Številka 218. Trst, v četrtek 9. avgusta 1906. Tečaj XXXI. Izhaja va&ki dan : i ti uttllal it pramitife o* 5. uri, cfi tcMjlii cfc 9. tri sjniiai. iciiene 5t^vi!ke se prodajajo po 3 nvfi (6 stotink) Eccfc tobEtam^h v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, jiH ^t. Petru, Sežani, NabreŽmi, Sr. Luciji, Tolminu, A'dovžčin!, Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. ::e .riascv se računtjo po vrntah (Široke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; c,sn.rtcice. zahvale, poslfr.ice. oglase denarnih zavodov '•© not. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, VBaka na-1't.a vreta K 27 Mali og'f.si po 3 st. beseda, najmanj pa i© ptot. — Oglase sprejema iuseratni oddelek uprave u.st*'. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t SarcSaiaa zaaia za vse leto 21 K. pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na naroćbe brez dopoalane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefraukovas'i pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo linti. UREDNIŠTVO: nI. Giorglo Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsortij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konscrcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. —^^ Poitno-hranllnični raenn St. 841.652. ^cc?- ot«V. 1167. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a I ateaikiaove rasi ministra Bnriana ? Bosni Hercegovini, (Dopis iz Bosne.) Dovolite nam, da se še enkrat spomnimo iazprav v zadnjem zasedanju delegacij na Dunaju. Skupni minister tinancij in upravitelj INjsne-Hercegovine, baron Buriau, je bil pred-1 žii delegacijam obširno poročilo o upravi v kupiranih pokrajinah in o njenih vspehih } 'o tem poročilu je seveda v Bosni in Hercegovini vse tako urejeno, da boljše niti ne ,ore biti. Mi pa pravimo — in vsa javnost Evrope naj nam veruje — da so ti okupa-> ijski vspelii same Potemkinove vasi. Ked vlada res. In če se hoče, je celo . alee preveč tega reda. Ali to je tisti red U i_'a vzdržujejo samo ^ila vojske, policije in cenzure, liazun uboge Turčije, menda in v vsej Evropi tako malo svobode, kakor s no jo uživali doslej mi v Bosni in Hercegovini. Agrarno vprašanje! Rešitev t-ga vprašanja je bila ravno v glavni povod :andatu. ki ga je dobila Avstrija od Evrope. A ravno tega vprašanja se prav /.a prav Avstrija niti dotaknila n i. Ob vidnem napredku na poteh. . ^-tah, železnicah, zgradbah in trdnjavah vi-imo gospodarsko upadanje narodne mase na korist posamičnim priseljencem — ptujcem. Ob množenju šol vidimo /.istematično denacijonaliziranje, ki je te šole ; ovspeSujejo. Avstrija umeva in izvršuje ^vojo oka^oarsl o nalogo kakor kolonizator- - ko vlogo kje... v Afriki. Zdi se da si je nadela nalogo, da Bosno in Hercegovino uredi in jo navede na pot napredka, ali Bošnja-c e in Hercegovce da upropasti. De-Vdo hoče povzdigniti, a!i narod potlačiti! To e razlog, da dunajske nemške novine pokoj- r.ega Kalava označajo kakor „velikega" kolo-.lizatorja Bosne in Hercegovine. V avstrijski delegaciji je bilo celo tudi - * slovanske strani čuti le malo kritike in etnične sodbe o upravi. Češki delegat Kra-nar je napravil nekoliko opazk. Menil je, da vi slednjič trebalo vendar začeti z reševanjem ; .;rarnega vprašanja. V ta namen pa da bi trebalo v prvi vrsti ustanoviti posebno banko. Na to se je dr. Kramar spominjal zadnjih »trajkov v Bosni in — krvavega dušenja teh Štrajkov. Zahteval je strogega poizvedovanja. V ostalem je rekel dr. Kramar