje vse mleko, kar ga je odveč. Mlekarne oddajo mleko v mesta, oziroma delajo sir, surovo maslo, kar se, v množini, vedno dobro proda.
Pri nas imamo mnogo kuretine, ki je daleč znana. A pojedina gospodinja pač težko prodaja v daljne kraje. Jajca pa mora prodajati po ceni, ki se ji narekuje po onih, ki so pri kupčiji z jajci pri nas obogateli. Ko bi pa imeli razvito zadružništvo, bi imele naše vrle gospodinje več veselja s svojo perutnino, saj bi po boljih cenah in tudi lažje prodajale.
Pozabiti ne smem nekega pridelka, ki po mnenji zvedenih strokovnjakov nadkriljuje vse druge, to je čebula — luk; ko bi naši »liikarji« imeli svojo zadrugo, bi ne bilo treba zgubljati časa s tem, da vozijo svoj imeniten pridelek od kraja do kraja, za naš luk bi se našlo odjemalcev drugod. Sicer pa se je pri zadnjem shodu v Šmarjeti niže Ptuja rodila misel, ustanoviti tako zadrugo, in pač morajo skrbeti ondotni za narodno gospodarstvo vneti možje, da stvar ne zaspi.
Morda ni nikjer tako lepo in hvaležno polje za zadruge, ko ravno pri nas na Spod. Štajerskem.
Seveda moramo pri tem misliti samo le na prave gospodarske zadruge — tako zvanih konzumov se hočemo nadalje izogibati, ker so konzumi sicer koristni, če so si stavili nalogo, varovati revne konzumente, recimo delavce v industrijalnih krajih, naš kmet pa rabi v prvi vrsti pomoč, varstvo le kot producent.
idita! Zakaj vidva sta Solunjana; vsi So-lunjani pa govore čisto slovenski.« Na to odvrne Ciril: Slab sem jaz in bolehen, no, rad pojdem.«
Takrat še Slovani niso imeli knjig in tudi črk niso poznali, temveč so urezavali razne reze, črte in čare v deske. Sv. Ciril pa sestavi po dolgem premišljevanju po grški abecedi črke za slovenski jezik. Ko so bile črke gotove, lotila sta se sv. brata prestavljanja najpotrebnejših sv. bukev grških na slovenski jeiik. Sv. Ciril in Metod sta toraj začetnika slovenskega pisanja, ona sta očeta slovenskih bukev. Ona sta začela likati naš jezik, da je zdaj lep in blagoglasen.
Nato sta odrinila sv. brata proti Moravski deželi. Gredoč so ju pozdravljali slovanski glasovi, klanjali se jima Bolgari, Srbi in Hrvati. Zadela sta tudi na Slovence, in blažene roke sv. Cirila in Metoda so je blagoslavljale. Obljubila sta jim, da je kmalu obiščeta, potem pa sta hitela dalje na Moravsko.
L. 863. sta dospela na Velegrad. Pomlad bila je tedaj, duhovna pomlad napočila je tudi srcem moravskih Slovanov. Slovesno in častito so ju sprejeli. Knez in starejšine ter množica ljudstva Sli so jima nasproti. Nemški duhovniki so prihajali na Moravsko
Snujmo toraj prave gospodarske zadruge! V vsaki fari, da, v vsaki večji občini bi morala biti zadruga — potem še le bomo lahko rekli, da smo gospodarsko organizirani. Seveda se stvar ne da izvesti brez dela — a tega dela se moramo lotiti vsi, ki nočemo, da vedno bolj in bolj propada naš kmetski stan. —
Deželni zbor Štajerski.
Dne 21. junija se je otvoril deželni zbor štajerski. Predložili so se nekateri važni predlogi, katere hočemo omeniti. O predlogu, da se spremeni volilni red v deželni zbor, govorimo v posebnem članku. Ta predlog je na škodo kmetskemu ljudstvu, ker ga spravlja pod nadvlado meščanov in grajSčakov.
Jako važen je predlog nemških kmetskih poslancev, naj se spremeni lovski zakon. Tukaj je treba res enkrat korenite spremembe. Da se razveseljujejo po lovih kaki bogati in dobro rejeni gospodje, zato si mora kmet dati od divjačine povzročiti vsako leto grozno škodo. Pameten lovski zakon bi naj imel le jeden paragraf, ki bi se glasil: Kmetskim nasadom in pridelkom škodljivo divjačino sme vsakdo pokončati.
Velikega pomena je tudi predlog o kmetskih domovih. Posestva, katerih čisti dohodek je vsaj 80 in ne več kakor 800 K, se imenujejo srednje velika posestva in taka posestva se po novem zakonu ne bodo smela deliti pri podedovanju, niti raz-kosavati pri prodajanju. O tem predlogu Se hočemo povedati svoje mnenje.
Nepotreben je predlog, naj se ustanovi nova nemška meščanska dekliška šola v Celju, ker je šola sama nepotrebna. Šolo bodo morali plačevati tudi kmetje, ker bo na deželne stroške. Ravnatelj mariborske vinarske šole, Franc Zweifler prosi za povišanje plače. Gospodi, ki se lahko v kočiji vozijo, ne potrebujejo višje plače. Tudi gosp. Zweifler s sedanjo plačo lahko izhaja, ako hoče. Okolica Gradec bi rada imela gospodarsko zimsko šolo. Pametna zahteva, a naj se enaka šola ustanovi tudi za Slovence.
Dne 23. junija je bila druga seja. Nemci so se med seboj volili v različne odseke. Poslanca Moskon in Fürst sta zahtevala dopust in ga tudi dobila. Pridna poslanca, kaj? Nemškega poslanca Rohlicerja zahteva sodišče, ker je zatožen zaradi razžaljenja časti in prestopka zaradi varnosti življenja.
Včeraj dne 25. t. m. je bila tretja seja deželnega odbora.
jem a t; sv. Ciril in Metod sta pa prinesla seboj obilne darove, darove knezu Rasti-slavu, darove njčgovemu narodu. Prinesla sta Slovanom največjo dragocenost — slovensko sv. pismo in pa svetinje sv. Klemena.
Brzo sta se lotila dela. Neutrujeno sta hodila po mestih in vaseh slovanskih. Povsod so se vzdigovale hiše božje; povsod je zmagoval Kristus. Ljudstvo je poprej samo po zunanje poznalo krščanstvo, znotraj pa so bili še popolnoma udani starim poganskim malikom. Te je pregnala iz njih src vneta beseda, kipeča iz blaženih ust sv. Cirila in Metoda. To niso bili robati nemški glasovi, ki niso segli do srca, temveč so samo hreščali po ušesih; to je bil krasni domači slovenski jezik. V njem sta oznanjevala apostola strmečim Slovanom čuda božja.	(Dalje sledi.)
Smešničar.
Iz pesmi „O zvonu". Urednik (polagajoč kup rokopisa v peč): «Koristna ognja je oblast.»
Državni zbor.
Državni poslanci so dne 18. t. mes. zapustili zbornico na Dunaju ter se vrnili v domovino. Prej so še sprejeli postavo, da se sme za vozne listke po železnicah nabirati nov davek. Cena vožne karte 3. razreda se bo zvišala za 12%- To je novo obremenjenje ljudstva. Slovenski poslanci so glasovali proti postavi, razven liberalnih slovenskih poslancev, katerih vodja dr. Ferjan-čič je celo govoril v državni zbornici za ta davek. Nemško-narodni poslanci, katere občuduje »Štajerc«, so tudi večinoma glasovali za novi davek. So to prijatelji ljudstva?
Državne mitnice bodo s 1. janu-varjem gotovo odpravljene, ker je tudi gosposka zbornica sklenila, naj prenehajo.
V tej seji se je tudi dovolila nova podpora Haložanom. To so dosegi slovenski poslanci.
Poslanci Žičkar, dr. P loj in tovariši so svoj čas vložili nujni predlog, naj vlada dovoli nadaljno podporo revnim vinorejcem v Halozah na Štajerskem. Leta 1900 so dobili 60.000 kron podpore in 40.000 kron brezobrestnega posojila na 16 let. Ta denar se je razdelil med 79 vinogradnikov, ki so obnovili okoli 30 hektarov uničenih vinogradov. Beda pa je v nekaterih občinah še neznosna. Vinorejski odsek je že 1. maja sklenil, naj se ta nujni predlog s priporočilom izroči vladi. V zadnji seji je poslanec Robič kot podna-čelnik odsekov porabil ugodno priliko ter nujno predlagal, naj zbornica odobri odsekov nasvet. To se je tudi zgodilo v petih minutah.
Državni zbor bode sedaj počival do jeseni. Takrat bo njegovo glavno delo, da se reši nagodba z Ogrsko.
Politični ogled.