dalje, da vzrok tem nemirom ni samo socijalen, ampak tudi — političen. Narod hoče imeti svobodo, hoče imeti forum, kjer bi mogel predlagati svoje tožbe, PODLISTEK. Na poti k ciljem. St. Vilinski. I. Teden dni potem se je Poljanšek proslavljal od doma. Mlado jutro jutro je bilo, ko je odhajal. Nekam veselega se je čutil, ko je stopal po poti med resnimi polji proti pol ure oddaljeni postaji. Mati ga je spremljala in le misel na slovo od nje ga je nekoliko vznemirjala. Dospela sta na kolodvor. France je ku-; il listek in se poslovil od matere. Solze so jej prišle v oči, ko ga je zadnjič objela, in tudi njemu je postalo težko v srcu ob slovesu. Vlak je pridrdral na postajo, oster žvižg, France je naglo stisnil materi zadnjič roko in odšel. Stopil je v kupe. V kotu je sedelo drobno kmetsko dekle in ob njej postaren jnož, nemara njen oče. Vlak se je začel pomikati in France se je naslonil na okno. dokazovati svoje potrebe, a kjer bi tudi vlada mogla braniti svoje postopanje. Avstrija naj ne misli, da more izvršiti evropski mandat s samim vzdrževanjem vna-njega miru in z otomansko politiko. Narod mora dobiti vsaj del tega, kar uživajo njegovi soplemenjaki po sosednjih deželah : mora Imeti neko mero vpliva na državno upravo. Uvedenje svobodnega zistema v Bosni Hercegovini bi bilo tudi v interesu vlade same. Narod se nadeja da silno gibanje za svobodo, ki karakterizuje naše dni — glej Rusijo ! — »e ne zaustavi ravno na meji Bosne in Hercegovine. Ljudska zavest se vzbuja bolj in bolj. In izlasti med slovanskimi narodi vse Evrope je začelo kipeti. Kaj pomenja to kipenje ? To so prvi čvrsti pojavi hrepenenja po svobodi, po človeškem in narodnem dostojanstvu. In ta slovanska plemena štejejo milijone in milijone...! ! Ta slovanska plemena pripadajo sicer raznim državnim tvorbam. Ali povsodi kjer so, bodo skoro velika sila. A ne le po svoji lastni moči, ampak tudi po tisti zavesti o svoji pripadnosti k veliki slovanski rodbini ! In to čutstvo vstaja ravno sedaj in začenja ogrevati srca kakor jasno solnce s svojimi toplimi žarki. — Gorje državi, ki šteje tudi Slovane med svoje podanike, ako ne bo imela smisla za to vstajanje, ako ne bo ume-vala psihologije narodne duše. Z bajoneti in ječami se daja vzdržavati red, dušo naroda pa se pridobiva le z deli za korist naroda. S Potemkinovimi vasmi se pridobiva pač zadovoljstvo mogotcev, ki niti niso v položaju, da bi razlikovali med videze m in resnico, ali v narodu, ki kraj tega umetnega sijaja in videza trpi in propada, ne klije cvetka zadovoljstva, ampak peče ogenj ogorčenja...! Ta ogenj pa more prinesti katastrofalnih posledic za one, ki ga niso znali pametno gasiti s pravimi sredstvi! Na vsem Balkanu kipi in vre. Važnost teh dogodkov je najbolje razvidna iz dejstva, da ti dogodki vlečejo na-se pozornost Evrope da-si se v veliki Rusiji vrše in pripravljajo veliki, epohalni zgodovinski dogodki : Bosna in Hercegovina pa sta tudi na Balkanu... Kaj je dolžnost vsakemu gospodarju, kadar je v najbližji soseščini nevaren požar ?! Kar se danes godi v Rusiji in na Balkanu, ima isti izvor — v duši slovanski, ki se je vzdramila, hrepeni po svobodi in hoče streti spone dosedanjega suženjstva ! Hrepenenje po svobodi je to. Gorje tudi Avstriji, ako ne bo umela in uvaževala tega hrepenenja! ! Gibanje za osvobojenje se ne zaustavi na mejah Bosne in Hercegovino. Avstrijski državniki in diplomatje naj se ne varajo nikar! Ce bodo svoj evropski Solnce je ravno vzhajalo