V deželnem zborn kranjskem se je
začela zadnjo soboto obstrukcija. Uprizorili so jo katoliško-slovenski poslanci, ker jim liberalci v zvezi z Nemci niso hoteli dati toliko sedežev v različnih odborih, kakor jim jih gre po njihovem številu. Stavili so 12 nujnih predlogov. Ko je poslanec Hribar raz-žalil v svojem govoru duhovščino, začeli so ropotati. Seja se je morala zaključiti. V ponedeljek bi se morala vršiti druga seja. Ker pa je liberalec dr. Ferjančič razžalil dr. Su-steršiča, začel se je tak krik in vik, da ni bilo mogoče dalje zborovati. Zdaj bo baje vlada posegla vmes, da pomaga katoliško-na-rodnim poslancem do pravice.
Vladanje našega cesarja. Dne 19. t. m. je naš cesar Franc Josip dopolnil 53 let in 199 dni svoje vlade, torej najdaljšo dobo mej vsemi 21 vladarji habsburške dinastije.
Emetski krogi na Češkem, češki in nemški, delajo vstrajno za trdno, žilavo organizacijo. Nemška kmetska stranka na Češkem namerava sedaj ustanoviti v Pragi lastno tiskarno, kjer se bodo tiskali oni trije listi, katere stranka že izdaje. Zraven pa že mislijo tudi na izdajo posebnega kmetskega dnevnika. Za ustanovitev tiskarne so že dobili 40.000 K, kakih 60.000 pa še jih morajo dobiti, predno je njihova želja uresničena.
Kronanje angleškega kralja se je odpovedalo, ker je kralj nevarno zbolel. Vnelo se mu je slepo črevo. Moral se je dati operirati. Naš prestolonaslednik Franc Ferdinand je že prej odpotoval k tem slavnostim, predno se je zvedelo o bolezni angleškega kralja.
Saksonski kralj nmrL V četrtek dne 19. t. m. ob poludevetih dopoldne je umrl v gradu Sybillenhort saksonski kralj Albert. — Rojen je bil 23. aprila 1828. Ko je dokončal pravosodne študije na vseučilišču v Bonnu, povrnil se je domu in se je posvetil vojaškemu poklicu. Vojne proti Šlezvik-Holšteinu se je udeležil kot stotnik. Postal je s časoma najvišji vojni zapovednik na Saksonskem. V tem svojstvu se je udeležil 1. 1866 bitke pri Kraljevem gradcu. V nemški vojni proti Fran-
ciji se je odlikoval na raznih mestih, tako n. pr. pri Gravelottu, pri St. Privatu in drugih. Postal je zapovednik IV. zbora nemške vojske ter je izdatno pripomogel do pruske zmage pri Sedanu. L. 1873 je sledil svojemu očetu na vladarskem prestolu Saksonske. Oženjen je bil s princezinjo Karolo, hčerjo princa Gustava Wasa. Otrok ni imel, kot njegov naslednik se je proglasil njegov 70 letni brat Jurij, katerega jeden sin princ Maks je duhovnik. Umrli saksonski kralj je bil katoliške vere.
Praska sodišča proti Poljakom.
Skoro neverjetno, kako so se pruska sodišča ponižala do navadnega orodja za zatiranje Poljakov. Dne 29. maja na sejmu je zaklical neki Poljak v Gnezdnu: «Jeszcze Polska nie zginila!» (Poljska še ni izginila.) Takoj pristopi policija in aretira njega in okoli stoječe zaradi motenja miru in protipostavne demonstracije. Pri sodni obravnavi prošli torek so bili obsojeni zaradi tega štirje Poljaki: Stepka na šest mesecev, Gruszcgynski na štiri tedne, Pluta na tri tedne in čevljar Ostrovski na šest mesecev ječe. Prusi mislijo, da bodo s temi kaznimi preglušili klic, da Poljska še ni izginila s sveta.
Irska. Irci so sklenili, da se ne udeleže slavnosti kronanja v Londonu. Med njimi vlada poleg njihove lastne zadeve proti Angležem, ker bi se radi otresli angležkega jarma, tudi mržnja zaradi Burov, katera se pojavlja na razne načine. Nedavno so odkrili v Armaghu spomenik jednemu Ircu, ki se je boril na strani Burov proti Angležem. Pri tej priliki je imel neki Davitt političen govor, v katerem je proslavljal junaške Bure proti lakomnim Angležem. Na to slavnost došlega vladnega angležkega zastopnika je ljudstvo zapodilo s policijo vred. A ko se je uradnik vrnil z oboroženo silo, moral se je z vojaštvom vred umakniti ljudskemu navalu. Ljudje so klicali: «Obesimo ga!» — Po vsej Irski vlada proti Angležem silna razdraženost.
Po vojski v Južni Afriki. Buri polagajo pridno svoje orožje. Do konec preteklega tedna je položilo orožje — tako vsaj poročajo vsikdar nezanesljivi angleški listi — 16 500 Burov ter so se oglasili da sprejmejo mir. V gori navedenem številu je tudi 900 kapskih Burov. Delarey se je podal zadnji četrtek z 800 možmi pri Lichtenbergu. «Narodna združenja» se tudi razdružijo. Botha, Dewet in Delarey nameravajo potovati prihodnji mesec v Evropo. — Tako angležka poročila. Koliko pa je verjeti, da se je mir zares tajno sklenil, sledi iz tega, da Anglija še vedno, ko prej, vkrcava konje za Južno Afriko. Pretekli teden sta odplula namreč z Reke parnika «Hortensius» in «Evro-pean» naložena s konji. To pač ne govori o miru.
Dopisi.
Od Sv. Ilja v Slov. goricah. (Nekaj o našem junaku Repniku.) Dragi bralci «Slov. Gospodarja»! 2e večkrat ste čitali dopise od nas, čitali ste tudi, kako strastne nasprotnike da imamo v Št. Ilju. Imamo «nemškega viteza», imamo učenega «šol-maštra», imamo hudega «gemeindedinerja» z britko sabljico in policijsko čepico, a slednjič, čujte, gleštamo še tudi za županskim stolcem žalujočega Posilinemca — Repnika. Oh, ta vam je hud gospod. Posebno hudo jezo ima na ta «Windisches Gesindel» in te «proklete stekle pse», (to je izraz za slovenske mladeniče). Da bi je vse vrabci pozobali! — Toda počasi, počasi gospodine! Nobena juha se ne jč tako vroča, kakor se skuha. Vam ni prav, če se slovenske fantje organizujejo ter pod-učujejo, kako treba delati za narod. Ali je to kaj tako strašnega, da se vam celo lasje ježijo? Razumemo ta vaš strah. Vi vidite, da se nemčurjem tla tresejo in se bodo morda v kratkem pogreznile, kakor na — Martiniku. Kaj ne? Tako bo, tako, pa nič drugače! Ob priliki spet kaj več.
Zmrzleski.
Sv. Jurij ob Ščavnici. (Kako je kaj?) Gospod urednik, že precej časa niste posebnega zvedeli od nas, akoravno Sv. Jurij navadno ne molči. Bog nam je navzlic raznim uimam še precej blagoslovil sadno drevje in tudi v vinogradih se kaže grozdja toliko, kakor že dolgo ne. Dal Bog, da nam vedno deževje grozdja ne uniči, ker je že v cvetu. Ozimina se kaže tudi dobro, pač pa koruza slabo. Ščavnica nam je zblatila kraj obrežja precej travnikov. Vedno deževje je sicer nekaj izpralo, a ne moremo spraviti nič pod streho. — Društveno življenje je pri nas precej razvito. Deluje sicer na tihem, a pozna se vendar nja sad, da je naša mladina že precej izobražena in da že par let ni čuti več o pobojih in ponočnih tepežih. Le po tem potu naprej, ljuba mladež! Občinske volitve so razen Okoslavske občine že skoraj končane. Na več krajih so se zavedni volilci zjedinili in vrgli nasprotnike, — čast njim! Kakor se mi zdi, še ima jedina okoslavska občina voliti svojega predstojnika. Jako se je bati, da novi odbor zaverže našega zdanjega narodnega župana in da pride za predstojnika pristaš Bračkov. V imenu vsenarodne koristi tedaj, pomislite dobro volilci okoslavski, komu boste oddali svoje glasove.
Rogatec. (Varnostne naprave.) V našem trgu se sliši in vidi vedno kaj zanimivega. Je pa tudi marsikaj, kar ne daje hvale našemu županu. Gotovo je njegova dolžnost, da skrbi za varnostne naprave. Ce silna nevihta kakšno brv odnese, če je pre-potreben kje kakšen most, če je silno nujna kje trdna ograja, ne pa prhki, strohnjen les, ki ga zlomi lahko vsak otrok, je gotovo umevno, da se za potrebno popravo ne bo brigal kakšen cestni pometač, ampak dotični župan.
Torej gospod župan, posodite ljudem vsaj kakšno brv, katere zdaj ni, kajti po zraku je težko priti čez jarek. Most, katerega delate že skoro dve leti, a ga še niti začeli niste, je gotovo vsaj popravila bolj potreben, ko je potreben vam vaš posilinemški značaj. Kolikrat bi si že bila živina lahko zlomila noge! Bi ji bili gospod župan vi dali druge ? Kup kamenja še ni zadosti. In če se bo kakšen otrok prekucnil čez strohnjeno ograjo v jarek, bo vam tudi v pohvalo?! O, dela imate gospod župan dovolj povsod, ko bi ga le tam ne iskali, kjer vam ga ni potrebno!
Iz Slovenskih goric. (P a b e r k i.) Dvorazredna šola v ščavniški dolini se torej razširi v trirazrednico. Ustanovili so to šolo, ker imajo nekateri in to res le nekateri otroci predaleč k Sv. Petru pri Radgoni. Ker pa teh nekaterih otrok ni bilo dovolj, segli so po otroke dalje na okoli in celo čez Ščavnico v Zagajski vrh so šli p6nje. Veliki del občine Ščavnice z Zagajskim vrhom na desnem bregu reke pripada pa k župniji Sv. Benedikta. Ne vem če najdeš v tem delu občine kaj starišev, ki bi radi pošiljali svoje otroke čez Ščavnico v isto šolo, v Zagaj-skem vrhu pa vlada celo velika nevolja med stariši, ker imajo njih otroci bližje v domačo petrazrednico. Toda, gosposka tako hoče in kmet mora ubogati! In zdaj še torej tretji razred na Ščavnici, pri Sv. Benediktu pa je peti razred skoro prazen. To je res izvrstna šolska uprava! In stariši, pomislite tudi, kakšne so take šole proč od farne cerkve! — «Štajerc», he! pa nič ne vidiš, nič ne slišiš? Si slep, gluh, mutast? Kaj še! Hinavec si! Dobro veš, kaj se je zgodilo s tvojim prijateljem pri Sv. Trojici, predobro ti je znano, da je dobil pet mesecev ječe in potem še prisilno delavnico v Messendorfu in sicer zaradi dejanja, ki ga tukaj nočemo omeniti. In to je bil tvoj prijatelj! Ti revni dopisnik od Sv. Trojice, ki si tolikokrat blatil v «Štajercu» zadrugo, nje ude, naše narodnjake, duhovne in posvetne, zakaj pa zdaj molčiš? Ker si hinavec, kakor «Štajerc» — gliha vkup štriha! In tega v ječo obsojenega moža so postavili Trojičarji vedno v prvo vrsto, da je nahajlal naše narodnjake. Zdaj pač ne b« več klical «heil» ampak «heul»!
Tako je bilo tudi pri Lenarčanih; prej so vriskali «heil», zdaj pa stokajo «heul».
Slovenska posojilnica pri Sv. Benediktu jako dobro napreduje. To pa jezi Trojičarje. Zadnjič smo priporočali to posojilnico ter pripomnili, da se nam odslej ne bo treba vklanjati nam nasprotnim Trojičarjem t. j. nekaterim tržanom. Koj tisti dan, ko je «Slov. Gospodar» prinesel to priporočilo, pošlje Golob pismo k Sv. Benediktu, ki naj se v nedeljo prebere, češ, le denarja nam prinesite Benedičarji, pa se vam ne bo treba vklanjati.
Dne 16. t. m. ob 2. uri zjutraj je pogorela hiša Antona Maurič v Trotkovi, župnije Sv. Benedikta. Vzrok požara še ni znan. Zavarovan je bil za malo vsoto. Popoldne istega dne pa je treščilo v gospodarsko poslopje Lovrenca Družovec v Senarskem, župnija Sv. Trojica. Škoda je velika. Vrlega narodnjaka pomilujemo ter ga priporočamo v podporo. — Po Slovenskih goricah bo sadja polovico manj, kot predlanskem. Pač pa je v najobilnejši meri dobrotljiva roka božja navesila grozdja na_ našo vinsko trto. Žal, da deževno vreme zadržuje rast ia cvet. Tudi sena ne moremo spraviti. Sploh je vse zakasnjeno za tri tedne.
Kapela. (Redek obisk.) Preteklo nedeljo, dne 22. junija priredilo nam je tu mariborsko bralno društvo «Maribor» predstavo s slikami, katere so obudile pri nas mnogo zanimivosti. V prostorni šolski sobi trlo se je radovednega občinstva, ki je že nestrpno pričakovalo oznanjenega vsporeda. Uže pri prvih slikah, predstavljajoč «Najdba Amerike», je ljudstvo kar očarano zrlo na ta, njim popolnoma novi svet. Mnogo zanimivosti obudile so tudi prekrasne slike iz potovanja okoli zemlje. Gledalci so se seznanili z vsemi deli sveta; najlepše kraje in najimenitnejše dežele so imeli priliko občudovati. Nežni šolski mladeži dopadale so se najbolj slike iz nove in stare zaveze; glasni krohot obudile so pa pri mladini zabavne in premikujoče se slike, izmed katerih je jedna celo predstavljala naš «Boračevski» mlin. Najkrasnejše in najbolj zanimive slike za občinstvo so bile gotovo skupina mest. Marsikdo, ki še ni videl Gradca, našega glavnega mesta štajerske dežele, imel je priliko tu se ž njim seznaniti. Videli smo nadalje tudi naše cesarsko mesto Dunaj in pa — belo Ljubljano! — S kratka: videli smo mnogo! — Slike niso le zabavne in kratkočasne, marveč tudi poučne vsebine bodisi za odraslega kakor tudi za mladino. Nas, ki imamo vinograde, je zanimala slika trtna uš; druge je zopet bolje zanimala slika kolera, človek itd. Le žal, da so nam predstavljavci tako hitro popihali in odšli. Radi bi bili še gledali lepe slike; pa potolažili so nas s tem, da bode zopet v nedeljo dne 29. junija predstava pri Sv. Petru z istimi slikami. — Tudi naše društvo bode v kratkem priredilo veselico, ki utegne biti baje tako zanimiva, kakor opisana predstava s slikami.
«Boračevski».
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah, gričih in planinah mnoge kresove!
Zlagaj mo Ciril - Metodove darove!
Naša prekoristna družba sv. Cirila in Metoda, ki ob mejah vzdržuje slovenske šole, da se naša deca ne potujči, nujno potrebuje pomoči. Koliko vsako leto darujejo Nemci za naše potujčenje! In mi se ne bomo ganili, da bi branili svojo mladino pred potujčenjem? Bliža se god sv. Cirila in Metoda, ki sta va-riha te lepe naše družbe. Pokažimo ob tej priliki v dejanju svojo naklonjenost tej družbi. Zbirajmo in zlagajmo Ciril-Metodove darove.
Uredništvo «Slov. Gospodarja» jih bo sprejemalo za tukajšnje podružnice. Rodoljubi vseh stanov, naši mladeniči, naša dekleta, ganite se!
Častnim občanom trga Rajhenburg je bil enoglasno imenovan preč. opat. oo. tra-pistov Ivan Epalle, kateremu je g. župan B. Kunej 24. t. m. izročil častno diplomo.
Umrla je včeraj 24. t. m. v tukajšnjem zavodu čč. šolskih sester č. sestra Tekla Ferlan, rojena pri Sv. Trojici v Slov. gor.
—	Naj v miru počival
Mariborski župan dr. Schmiderer je 24. t. m. pred glavarjem Attems-om storil obljubo. Potem se je vršila volitev podžupana. Izvoljen je Kari Pfrimer. Obadva sta obetala v nastopnih govorih, da bosta varovala nemški značaj Maribora. Ljubi Bog, kako varovati, česar ni; saj vendar pri vseh koncih in krajih sili v Mariboru slovenski značaj na dan! —
V norišnico so odpeljali pretečeni teden 4 osebe iz Maribora. Kaj so pač razlogi, da dandanes bolezen na umu tako pogosto nastopa ?
„Spodnještajersko liberalno učitelj-stvo." Dobili smo naslednji dopis: Gospod urednik! Iz članka v 25. številki «Slovenskega Gospodarja», dne 19. t. m (Spodnještajersko liberalno učiteljstvo) razvidim, da ste o spodnještajerskih učiteljskih društvih krivo podučeni in ste torej krivo poročali, da «vsa» spodnještajerska učiteljska društva so se postavila odločno na program liberalne napredne stranke na Kranjskem itd. Resnici na ljubo vam naznanjam, da ljutomersko učiteljsko društvo se nikdar ni postavilo na program te stranke in da njega glasilo ni sedanji «Učiteljski Tovariš». Zraven tega še omenim, da naše društvo ni član štajerskega «Lehrerbunda». Učiteljsko društvo v Ljutomeru deluje še zmerom na podlagi svojega gesla: «Vse za vero, dom, cesarja.» — Blagovolite torej nam storjeno krivico popraviti.
—	V Ljutomeru, dne 23. junija 1902. — Za ljutomersko učiteljsko društvo: I. Robič, predsednik. — Opomba ured.: Seveda z veseljem popravljamo svojo prejšnjo trditev!
Slovensko - nemška gimnazija v Celju. Nasprotniki te gimnazije širijo vest, da bo ta gimnazija s prihodnjim letom prenehala ali pa prestavljena iz Celja. Temu nasproti moramo opozoriti slovensko javnost, da je to neresnica, izmišljena od nasprotnikov. Slovenska gimnazija v Celju ostane, kakor je bila dosedaj in stariši naj brez strahu in skrbi izročijo svoje sinove temu zavodu.