in svetilo na rosna polja in na belo pot med njimi. Videl je mater, ki je počasi odhajala po njej, sključena in potrta, da mu je bilo težko v duši ob tem pogledu. Med drevjem se je v višini skrivala vas, tuintam se je vil kvišku belkast stebrič dima nad kočami. Šola se je belila na drugem koncu vasi, okna so se svetila v jutranjem solncu kakor ploščice zlata. Naenkrat pa je vse zakril nizek kolin s svojim zelenjem... Vlak je drdral nagleje in Poljanšek je sel v kot ob oknu. Otožne oči m'ade neznanke v drugem kotu so zrle v njegove n tudi njemu je postalo otožno. Odmaknil je svoj pogled od onih oči in gledal zopet ven na pomladanje kraje, preko katerih je drčal vlak. In zunaj so se vrstile solnčne pokrajine in temne šume, bela polja in ravnice, pa sivi hribi in zeleni holmi. Tnintam je vlak postal za minuto na malem kolodvoru; kako dekle ali gruča delavcev s suhimi, temnimi obrazi ije vstopila in vlak je zopet odhitel dalje v tuje kraje. France je mislil na domače kraje in na počitnice, ki jih je preživel ▼ njih. In zopet mandat le še nekoliko časa reševali na dosedanji način, da namreč rede in pasejo tu doli posamične tujce in lenuhe v pogubo avtohtonnega prebivalstva, bodo kate■ trofalni dogodki neizogibni in vsa balkanska politika Avstr o-O grške doživi grd polom! 25-letnica obstanka in razvitje zastave „Trž. pip. in Ural flrnšM". (Dalje.) Prišel je glavni čin vse slavnosti: razvitje zastave. Društveni predsednik gosp. Ka-muščič je spregovoril: Imenom slovenskega naroda te razvijam, zastava modra! — Mir in delo ! se glasi na tvojem čelu ušiti rek. — Mirno naj delavec vrši, kar veleva mu stan. — Delo pa bodi mu v čast, ne v sramoto. — Izdelek pa sam mojstra hvali. — Tvoja barva, zastava modra, naj kaže, da tudi tebi se zboljšajo dnevi : delavec ustva-ritelj vsega, kar izumlja tvoj um in vrši tvoja roka ! — S tem činom postal si prapor „Tržaškega podpornega in bralnega društva4. Ob zadnjih besedah se je zastava rešila iz spon in ponosno zavihrala v zraku. Godba je zasvirala „Naprej zastava slave*', po širnih vrtnih prostorih je zavalovilo od navdušenja in radosti : ljudstvo je vsklikalo, ploskalo in mahalo klobuki in robci, a kumica, preblagorodna gospa Ema Bartelj eva je poklonila zastavi prekrasen bel trak z napisom : „Tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu — kumica Ema Bartel — 1906." ter ga pripela rekši: „Krasna zastava ! Bodi v ponos svojemu društvu! V sprejmi spomin svoje kumice !" (Zastava je mojstersko delo, izvršeno po č. šolskih sestra družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu. Na močni svilnati lyonski satin sta v vsakem kotu ušiti v zlatu po dve lipovi veji; v sredi je napis „Mir in delo". Na nasprotni strani v kotih sta v zlatu vezani dve po lovorovi vejici na sredi znak delavca: šestilo in kladvo. Na drogu sulica. En trak je bel, drugi rudeč. Prvi nosi napis društva, drugi letnico ustanove in letnico razvitja z zlatemi vejičicami, na drugi strani ime društva). Dolgo je trajalo valovenje in navdušenje. Potem se je začel čin zabijanja žebljev. Na odru so se zbrali zastopniki društev in kor-poracij in so zabijali žebelj po nastopnem redu in s temi-le izreki: Predsednik g. Kamuščič: „Naša zastava ! Bodi ti geslo : Vsi za enega, eden za vseh!"' Kumica g.a Ema Bartelj: »Vihraj ponosno narodu v čast in slavo !u Dr. Edvard Slavi" k za društva: „Tržaški Sokol", „Dramatično društvo" in „Narodni tlom" : „Vihraj modri prapor svojemu društvu