Povozil je 19. t. m. hlapec gostilničarja Skala v Poberžu pri Mariboru delavca Simona Staudler ter ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Staudler je čez 70 let star.
Poskušen umor v Mariboru. V Mariboru so aretirali hišno posestnico Katarino Fischer, ki je z arzenikom, namešanim v mleko, hotela zastrupiti Terezijo Kotnik, kateri je morala dajati pri nakupu hiše izgovorjenih 10 gld. na mesec in prosto stanovanje. Kotnikova je čutila vsak dan po užitku mleka bolestne napade, zato je dala mleko preiskati in zlobni namen hišne poseStnice Fischer je prišel na dan.
Pri c. kr. okrajni sodniji je razpisana služba pisarniškega sluge. Prosilci, ki morajo biti vešči slovenskega in nemškega jezika, naj vložijo prošnjo do 20. julija 1902.
Oddaja lova. Lovska pravica občin Št. Ilj v Slov. gor., Št. Kunigunda in Cirknica bode se z nova dražila dne 30. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru in se bode oddala tudi pod dosedanjo lovsko najemščino največ ponujajočemu, ako ne obstoje proti do-tičnemu kateri poslovni izklenitveni vzroki.
Mrtvo truplo z ranami na glavi so našli v torek 24. t. m. na levem bregu Drave pri Brestenicah. Sodnija, ki se je podala po-
poldne na lice mesta, bo dognala, ali je do-tični ponesrečenec, ali je bil umorjen.
„Voršusverein" pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dobi denar na posodo in bo toraj lahko vsem vložnikom plačal kapital in obresti, tako da najbrž ne bodo nič zgubili. Vložniki bodo se toraj smeli oglašati za svoj denar.
V morju je utonil na Reki slikarski učenec Ivan Lipovšek s Štajerskega.
Samomor? Razni listi poročajo, da so iz Savinje pri Zidanem Mostu baje izvlekli mrtvega posestnika Jakoba Gašperina iz Škofje Loke. Pri njem so našli listek, na katerem je bilo zapisano samo: «Tukaj končam jaz svoje življenje».
Bogu, domovini in mladini! Ta napis se je bliščal na neki ljudski šoli na Slovenskem. Ker sedaj ni mraza, da bi ga poškodoval, kazalo bi ga zopet napraviti, sicer bo vas drugič prehitela zima.
Toča je bila v Žetalah pri Rogatcu dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer. Deset minut je neprenehoma padala in sicer jako gosta brez dežja. Nevihta je obsegala vas Žetale in njeno okolico. Sadje in grozdje je uničeno.
Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju v župniji Šentjanž uničil je minuli pondeljek požar šest gospodarskih poslopij. Na lice mesta so prihitele požarne brambe iz Šentjanža, Maribora in Rač ter ustavile nadaljno nesrečo.
Pri Sv. Marku niže Ptuja ste se dne
21. t. m. zgodili dve nesreči. Jako pridno in ljubeznjivo deklico, 131etno Ivano Lah iz Sobetinc je strela ubila. — Pozno v noči prišel je, kakor po navadi, kmet Janez Plohi iz Borovec pijan domov, padel je v studenec in se ubil. Mož je rad veliko pil.
Iz Radgone se nam poroča: Dne 23. t. m. peljala se je kmetica N. Kobert s svojim 21etnim otrokom na vozu, polnem trave, od Ščavnice proti domu. Potoma se je voz prevrnil. Mati je bila takoj mrtva, otrok pa le nekoliko poškodovan.
Štajerski slovenski deželni poslanci so se sešli dne 19. junija t. 1. v »Narodnem domu« v Mariboru ter so se posvetovali o sedanjem političnem položaju, posebno z ozirom na bodoče zasedanje deželnega zbora.
Iz Žalca se poroča: Dne 22. t. m. so priredili prijatelji krasnih naših planin prvi večji letošnji izlet na Mrzlico, takozvani Savinjski Triglav. Od vseh krogov mile naše domovine prihiteli so prijatelji in znanci, gospe in gospice ter gospodje, da se snidejo na prijaznem hribu, se predramijo in vživajo par uric planinskega veselja pozabivši skrbi vsakdanjega življenja. Do 250 izletnikov je pri krasnem jasnem dnevu občudovalo čarobno slikovito Savinjsko dolino, Savinjsko dolinske planine, jednako Triglava, Karavanke in Uskoke ter druge Štajerske, Korotanske, Kranjske in Hrvaške planine. Ker se radi raznih zaprek blagoslavljanje križa na Mrzlici tokrat ni moglo vršiti, priredi se dne 24. julija t. 1. drugi večji izlet na ta prijazni grič, ob kateri priliki se bode blagoslovil tamkaj postavljeni krasni križ. te sedaj opozarjamo ljubitelje lepih in divnih naših planin na ta izlet, da se istega mnogobrojno vdeleže, saj je ravno takrat planinska flora najbolj razvita in čas jako ugoden. Spored tega izleta se bode pozneje objavil.
Velika nesreča na Muri. Vsak dan se dogajajo nesreče, ki zahtevajo skoro vselej več ali manj človeških žrtev. Tako se je pripetila zadnji petek, dne 20. junija zopet zares pretresujoča nesreča. Pri Lebringu vrh Lip-nice zidajo tovarno za proizvajo elektrike. Ker so kopanje kanala dogotovili, spravljali so v petek stroj za basanje kremena njega lastniku g. Feuerloscherju nazaj. V ta namen je poslal le-ta svojih pet delavcev, da spravijo po Muri brune od stroja do tovarne na Sladki Gori. Omenjeni delavci so napravili iz teh velikanskih brun takozvani splav ali »flos«. Do mesta pri Lončanah vrh Arnovža (Lan-
tschenbriicke) so se srečno vozili. Pri tem mostu pa, kjer teče Mura jako hitro, se zadene splav ob soho mosta. Splav se raztrga in prevrne, a oni nesrečneži pa v deročo vodo pod splav. Samo dva sta se rešila. A trije, Janez Schmirmaul, Julij Fakič in I. Greiner so našli smrt v valovih Mure, katera jih je odnesla Bogve kam. Dosedaj, ko to pišemo, še ni duha ne sluha o ponesrečencih. Vsak je zapustil doma vdovo z nedoraslimi otroki. Bog potolaži nesrečne družine!
Sv. Kunigunda na Pohorja. Dobili smo naslednjo izjavo, da jo priobčimo: Zvedeli smo, da «Slov. Narod» in drugi liberalni listi zlobno napadajo prečastitega gospoda kanonika Jerneja Voh. V povsem neosnovane napade vmešavajo tudi po krivici njegovo vizitacijo k Sv. Kunigundi, ko je še bil dekan v Konjicah. Kdor pozna razmere, dobro ve, da je pot na naše planine precej težavna. Ker je zdravnik prepovedal radi bolezni pre-častitemu gospodu tako potovanje, pripeljal je iz spoštovanja in hvaležnosti cerkveni ključar Jurij Potnik preblagega gospoda dekana na svojem vozu, kar si šteje v posebno čast. — Podpisani odločno zavračamo grdo obrekovanje ter užaljeni obsojamo vse podle napade liberalnih listov na prečastitega gospoda kanonika in v imenu cele župnije izražamo globoko spoštovanje in iskreno hvaležnost do preljubeznjivega gospoda, bivšega dekana našega. — Cerkveno predstoj-ništvo pri Sv. Kunigundi na Pogorju, dne 21. junija 1902. — J. Šelih s. r., župnik. Martin Ravnjak s. r., cerkveni ključar. Jurij Potnik s. r., cerkveni ključar.
Planina. Dne 16. junija okoli poludne je udarila strela v hišo Franca Paulinc, kmeta na Brdem. Revež je bil samo za 800 kron zavarovan, škodo pa cenijo 1200 K. Zahvaliti se je treha požarni brambi iz Planine, ki je bila o pravem času na mestu ter preprečila ogenj, da ni zgorela cela vas.
Iz ormoškega okraja. Poroča se nam: K tukajšnji slovenski požarni brambi so pristopili gosp. nadučitelj Josip Rajšp in učitelj Adolf Rozina, oba iz tukajšnje slovenske šole ter gosp. Janko Grivec, uradnik pri gosp. dr. Omulecu.
Sejmi na Spod. Štajerskem meseca julija: Arnovž: 20.; Kapla pri Arvežu: 7.; Sv. Janž: ponedeljek po Janezu Krstniku; Sv. Duh: po 7. nedelji po Binkoštih; Do-bova: 10.; Pišece: 8 ; Videm: 4.; Zdole: 15.; Petvovče: 2 ; Teharje: 26.; Vojnik: 4.; Žalec: 25.; Horbing: 4.; Vetmansteten: 17.; Rečica: 4.; Sv. Duh pri Ločah: 13.; Konjice: 31.; Vitanje: 20.; Buče: 21.; Dobje: 16.; Sv. Filip v Veračah: 17.; Kozje: 25.; Planina: 12.; Zagorje: 31.; Dol: 31.; Sv. Križ pri Ljutomeru: 26.; Marnberg: 31.; Muta: 17.; Remšnik: 2.; Vuzenica: 4.; Fram: 26; Sv. Jurij ob Pesnici: 8.; Sv. Marjeta na Dr. polju: 20.; Sv. Marjeta ob Pesnici: 20.; Maribor: 3. ter vsako prvo in tretjo sredo v mesecu; Sv. Magdalena: 22.; Sv. Martin pri Vurbergu: v pondeljek po Aninem; Sv. Peter (okraj Cmurek): 4.; Ščavnica pri Sv. Ani: 17.; Ormož: pondeljek po Jakob.; Ptujska gora: 2.; Polenšak: 2.; Ptuj: 6.; Sv. Urban: 26; Kostrivnica: 30.; Marija T. v Zitalah: 25.; Sv. Mohor: 22.; Podlat: 4.; Rogatec: 12.; Poljčane: 10.; Slov. Bistrica: 25.; Sv. Ilj pod Turjakom: 2.; Sv. Helena (okraj Šmarje): 22.; Pristova: 8.; Tinsko: 2.; Šoštanj: 12.; Velenje: 18.
Cerkvene stvari.
Vabilo. K odborovi seji družbe duhovnikov Lavantinske škofije dne 1. julija, v torek ob 11. uri predpoldne uljudno vabi preč. gg. odbornike predsedništvo.
Kapela pri Radencih. Gospod urednik, Vi menda res mislite, da smo mi začeli spati smrtno spanje, kakor nam očita »Slov. Gospodar«. O nikakor ne! Ko bi Vi, gospod urednik, videli mladeniče in deklice radinske občine, kako lepo so praznovali god sv. Alojzija! Cez 50 mladeniče v in deklic je med
slovesno službo božjo sprejelo presv. Rešnje Telo, in tako posvetilo svoje telo božjemu Izveličarju. Da, gospod urednik, dokler bodo naši mladeniči in dekleta združeni z ljubim Bogom, ni se nam treba bati nemškutar-skega jarma. Da se je pa slavnost izvršila tako lepo, se imamo zahvaliti prečastitim gg. duhovnikom, nadalje gospodu pevovodju J. Čiriču, vsem pevcem in pevkam. Vsem, kateri so kaj k slavnosti pripomogli, kličemo Bog plati!
Društvena poročila.
Pri Dev. Mariji v Puščavi se je osnovalo dne 22. t. mes. katol. delavsko društvo. Predseonikom je izvoljen g. Janez Lampreht, veleposestnik, ki je daroval društvu 6 K. Mi želimo mlademu društvu obilo uspeha!
Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja je imelo dne 15. t. mes. dobro ¡¡obiskano izredno občno zborovanje, pri katerem sta bila veleč. g. župnik in kn. šk. duh. svetovalec Mat. S1 e k o v e c ter mnogozaslužni g. nadučitelj Jan. M o ž i n a imenovana častnim udom. Potem je govoril gosp. potovalni učitelj Martin Jelovšek, kako bi se v našem kraju živinoreja povzdignila. Kmetje so se mu kar čudili, ker zna tako lepo poučevati in so tudi izprevideli, da jim treba pouka, ako si hočejo živino in blagostanje zboljšati; zato so gospoda potovalnega učitelja prosili, naj jih večkrat pride poučevat. Potem je g. dežel, poslanec in odvetnik dr. Fran J u r-t e 1 a kmetom razložil veliko važnost in korist bikorejskih zadrug ter jim svetoval, da se združijo in snujejo v svojo lastno korist takšne zadruge. Hvala lepa obema gospodoma za lepi pouk!
Politično društvo „Pozor" s sedežem v Ptuji izvolilo si je za bodoče leto nastopne gg. odbornike: Zelenik Josip, predsednik; Brenčič Miha, namestnik; dr. Jurtela Franc, blagajnik; Zupančič Dragotin, tajnik; Šuta Alojz, odbornik; dr. Horvat Tomaž, odbornik ; Mahorič Franc, odbornik; namestnikom pa gg.: Sinko Jožef, Pinterič Aleksander in Muršec Janez.
„Slovensko pevsko društvo" s sedežem v Ptuji izvolilo je pri občnem zboru nastopne gg. odbornike: Zupančič Dragotin, predsednik; č. o. Vaupotič Lenart, podpredsednik; Muršec Ivan, blagajnik; Kajnih Valentin, tajnik; Sever Jožef, arhivar. — V tekočem letu namerava se prirediti veliki pevski koncert v Ptuji; dan in vspored koncerta pride prihodnjič.
Bralno društvo v Rogatcu priredi dne 6. julija Ciril-Metodovo slavnost. V petek, 4. julija, na predvečer sv. apostolov bo ob ugodnem vremenu izlet na Donačko goro, kjer bo plamtel običajen kres. V nedeljo potem pa se vrše po večernicah pri gosp. Rei-cher-ju slavnost s petjem, z deklamacijo, govorom in igro: «Ne vdajmo se»!
Iz drugih krajev.
V beg je zapodila svojo gospodinjo na Brezovici na Kranjskem dekla Reza Grošelj, baje ker jo je ta nekaj rezjezila, ter morala iskati zavetja v Volkovi hiši, od katere duri je za seboj zaklenila. Reza Grošelj pa udari tako po oknu, da sta se dve šipi razbili in je steklo padlo na v zibelki ležečega otroka. Deset dni zapora in dva posta ji je prisodilo sodišče za njeno korajžo.
S kozarcem je udaril dne 11. maja Janez Peternel, posestnika sin, hlapca Lorenca Siivnika v Janšatovi gostilni na Dovjem, ker je baje med gosti sitnosti delal, tako da je bil gostilničar primoran ga iz hiše spraviti. V veži pričelo se je ruvanje, in ker je nekdo ugasnil luč in je v temi nekdo Peternela brcnil, je ta, kakor sam priznava, v jezi udaril Siivnika s kozarcem po glavi in ga težko ranil. A v noči 1. junija grozil je domačim in gostom z nožem, vilami in s koso ter upil, da morajo danes trije poginiti, razbil iz hudobije več steklenic in kozarcev ter
dva navzoča telesno poškodoval. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev ječe.
Dva samomora v Ljubljani. V Kolodvorskih ulicah v gostilni Mar. Ravnik se je ustrelil potovalni agent Jos. Hofmann iz Taunkirchna pri Badnu. Ustrelil se je v sence in je bil takoj mrtev. — 20. junija okolu pol 2. ure zjutraj se je v svojem stanovanju s samokresom v prsa ustrelil markčr v kazini Jos. Eržen. Strel pa ni bil smrtonosen. Ranjenca so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Mesto pred oltar v smrt. 31 letni arhitekt, v službi pri ljubljanskem stavbinem podjetniku Filipu Supančiču, Oton Heinz, ter zaročnica mu Marija Asoli, sta si te dni zvečer ob 7. uri kupila poročna prstana pri nekem zlatarju na Starem trgu v Ljubljani. Od tu sta se pripeljala na »Zeleni hrib« — kjer je stanovanje zaročnice—, on na kolesu, ona s tramvajem. Od ulice sv. Florijana naprej je Heinz vozil pred električnim vozom. Ne ve se, kako se je zgodilo; dasi je imel kolesar dovolj prostora, je kar nakrat ležal tik električnega voza, tako, da zavirač ni mogel pravočasno ustaviti istega. Voz je vlekel Heinza kakih 60 korakov naprej. Izvlekši ponesrečenca izpod voza, so ga prenesli v vežo mestne ubožnice, kamor sta prišla dva zdravnika, ki sta ranjenca obvezala za silo in pa duhovnik, ki mu je podelil sv. poslednje olje in je ob enem tudi izvršil poroko. Priči sta bila vojaški zdravnik in magistratni policijski svetnik F. Podgoršek. Heinza so prepeljali na to v bolnišnico, kjer je umrl včeraj po-poludne. — Čudno je na dogodku, da je kolo ostalo nepoškodovano in je obležalo na cesti daleč proč od električnega voza.
Zračne posledice vulkaničnega izbruha na Martiniku. Z veliko nepotrpež-ljivostjo pričakujejo londonski prebivalci posledic vulkaničnega izbruha. Trdi se, da bodo plinove luči v Londonu svetile zeleno, nadalje se trdi, da bo nebo pri solnčnem zahodu krasno žarelo in sicer najbrže bode o tem času zeleno. Angleški učenjak profesor Mor-man Lokjer trdi, da se že več sto let opazuje, da so večini vulkanskim izbruhom sledili krasni solnčni izhodi in zahodi. To po-vzročuje velika množina vulkaničnega prahu, ki se v ozračju nahaja in odbija solnčno svetlobo. Krasne solnčne vzhode in zahode opaževati bode več let. V Manšestru so že pri solnčnem zahodu opaževali večkrat zeleno meglo.
Velikanska iznajdba. Artilerijski polkovnik Humbert v Parizu je iznašel napravo, ki se brez posebnih težkoč nadene puškam in topovom in ki odstranijo dim, vsak pok in prepreči, da se niti ogenj iz strelne naprave ne pokaže.