v znak bratske vzajemnosti, discipline, trdnega dela in upanja v boljšo bodočaost in napredek". Za „Del. podp. društvo" g. Ivo Bo-lonić: „Kakor se učvrsti ta žebelj v ta les, tako naj se učvrstita tudi ljubezen in bratstvo med slovanskimi društvi v Trstu". Za „Slov. pevsko društvo" g. Josip pl. M a s n e c : „Bodi v ponos slovanskega delavstva!" Za pevsko društvo „Kolo" g. M a k s o O o t i č : „Zabijam ta žebelj v čast in slavo našega častitljivega delavstva. Zabijam ta žebelj v trdni nadi, da delavstvo naše ostane tudi odslej, kar je bilo doslej : ponos in naj-trdneja opora narodu slovenskemu na tržaškem ozemlju". Za pevsko društvo „Ilirija*4 g. Prah: „Ponosno vihraj zastava tržaškemu slovenskemu delavstvu v ponos, a izdajalcem našega rodu v sramoto !" Za „Narodni dom" pri sv. Ivanu gosp. M i k e 1 u c : „Pod tvojo senco naj se slovensko delavstvo razvija I Na mnogaja ljeta !*4 Za „Delavsko društvo Ajdovščina" gosp. B u d i h n a : „Zabijam ta žebelj v provspeh delavstva !" Za „Solkanskega Sokola*1 g. Josip Zavrta nek: „Zabijam žebelj na provspeh „Tržaškega podpornega in bralnega društva" !" Za pevsko društvo „Hajdrih" gosp. L u k š a : „Pod tem praporom, zavedno slovensko delavstvo, naj ti bo vedno besedilo : Zvesti do groba domu, rodu !" Za pevsKO društvo „Slava" g. A. Miki a v e c od sv. Marije Magdalene spodnje : „Slovenska zastava, tvoja barva ni trobojna, ali kakor taki, ti želim, da ti zašije čim prej zarja zlata !" Za „Obrtno in konsumno društvo*4 pri sv. Ivanu g. H. Š k r 1 j : „Modra ti zastava, vihraj in ščiti narodnega delavca, ki te je vstanovil!" Za deputacijo tolminskega slavnostnega odbora, gosp. Vinko F i 11 i: „V omiki, vedi in podpori bodi nam spas !" Za „Čitalnico pri sv. Jakobu", g»>sp. Josip Zadnik: „Zastava ! Vihraj ponosno, ker armada slovenska te kliče na boj, ker slovanska mladina pripravljena je za boj !" Za pevsko društvo „Vodnik" v Dolini g. V e n t u r i n i: „Vihraj ponosno v pro-speh in slavo našega naroda !" Za rojansko pevsko društvo „Zarja*' g. Lenarčič: „Vzbujaj narodu pogum na obali adrijanski pred oholim in predrznim sovražnikom slovanskim !" je videl pred seboj nežno Vero, rdeče rože na njenem klobuku... njena lica... in par mehkih kodrov čez... Vse to ga je zalezovalo in nenadoma mu je prišlo v dušo in mu jo vso ovilo z finimi, tankimi vezmi. In tedaj je dozorel v njem načrt, lep in vabljiv, da ga izvrši. — Poj dem in dovršim študije in s trdno voljo si napravim pot do sreče... Dom si postavim in z Vero poj-dem skozi življenje... In videl je mirno stanovanje, gardine so bile spuščene na oknih in polumrak je bil v sobi. In vrata so 6e odprla, Vera je pogledala v sobo, srečna in zadovoljna, in on jej je pogledal v jasne oči in jej rekel par ljubezni polnih besed... Lokomotiva je zapiskala, vlak se je vstavil, Poljanšek se je vzbudil iz svojih sanj. Bili so v Ljubljani. Kmetsko dekle je izstopilo z očetom, tudi Poljanšek je zapustil kupe, kupil par razglednic in poslal Veri najlepšo. Poiskal je zopet svoj prostor in se zamislil. Čez četrt ure je vlak odhitel dalje. Veseli kraji so šli mimo, ozka struga ob Savi je bobnela, ko je vlak drdral skozi, a Poljanšek se ni brigal za vse to... Misli na bodočnost so mu polnile dušo, vse polno veselja se je kazalo pred njim, vse polno ciljev, a bili so še daleč... daleč... Tako naglo mu je potekal čas, da se je kar začudil, ko je zagledal skozi okno ponosno Dravo, ki je gnala proti jugovzhodu svoje