Dedšina pod desko. V Godingu na Štajerskem je umrla premožna 721etna starka, a njenih hranilnih knjižič niso našli nikjer. Konečno je nek dedič preiskal tla in je res našel pod desko tri hranilne knjižice, glaseče se na 48.000 K.
V Monakovem na Bavarskem je umrl pred kratkem posestnik pivovarne I. Smidt v 77. letu. On ni baje nikoli v svojem življenju pokusil kapljice piva. Menda ni bil nikdar žejen, ka-li?j
Svinja požrla otroka. Strašen dogodek se poroča iz L' Argentier na Francoskem. Neka kmetica je pustila svojega 4 mesece starega otroka samega v sobi. Ko se je vrnila, ni bilo nikjer otroka. Preiskava je dognafti, da ga je požrla svinja.
7 dni brez jedi, pijače in zraka.
Iz Berolina se poroča skoro neverjetna vest, da se tam kaže neki Amerikanec po imenu Papus, kateri zamore živeti 7 dni brez jedi, pijače in zraka. Papus se pusti omotati v platno, potem ga položč v rakvo iz stekla. Rakvo spuste potem pod vodo, kjer ostane 7 dni. V njej leži tedaj Papus brez jedi in pijače in, kar je najučudneje, niti zraka nima za dihati.
Nova nesreča na Martiniki. Nad
5 m. visok vodni steber se je razlil te dni nad mesto Bas Poen in razdejal 22 hiš.
Mlad samomorilec. V Borštu pri Trstu se je ustrelil 191etni Ivan Gašperšič. Kroglja je mladeniču prerila lobanjo in se mu zarila v možgane. Vzrok samomora je baje »nesrečna ljubezen«.
Kravo in junca začaral. 45 let stari delavec Janez Osjak iz Zabave goji sovraštvo do posestnika Franceta Prašnikarja, ker mu je, kakor on trdi, kravo in junca «za-copral». Obdolženec je bil za to natolcevanje že v Litiji kaznovan. Osjak mu je opetovano grozil, da mu bode z vilami trebuh predrl, in je res napadel s kolom PreSnikarja dne 13. maja t. 1., ko je šel s polja domov, mu pretil z nožem in da mora poginiti, predno bo leto. Sodišče mu je prisodilo tri mesece ječe, poostrene z enim postom na teden.
Nevarna samomorilka. 16 letna dekla Jos. Gorlitsch se je vrgla iz okna v II. nadstropju hiše na Dunaju ter padla na 721etno starko. Samomorilka se je pobila smrtno, starko pa je nevarno pohabila ter bo brž ko ne tudi umrla. Dekle se je balo kazni radi tatvine.
Gospodarske drobtinice.
Omejitev živinskega prometa iz Štajerskega na Nižje Avstrijsko. Uvažanje svinj iz okrajev Nemški Podčetrtek, Gradec (mesto in dežela), Ptuj (mesto in dežela) in Brežice na Štajerskem na Nižje Avstrijsko je prepovedano.
Čistost kože pri kravah. Čistost kože pri kravah upliva zelo na zdravje živali in na mleko. V slabih hlevih, osobito v takih, kjer je strop iz lesa in je ta že star, slab in črviv, pada iz njega mnogo prahu. Ta prah se zadržava večji del na dlaki in koži krav ter zamaši znojne luknjice, da ne morejo delovati. Zato je treba krave in sploh vse govedo vsaj jedenkrat na dan česati in sna-žiti; take krave so veliko bolj zdrave in dajejo tudi več mleka.
Listnica uredništva. Št. Ilj pri Mariboru: Hvala, a smo že imeli stavljeno tozadevno notico. — Sv. Ku-nigunda: Mislimo, da ne kaže sedaj, ko je stvar že pozabljena, zopet javno o tem govoriti. Minulo je že namreč od tistega več mesecev. Pozdrav!
Loterijske številke
Gradec 21. junija: 80, 8, 82, 38, 17.
Dunaj 21. junija: 83, 72, 69, 56, 79.
Poslano.
Ivana, Oton in Marija Valentin, Jožef in Feliks čagran ter Martin Wauchnig so tukaj v preiskovalnem zaporu, ker so tekom tekočega in preteklega leta v cerkvah, na sejmih in drugod pokradli več ljudem denarje iz žepa; veliko število oškodovancev se dosedaj ni moglo poizvedeti.
Ukradeno je bilo med drugim sledeče: 1. meseea aprila t. 1. na tukajšnjem glavnem trgu neznani gospej listnica z vsebino 8 K;
2.	ob ravnoistem času v tukaj, frančiškanski cerkvi neznani gospej listnica z 10 K (v zlatu);
3.	ob veliki noči t. 1. neznanemu kmetskemu človeku na glavnem trgu listnica z 1 K 38 v,
4.	meseca januarja t. 1. iz neke hiše v koroški ulici 5 K;
4. po letu na tukajšnjem glavnem trgu ne» znani gospej žepna ruta in 28 K;
6.	meseca decembra 1901 ob priliki predstave neke potujoče družbe v Tegetthoffovi ulici neznanemu gispodu 12 K;
7.	ob istem času v frančiškanski cerkvi neznani gospej listnica z vsebino 16 K 46 v;
b. dne 19. merca t. 1. (praznik sv. Jožefa) v Studencih pri Mariboru več ljudem mošnje z neznanimi vsebinami; 9. lansko leto v frančiškanski cerkvi neznanim osebam več listnic z neznano vsebino;
10.	ob istem času na glavnem trgu neznani gospej listnica s 46 K, in
11.	dne 13. aprila 1.1. v gostilni „Burgmeier-hof" pri Mariboru nekemu vinjenemu gostu srebrna žepna ura.
Oškodovanci se tem potom poživljajo, javiti se v svrho zaslišanja prejkomogoče pri preiskovalnem sodniku c. kr. okrožne sodnije v Mariboru dr. Torggler-ju. — C. kr. okrož. sodnija v Maribora, oddel. VIII., dne 9. juniia 1902.
Dr. Torggler.
„Dijaški dom" v Celju.
(VI. Izkaz.) Za „Dijaški dom" v Celju so vplačali nadalje prispevke: Gg.: dr. Matej Senčar, c. kr. av-skultant v Ljubljani 6 K, Ivan Krušic, c. kr. šolski svetnik v pok. v Celju 40 K, Anton Arzenšek, učitelj na glasovirju v Celju 10 K, Ivan Kapus, brivec v Celju 5 K, Josip Kočevar, krojač 5 K, Karol Gregorič, vino-tržec 20 K, Egid Vihar, črkostavec 1 K, dr. Vladimir Pegan, odvetniški kandidat 4 K, Vekoslav Stupan, priv. uradnik v Celju 1 K, Janez Žimniak, veleposestnik 1 K; Slavno pevsko društvo „Zvezda" na Dunaju prvo polovico ustanovnine 100 K; č. g. Anton Kolar, župnik na Keblu 10 K; Slavni občinski urad Pišece 30 K; gg.: dr. Fran Krančič, c. kr. sodni pristav 4 K 50 v, Tomo Dolinar, c. kr. fin. straže paznik v Pulju 2 K, Oroslav Perklič, c. kr. fin. straže paznik v Pulju 2 K, č. g. Valentin Zelič, upok. župnik v Kostrivnici 100 K, č. g. Matija Koren, župnik v Žalcu 40 K,vA. Lajnšic, kaplan 10 K, Frančišek Krulc, kaplan v Žalcu 10 K, Janez Košar, župnik v Galiciiji 10 K, Alojzij Miki, veleposestnik v Ormožu 12 K; slavno uredništvo „Slovenca", .zbirko gdč. Anice pri Kosu 2 K 10 v; č. e. Jakob Čemažar, duhoven na Opčini 1 K, M. Jarnovil, trgovec v Dramljah 5 K, Miha Balon v Brežicah 10 K, č. g. Jožef Črnko, župnik v Vuhredu 5 K; uradna če-tvorica pri Rodetu na Dunaju IV/1 6 K, dr. Tomo