valove... Ne dolgo potem se je nebo pooblačilo, drobne dežne kaplje so porosile na zemljo. Poljanšek je zaprl okno, naslonil čelo na šipo in gledal ven. Razločeval je grmovje in drevesa ob progi, tuintam kaka hišica — toda vse je hitelo naglo mimo. Vse drugo pa je bilo pokrito s sivo, polprozorno meglo, ki se je raztezala v nedogledne dalje... Dolgočasna in pusta vožnja je bila, predno je zaklical sprevodnik na graškem kolodvoru. France je izstopil in se napotil po mokrih ulicah proti svojemu stanovanju. Zavil se je v havelok in gledal na blatna tla pred seboj. Bilo mu je, kakor bi se vračal iz daljnih, neznanih krajev. Ko je stopal po temnih stojnicah stare hiše, kjer je stanoval, so ga zapu:tile vse sanje in vsa poezija, topo in vsakdanje mu je postalo v duši in zapustil ga je oni sladki sen iz daljne slovenske domačije... (Prid 2 še.) Stran II. ►EDINOST« Štev. 218 V četrtek, dne 9. avgusta 19u<; Za „Vojaško veteransko in podporno dru- j veliko, tudi v Rus\ji nenavadno število areti-štvo v Trstu" g. A. Gregorič: „Slavna rance* in izguba dvotedenskega plačila, ki jo zastava, danes si začela vihrati! Bog dal, da' trpe delavci, ki so itak že v slabih financijel- bi vihrala mnogo let!" Za pevsko društvo ,Zvonimir" v Rocolu, „Modra zastava, ob Adriji sinji slo- g. Rudolf Pregarc priča nam bodi ti — da vanski rod živi !u Za pevsko društvo „Adrija" v Barkov-ljah, gospod Janko Pogorele: „Nam v vspodbujo, tujcu v strah, vihraj v obrambo jadranskih bregov !" Za pevsko društvo „Velesila" v Skednju g. Iv. Godina: „Zastava! Pod svojim geslom združuj Slovanstvo v korist in napredek našega naroda!" Za tržaški delavski sindikat g. Slavoj Škrlj : „Pod zastavo čuvstev svetih, sreči naroda v procvit, delajmo src složno vnetih! Mir nam geslo, delo ščit!" V imenu konsumnega društva pri sv. Jakobu g. M o ž i n a : „Častno vihraj naša zastava !" Izrek zastopnika pevskega društva „Mladina" pri sv. Ivanu smo v naglici zamudili zabeležiti. (Zvršetek pride.) Carinski spor med Avstro-Ogr-sko in Srbijo. Ta spor nekako miruje sedaj in se noče ganiti z mesta, kajti nikakih posebnih vesti ni ne z Dunaja, ne iz Belegagrada. Simpto-matično vest pa imamo iz Budimpešte. V nedeljo se je vršila tamkaj skupščina mesarjev, ki je vsprejela resolucijo v smislu, d a se ima odpreti srbska meja in omejiti izvoz živine iz Ogrske, sicer da nav-stane veliko pomanjkanje in draginja mesa. Umevno je to. Fanatiki najostrejega postopanja proti Srbiji naj bi ne pozabili, nih razmerah. Govorice, da se car hoče odpovedati prestolu ? Iz Lvova poročajo : Neki ruski grof, carjev komornik, ki se že štiri tedne nahaja v Lvovu, je prejel iz Petrograda brzojavko, da je v ministerskem svetu, ki 6e je vršil te dni, ministerski predsednik Stolipin stavil več predlogov, ki naj bi služili v p omiljen je revoluci-jonarnih želj. Drugi členi kabineta so se izjavili proti tem predlogom, rekši, da take reforme skleniti zamore le duma. Car se je postavil na stran Stolipina. Prišlo je do hude debate, tekom katere je car izjavil, da se hoče odpovedati prestolu ter prepustiti vlado velikemu knezu Vladimirju. (Menda ne , treba niti povdarjati, kako treba biti nasproti takim vestem — neverni Tomaži. Fabrike senzacij onelnih vesti iz Rusije florirajo sedaj — kaj hočemo !! Opomba ured. „Edinosti"). Proračun za leto 1907. „Novoje Vremja" poroča, da vlada predloži proračun za leto 1907 državni dumi, čim se duma sestane. Vsem ministerstvom bodo dovoljeni za januar in februvar posebni krediti, dokler državna duma ne odobri proračuna. Tovarna za bombe. Iz Odese poročajo : Blizo Sebastopola so našli v neki podzemski jami tovarno za bombe. Aretovanih je bilo 16 oseb. ki so se bavile z izdelovanjem bomb. Med aretovanci je tudi vojakov in mornarjev. je takov-le carinski boj nož, ki more hudo rezati v meso Srbije, ali tudi v — Avstro-Ogrske ! sicer meso Dogodki na Ogrskem. Predsednik ogrsko - hrvatske zbornice Justh proti madjarski napredni stranki. V nedeljo se je vršila skupščina čanad-ske županije. Na skupščini je predsednik državnega zbora, Justh, napal pristaše madjar-ske napredne stranke, o katerih je rekel, da brez vzroka napadajo novo vlado ter se ponujajo v službo Dunaju. Med Avstrijo in Italijo. List ,.Magyarorszagw je priobčil nastopno vest došlo iz Rima: Tukajšnji listi prinašajo obširna poročila o vojnih pripravah avstrijske vojne uprave na italijanski meji. Glasom teh vesti obiskuje že dlje časa več viših častnikov avstrijskega generalnega štaba vse avstrijske posadke ob italijanski meji, ter delajo ob enem vse priprave, potrebne za to, da se zamorejo tamkaj namestiti veči deli vojske. (Glej vest s Koperščine, ki jo donašamo danes med domačimi vestmi). Drobne politične vesti. Cesar v Bosni. Kakor poročajo iz Dubrovnika, se cesar po končanih vajah vojne mornarice, ki se bodo vršile blizo Dubrov-da nika. odpelje potem v Bosno. Č r n o g o r s k a k n e ž e v i č a in pomorske vaje v Dalmaciji. Dunajski „Deut. Volksblatt" je zvedel, kakor zatrja, iz zanesljivega vira, da ni na dvoru ničesar znano, da bi bila črnogorska kneževića Danilo in Mirko povabljena na pomorske vaje v Dalmaciji. Popolnoma izmišljena je pa vest, da poj de cesar Fran Josip po končanih vajah na Cetirje, da obišče črnogorskega kneza Nikolo. Nasilne demostracije brezposelnih delavcev v Kapstad tu. Londonska „Tribuna" poroča iz Kapstadta : Okolu 1000 brezposelnih Evropejcev je pro-vzročilo upor, ki se je razširil na mesto in okolico. Uporniki so hoteli pridobiti za-se tudi domače prebivalstvo ter uprizoriti veliko ustajo. Šli so pred vladno palačo ter zahte-vaU od prvega ministra, naj se jim nakaže redno delo. Ker minister ni ugodil njihovi zahtevi. so napadli palačo, potem so oplenili prodaj alnice in naropali blaga za 4000 šterl. lir. Kedarji niso moglii ničesar opraviti proti upornim delavcem. Dogodki na Ruskem. Generalni štrajk definitivno ponesrečil. Včeraj so došle nastopne vesti: Petrograd 8. Petrograjska brzojavna agentura javlja, da je štrajk popolnoma ponesrečil. Razun Petrograda in Moskve ni bilo v nobenem drugem mestu nobenih pomemb-nejih štrajkov industrijalnih delavcev. Glasom poročila insj^ektorata tvornic štrajka sedaj v tovarnah petrograjskih kaka tretjina delavcev. Rečeni inspektorat meni, da bodo v tem tednu že mogle vse tovarne zopet zapričeti z delom. Moskva 8. Reči se more. da je generalni štrajk popolnoma ponesrečil, na čemer se je zahvaliti modrim odredbam mestnega glavarja. Vsi poskusi agitatorjev, da bi delavci zapustili delo, so ostali brezvspešni. Istotako so ostali brezvspešni poskusi za vprizoritev demonstracij. Od 200.000 delavcev jih štrajka v Moskvi le 20.000, med temi 1000 stavcev. J u s o v k a 8. Delo se je začelo zopet po vseh delavnicah, izvzemši mline francozke družbe, a še tu se bržkone jutri zaprične zopet delo. London 8. Petrogajski dopisnik „Tribune" brzojavlja, da je odbor za štrajk sklenil, naj generalni štrajk nemudoma preneha in