Bilek v Podgradu 5 K, Jurij Uranič, nadučitelj v pok, v Št. Rupertu 2 K, Franc Zdolšek, župnik pri Sf. Jerneju 5 K, Anton Notar, ekspozit v Plavju 5 K, Ignacij Počivalnik, dekan v Krkavcih 10 K, Ivan Kajbič, tovarnar v Sarajevo 12 K, Uršula Kajbič, posestnica v Sarajevo 8 K, Ivan Šolar, sodnijski tajnik v Sarajevo 10 K, Josip Herman, sodnijski tajnik v Sarajevu 10 K, Anton Plohi, profesor v Sarajevu 5 K, Franjo Vidmar, gostilničar v Sarajevu 2 K, Anton Adamič, žel. uradn. v Sarajevu 2 K, Vene. Koza, mag. pharm, v Sarajevu 2 K, Hinko Schlesinger, lekarnar v Sarajevu 2 K, Dra-gotin Havelka, tokar v Sarajevu 2 K, Lovro Bouha, drž. pravd. nam. v Sarajevu 10 K, K. Florjan, knjigarnar v Kranju drugi rok kot ustanovnik 50 K, Mi-horil Barbič, kaplan v Poljanah na Ičici 3 K, Vinko Čamernik, kamnosek v Celju 10 K, Josip Benkovič na Gročani 5 K, dr. Andrej Vojska, c. kr. sodni nadsvet. v Rudolfovem 4 K, Ivan Frankovič, c. kr. profesor v Kopru 4 K; č. g. Miroslav Volčič, kaplan, 4 K 70 v, gospa Vambrathsamer 3 K, gg.: Pinter Jožef 2 K, Perčič Jožef 1 K, Janez Kovač, 2 K 22 v, Franc Kralj 2 K 40 v, Zakošek Vid. 2.K 20 v, Bobek Jožef 2 K 20 v, Pavlič Janez 1 K, Žičkar Janez 20 v, Križnik Jožef 1 K 20 v, Zveglič Jožef 1 K, Zvaglič Helena 2 K, vsi v Planini; č. gosp. Ivan Svetina, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani 20 K, Matija Hočevar v Vel. Laščah 6 K, dr. Jurij Pučko, c. kr. notar v Krškem 10 K, T. Cajnkar, c. kr. dež. sod. svet v Sevnici 4 K, č. gosp. Franc Ks. Meško, župnik v Št. Danielu na Koroškem 5 K, dr. Martin Šribar, c. kr. sod. pristav v Kozjem 10 K, Rajko Logar, ekspozit v Pregarjah v Istri 2 K, dr. Fran Horvat, c. kr. notar v Idriji 20 K; slavna posojilnica za Loški potok, Drago in Travo 25 K; č. g. Josip Svetlič, duhoven v Marezigah pri Kopru 5 K, dr. Ivan Šusteršič, drž. poslanec etc. 40 K, Hugo pl. Krolikovski, državni poslanec 4 K, č. g. Alojzij Kos, župnik v Šmartnem v rož. dolini 22 K 53 v, Jakob Tobijas, c. kr. davk. oficijal v Šmarji 20 K, Rudolf Kukec v Šmarju 2, M. M. v Gornjemgradu 10 K, dr. Anton Dolar. c. kr. profesor v Mariboru 8 K, Leopold Primožič v Škofjiloki 5 K, dr. Franc Vovšek, c. kr. deželnosodni, svet. v Mariboru 20 K, Terezija Širca v Grižah pri Žalcu 5 K, Fran Kolman v Ljubljani 10 K, Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku 5 K; prebitek veselice narodnih društev v Celju dne 15. jun. 1902 500 K; gg, J. Šinko 20 K, Iv. Kočevar 15 K, M. Ro-bič 10 K, M. Čačkovič 2 K, Jak. Dogša 5 K, S. Fri-drih 1 K, A. Kolarič 1 K, J. Polanec 1 K, J. Bedja-nič 60 v, M. Lovrec 1 K, J. Masec 40 v, J. Ivanuša 1 K, Zidarič 1 K, Iv. Majcenovič 2 K, Ana Kočevar 4 K, Kata Kočevar 4 K. J. Borko 1 K, Lövy 2 K, M. Dečko 1 K, J. Strenkl 4 K, Franc Serajnik 1 K, J. Borko 1 K, Mlinarič 1 K, Fr. Horvat 1 K, Iv. Dečko 1 K, J. Plepelec 1 K, Nenigerholc 1 K, J. Klemenčič
1	K, Fr. Lukačič 60 v, M. Culek 10 K, Škorjanec
2	K, Kolarič 5 K, M. Zidarič 1 K, Andrej Dečko 60 v, lv. Masten 2 K, Mar. Vuk 1 K, Fr. Marcec 1 K, P. Unger 2 K, Fr. Dečko 2 K, Jos. Stamper 1 K, Vinko Jaki 2 K, vsi v Središču. Slavna občina trg Središče 85 K; g. Franc Kmecl, posestnik v Celju 2 K, Ivan Dobršek, solicitator v Celju 5 K, Fr. Leskovšek, trg. pom. v Celju 1 K, Fr. Pospišil, mag. farm. v Celju 1 K, M. Voh, c. kr. fin. str. komisar v Celju 20 K, dr. A. Schwab, distr. zdravnik v Celju drugi prispevek kot ustanovnik 20 K; slavna posojilnioa v Brežicah 100 K g. dr. Ivan Klasinc v Gradcu 50 K. — Skupaj v tem izkazu 1808 K 33 v.
Društvena naznanila.
Dne 29. junija »Bral. društva pri Sv. Juriju ob Taboru« veselica v društveni sobi: tambu-ranje, petje, govor, in igra »Jeza nad petelinom in kes«.
» » » »Katol. izobraž društva« v Žalcu gledal, predstavi »Sv. Neža« in »Zamujeni vlak« in pa srečolov.
» » » »Kmet. zadruge pri Sv. Jakobu v Slov. gor.« letni občni zbor ob 3. uri pop. v stari šoli.
Dne 6. julija »Čitalnice pri Sv. Jederti nad Laškim« veselica z igro »Pravica se je izkazala* in »Kmet prvikrat na Dunaju« ter »Mačkarija zavolj mačke. Zač. ob 4. urL
» » » Veselica v Poljčanah na korist »Dijaš. domu« v Celju ob 3. uri popol. v gostilni g. Gajšeka. Veselica se vrši tudi ob slabem vremenu.
» » » »Bral. društva v Rogatcu« veselica v gostil, prostorih g. Reicherja; petje, de-klamaeija, govor in igra »Ne vdajmo se!«
r
Trakove
iz g n m i j a
za požlahtenje trt, rjave in črne ter najboljše kakovosti priporoča 91. Berdaja v Mariboru.
291 3—2
WMHIIHMHMMttMH
Sprejme se
trgovski -3«-pomočnik,
izurjen trgovine z mešanim blagom, isti mora biti dober manu-fakturist; plača po dogovoru. — Ponudbe naj se pošiljajo na Jak. Dereani ja v Žužemberku.
Alojzij Pinter
trgovec v Slov. Bistrici
priporoča cenjenemu občinstvu iz mesta in okolice svojo lepo, novo zalogo vsakovrstnega blaga. Blago za moške in ženske obleke, zaloga izgotovljenih oblek itd.
Zaloga Bartel fosiorkislega prašeka za poklajo konjem, goveji živini in svinjam.
Tega, za živali tako koristnega blaga se proda vedno več, ker je vsak kupec o dobrodejnem vplivu na živino prepričan. 309 2—1 Vsakovrstno žganje, galica, gumi za požlahtnenje trt, najboljše kose, za katere se jamči, esenco za domačo pijačo itd.
Vb« zrlo po ceni!
Ven ček cerkvenih pesmij
za šolarje
je izšel v VI. popravljenem natisu. — Komad velja 20 v., 50 komadov za 8 K 50 v., 100 komadov 16 K. B«r- proti predplačl. "Wm
m
Poštnina za komad 4 v., za 50 in 100 komadov 30 v. Naročuje se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Zelo priljubljena knjižica mej mladino povsod, kjer
so jo naročili. Vsak šolarbi jo moral imeti.

Ï9Ô99
Deiuetrij Glimiac
283 13—2
Maribor
kotlar
Kaserngasse št. 13.
Maribor
se priporoča cenj. p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor: popravila pri parnih kotlih za parne stroje, za barvarije, usnjarije, pri parnih kotlih za beljenje platna, pri izdelovanju sveč in magarina, dalje za paro- in vodovode iz bakra ali železa.
Kazlični liotli za perilniee in kotli za žg-anjarije so v zalog-i.
Pocinjuje in popravlja točno in po ceni.
oc
ne-
Velika zaloga švicarskih ur

AITÖI KIFFMMI,
arar, Maribor, Gosposka ulica 5 (vis-à-vis Grubitsch)
280 3
Srebrna ura z dobrimi kolesci 6 gld. ♦	Srebrna ura, z dvema pokrovcema in Tj najfinejo uredbo in posebno močnimi x dobrimi kolesci velja 7 gld. 50 kr.
pokrovci 7 gld. 50 kr.	+	Najfineja, močna trpežna ura 8 gl. 50.
Iste ure z bolj navadnim kolesovjem mnogo ceneje!
Razpošilja se po poštnem povzetju. — Neugajajoče ali slabo idoče ure, ako se v 14 dneh povrnejo, se zamenjajo ali vrne denar
Hîovo !
000

Slovenska liturgična knjiga!
Hiovo !
, Obrednik za organiste."
sm

Obsega vse obrede, ki se obhajajo med letom po župnijskih cerkvah na deželi n. pr. na Svečnico, Pepel-nico, Cvetno nedeljo, Veliki teden, Markovo i. t. d., blagoslavljale vode na praznik sv. Štefana, vina na god sv. Janeza, hiš na god sv. Treh kraljev, nove šole, novih orgel i. t. d., sprejem novega župnika, škofa i. t. d. Knjiga lično v platno vezana z rudečo obrezo stane s pošto vred i K GO v. pri založniku č. g. M. Štrakl, kn. šk. revidentu v Mariboru, Štajersko.
i\ov«!
UTovo!
&+I+I+Í+1+1+1+3i+Ä+Ä
Koralni napevi v navadnih notah !
Oddaja stavbe.
Dela za ÜfljT stavbo nove občinske hiše se oddajo.
Dotična zniževaina dražba se vrši tukaj v četrtek, dnč 10. julija t. 1, ob 11. uri predpoludne. Načrti, stroškovnik in stav-binski pogoji so pri občinskem uradu na vpogled.
Občinski urad v Ribnici na Pohorju,
dne 21. junija 1902. 310 2-1	Filip Streicher,
obč. predstojnik.
I Vsaka beseda Uff
stane 2 v.

Naj manj a j objava 45 v.
ILA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda
stane 2 v.
Večkr. objava I po dogovora.
Proda se.
Jabolčnice osem polovnjakov iz leta 1900 liter po 12 do 14 vin. in štiri po-lovnjake izabele iz leta 1901 po 24 vin. ima brez posode na prodaj Josip Karba, posestnik na Krapji, pošta in kolodvor Ljutomer.__269 4—2
Hiša s koncesijo za gostilno v bližini kolodvora se proda za 2200 gld. Ponudbe sprejema Ivana Krivec, Šterntal št. 68, pošta Ptuj.	290 2—1
Nova hiša z velikim vrtom v Mariboru, Grenzgasse 32 se po ceni proda. 292 2—1
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati.
Malo posestvoi pol ure od Pliberka,
ima za 12 birov posetve, dva dela gozda v lepem rastu, poslopje v prav dobrem stanu, ena soba je zidana, druga lesena, se iz proste roke proda. Zdaj se proda tudi z žitom na polju. Ignacij Cepuder, pošta Pliberk, Koroško. 300 4—1
Štedilnik iz pleha s tremi celindri se proda za nizko ceno. Kje, pove upravništvo_295 2—1
7 najem se išče.
Hiša, ako mogoče na takem kraju, kjer bi bilo za malo trgovino ali gostilno prikladno, se želi vzeti v najem. Ponudbe sprejema upravništvo lista. 289 3—1
Proste službe.
Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s pre-vzetjem zastopa domače zavarovalne dražbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante.	235
Službe išče slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter laščine v govora vešč mož. Naslov pri upravništvu. 3—2
Službo cerkovnika išče samski mož, štirideset let star, z dobrimi spričevali enakih služb, kj je že od mladih let v cerkveni službi. Zeli na kako mestno dekanijo ali večjo faro, ker je zmožen vseh cerkvenih obredov ter slovenskega in nemškega jezika. Službe pričakuje do sedaj do meseca oktobra. — Naslov pri upravništvu.	296 3—1
Posestvo, obstoječe iz njive, sadonos-nika in vinograda (z novimi nasadi) vsega skupaj okoli 3 orale, se proda za 800 gld. Jožef Pretol, p. d. Tomaži v Šlosbergu, Lučane (Leutschach).	308 1—1
Hiša s 3 sobami, kuhinjo, podstrešno sobo, studenec z dobro vodo, se proda. Ivan Štern, Poberš št. 96 pri Mariboru. 302 2—1
Posestvo z vinogradom v prelepem kraju na slovenskem Štajerskem. Obsega 2 in pol orala povsem z ameri-kansko trto nasajene in ograjene vinske gorice, 7 oralov polja in travnikov, 300 sadnih dreves ter čedno hišo z gospodarskim poslopjem. Posestvo je od železniške postaje pol ure od trga četrt ure in 100 korakov od podružne cerkve oddaljeno; zato je tudi za upokojenega gosp. duhovnika jako pripravno. Cena nizka. — Več pove upravništvo lista.	304 10—1
Pri kmetijski razstavi v Riedu 1901 najvišje odlikovanje z zlato svetinjo.
Podkove za vole
patent. Zehetbauer.
Neobhodno potrebno za posestnike, gospodarstva, pivovarne, žganjarije itd.
Glavno zastopstvo: 455 25-18
Echinger feFernau
DUNAJ XV, Neubaugiirtel 7 in 9.
Prospekti na zahtevanje.
Novo!
Novo!
Oklic.
Dne 14. julija 1902, ob 9. uri dopolndne, vršila se bo
prostovoljna prodaja
kmetije pokojnega Jnrija Rojko v Zamarkovi in vinograda v Partinu. — Cena je 9607 K oziroma 1668 K.
C. kr. okraj, sodnija Sv. Lenart na Štaj., odd. I,
dne 21. junija 1902.
Dr. Kronvogel,
312 2—1
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi
Za birmance lep spomin
in sploh za odrasle koristen molitvenik
DUHOVNI VRTEC"
v V. natisu.

Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sveto birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K 1'40, v usnje vezan z zlatim obrezkom K 1'70, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 1.90.
Sv. birma.
Pouk In priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 12 v, 10 kom. K 1-10,. in 100 kom. K 9 —
^ Pri Sv. Juriju
bo v nedeljo, 6. julija t, 1.
predstava s skioptikonom
305 2
4
wm
pil ¡ÉÉ

SsSsS*

m
iiMiifi^
m
»ur
—>.......
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETEi
-v Celju, Graška cesta. 6te-v. 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeLeznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in str<~ vsakovrstnih ponev, kijučalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesaike, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Gene nizke.
ly/.v'v'.v !*>/!• V:V:



H.l.l.l JI,.,.J,l,.,W,v • • •■.....■
¡¡as 5K
v. v v
xor¿

'•VT'TYI'
Priporoča se
velika zaloga -Kf
raznovrstnega vina;
staro in novo štajersko, vipavsko belo, istrsko, teran, tirolsko, izabela; tudi imam vino bolj ceno za kmete. Cene so od 15 do 3© kr. v Pli-berku na kolodvor postavljeno. Priporočam se slav. občinstvu
spoštovanjem
TJlribL Rožič, vinotržec in organist v Pliberku.
mm
„Deset napevov"
k blagoslovu.
Šest za mešani in štirje za moški zbor.
Vglasbil Iv. Ocvirk, pevovodja. Cena partituri s 4 glasovi 2 K, poštnina 10 v. Dobiva se pri skladatelju v Gornjemgradu. 302 2—2
i
208 14—9
Vinogradniki'
čuvajte fe, vinsko trto! r

je naslov za vinorejce zelo koristni knjižici (s podobami), ki se dobi pri nje izdajatelju g. Ant. Kosi-ju, učitelja in posestnika v Središča ter pri vseh večjih knjigotržcih na Slovenskem,
komad za 50 vin.
Naznanilo.
Velecenjenemu občinstvu usojem si naznaniti, da sem s I. Julijem 1.1.! v hiši ljutomerske posojilnice poleg Ščavnice pričel
slikarski obrt.
Priporočujoč se velecenjenemu občinstvu, zagotavljam točno in ceno postrežbo. Ljutomer, dne 25. junija 1902.
308 2—i	Davorin IPivec,
slikar.
rY» rr*	»v»	rt* *Y» ■
■ 4 ■
| Mlekarska zadruga
pri Sv. Bolfanku v Sloven. goricah pri Ptuju ^
ima vedno sveže	^
& surovo maslo za čaj (Theebutter),
tako tudi veliko zalogo
w — polmastnega sira. —
Sir stane v posameznih hlebih 90 vinarjev, 100 kilogramov 80 K od tukaj.
303 8-2	VODSTVO.
Zahvala in priporočilo
banke ,NIavije'.
311 I—1
Podpisana sva bila zavarovala poslopja in blago zoper požar pri bank; „Slavki" v Pragi po njenem glavnem zastopniku Ivanu Likarju v Celju.
Ker sva pogorela in nama je banka „Slavija" po g. Ivanu Likarju v Celju vso škodo tako hitro in pošteno izplačala, da sva s tem popolnoma zadovoljna, se za to srčno zahvaliva ter priporočava gosp. Ivana Likarja in banko „Slavijo" vsakemu, kdor se hoče pošteno in dobro zavarovati.
Katarina Jurkovšek Anton Jurkovšek
oba posestnika na Tostn «raven Svetine pri Celju.
„Siidsteirische Presse",
časnik v nemškem jeziku, izhajajoč dvakrat na teden, stane mesečno eno krono, za eno leto 12 kron. Slovenci so prošeni, da delajo za razširjenje tega lista, ki je tako dobro uredovan in vsestransko o svetovni politiki kakor o južno-štajerskih razmerah tako podučljiv, da lahko nadomestuje vsaki nemški časnik po slovenskih hišah in narodnih gostilnah. „Siidsteirische Presse" zagovarja odločno ravnopravnost Slovencev in poučuje tuji svet o pravičnih slovenskih težnjah, ter je za to neobhodno potreben. Ko bodo Slovenci dosegli ravnopravnost narodno, v šoli in uradu, še le tedaj lahko list preneha. Zahtevajte list po gostilnah in kavarnah, kjer so na razpolago že drugi nam sovražni listi. Naročnina in inzerati se pošiljajo na: Administration der „Sndsteirischen Presse", Marburg.