se odloži za primeren čas. Delavci so dobili nalog, naj se danes ajo na delo. Jedina rezultata štrajka sta: Dogodki na Balkanu. Iz Makedonije. Iz Carigrada poročajo, da je te dni neka grška banda tri Kucovlahe odvedla iz Lipa-nove (okraj Katerina, vilajet Solun); dva je umorila, tretjega pa ranila. Sinoda grškega patrijarhata je odobrila izdelano spomenico o dogodkih v Bolgariji, ki jo predloži velevlastim. Domače vesti. Imenovanje. Koncipist na finančni pro-kuraturi v Inomostu dr. Karol Forcher-Mayr je imenovan adjunktom finančne prokurature v Trstu. Bog ve, pozna-li omenjeni gospod deželne jezike Primorske? C. in kr. eskadra je odplula iz našega pristanišča včeraj ob 7. uri dopoludne. Uro pozneje je odšla jahta „Lacroma", na kateri se nahaja poveljnik vojne mornarice, admiral grof Montecuccoli. Eskadra bo imela svoje vaje ob istrski obali. Simptomatično ogledovanje. S Ko-perščine nam poročajo, da je predvčerajšnjim neki stavbni stotnik obhodil vasi Šmarje, Pomjan, Marezige in sv. Anton, torej vse točke, ki obkrožajo koperski zaliv ! — Prepuščamo čitateljem, naj si po svoje tolmačijo namen temu ogledovanju. Sijajna operacija redarstva! Iz hrvatskih krogov nam pišejo : Ljudje božji, poslušajte in strmite! Dogodil se je velik, izreden fenomen. C. kr. policija v Trstu se je po dolgem snu naenkrat vzbudila in je z redkim pogumom izvršila sijajno operacijo, ki je gotovo rešila državo iz velike nevarnosti! 1 Za vse svetce na nebu ! Ni dvoma: Najbrže je aretovala vse glasovite tatove tihega svedra! O ne, dragi čitatelj; tu gre za nekaj bolj — resnega. No, potem je pa gotovo razkrila komplot anarhistov, zalogo bomb ter je aretovala Bog ve koliko anarhistov! Niti tega ne. — Torej ? Evo : Po več-' dnevnem premišljevanju je prišla do čudne iznajdbe, da bi mogel kdo v Trstu skaliti red. . In kdo? Nihče drugi, nego glasbeno in pevsko društvo „Vesela Šumadija"! Zato jej je prepovedano, da ne sme več pe-vati in svirati na vnanjem prostoru pred kavarno in restavracijo Depretis. Milostnim potom jej je policija dovolila, da sme imeti koncerte v zadnjem notranjem kotu lokala. In vzrok tej prepovedi ? Nevarnost morda, da se bi kalil red ? Kalil — od koga ? Od strani italijanskega občinstva ne, kajti v njega čast moramo povedati, da je poslušalo, se divilo in ploskalo. Toda ploskali so tudi Slovani, to se umeje. Kako pa to, da je Italijanom iz Barija, Locorotondo itd. policija vedno dovoljevala svirati na planem v gori omenjenem lokalu in tudi v drugih ?! To je pa povsem druga stvar. Avstrija in Italija sta zaveznici, toda s Srbijo je Avstrija v — carinski vojni!!... Zlobni jeziki govore, da so na policiji — prestrašeni vsled vspeha srbskih gosli in tamburic — poslali ministerstvu na Dunaj poročilo s prošnjo za informacije. Poročilo se je najbrž glasilo tako-le : „Za Trst je nastala velika nevarnost. Neka srbska družba svira in peva v nekem javnem lokalu. Ljudstvo se zbira. Kaj da Srbi pevajo, se malo umeje, toda vsako toliko se sliši ime Karadjordjevie in gledalci ploskajo z rokami. Z ozirom na dejstvo, da imamo sedaj carinsko vojno s Srbijo, prosimo navodila: Kaj je storiti ?a Govori se, da so bili na Dunaju presenečeni radi diplomatičnega takta dotičnega dostojanstvenika in da so mu takoj odgovorili : „Za božjo voljo, rešite Avstrijo ! Zlobni jeziki pripovedujejo še, da je minister za notranje stvari, prejemši brzojavko, da je Srbom prepovedano svirati in pevati, vskliknil: „Hvala Bogu! Sedaj se oddahnem. Avstrija je rešena!" (Jaz pa pravim, da je tudi na policiji prav majhen korak od resnega do — smešnega ! Hudomušen stavec.) Razmere na drž. kolodvoru v Gorici. Iz Gorice smo prejeli: Kakor morete razvideti iz priloženega „sprejemnega lista", je oddal nekdo na tukajšnji postaji drž. železnice vrečo ledu za Kanal. Vozni list je bil seveda s slovenskim besedilom. Ali poglejte, kaj je naredil uradnik nevešč našemu jeziku ! Na slovensko besedilo je izdal nemško izpolnjen sprejemni list in je besedo led preložil na nemški z besedo — I. Stiick Leder. Vreča je torej po nemško „Stiick*, a led — Leder!! Uradni pečat za Gorico je seveda v nemškem in italijanskem jeziku. Ali bodo goriški Slovenci mirno prenašali na goriškem kolodvoru — na slovenskih tleh — tako nesramno žaljenje našega jezika, takove v jezikovnem pogledu škandalozne razmere ! Kako morejo železniške oblasti v Gorici, na slovenskih tleh, nameščati ljudij, ki ne poznajo jezikov ogromne večine prebivalstva tistega dela dežele, po katerem teče železnica ?! In skrajna predrznost in nesramnost je, da si človek, ki prav nič ne pozna našega jezika, drzne vendar prevajati istega !! Ne. tega ne smemo trpeti in če bi imeli zaradi tega vendarle — sklicati že napovedane in potem brez povoda odpovedane Shode! Dajte ljudstvu prilike da zagrmi naši c. kr. vladi : na slovenska tla uradnike, ki poznajo slovenski jezik ! ! Drugi pa, ki ne poznajo in celo sovražijo naš jezik, naj gredo k vragu, kamor hočejo, kjer ne bodo nikomur na potu se svojim sovražtvom do nas !! Junaški nastop koroških Slovencev \ Tako karakterizuje „Hrvatstvo* sklepe celovškega shoda zaupnikov. Ali hitro moramo konstatirati, da je „Hrvatstvo" glasilo nekako tiste smeri na Hrvatske-*, ki jej sledina Kranjskem „Slov. ljudska stranka". Tu torej ne more biti govora ni o odkritem, ni o kakem prikritem nasprotstvu proti verski in katoliški stvari. Hrvatstvo graja, ker ni vsaj slovensko-hrvatsko zastopstvo upotrebilo do skrajnosti vsa sredstva, ki mu stoje na razpolago, da bi si preskrbelo uvaže vanje. Sploh se zdi — pravi rečeni list — da vlada bolj uvažuje Italijane, nego Hrvate in Slovence. A t o d a je slabo spričevalo za te poslednje. Ta popustljivost da je začela že presedati izlasti koroškim Slovencem. Posebno volilna reforma jih je razpalila in užalila. In to je umevno. Koroški Slovenci hočejo živeti! j Oni so najbolj izpostavljena straža slovensko-i hrvatske vojske. Taka straža bi morala [dobivati sukurza od vseh strani hrvatsko-slov. domovine — ali, mesto tega. je žrtvovana ravno ta straža. To je tako ogorčilo koroške Slovence, da so se zbrali na zaupen shod, da označijo svoje stališče nasproti volilni reformi. Slednjič konsta-tuje „Hrvatstvo«, da je bil ta shod tako mnogoštevilno obiskan od najodličnejih zastopnikov slovenskega naroda, da je mogel delati sklepe — v popolnem smislu te besede — vimenu vsega Slovenstva Ko roške. Narodni kolek. Ker je bilo v zadnje čase mnogo povpraševanja po „narodnem ko-leku" in so ljudje tudi v naše uredništvo prihajali tožit, da ga ne morejo nikjer dobiti, opozarjamo, da se „narodni kolek" dobiva v Lavrenčičevi t o b a -karni poleg „Narodnega doma4, oziroma nasproti kavarne F a -b r i s. Čehi na sokolskem zletu v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da pridejo češki Sokoli na zagrebški zlet v dveh posebnih vlakih okolu 1000 njih. Izlet v Postojno. Dasiravno je za pripravo tega izleta bil odmerjen le kratek čas, kaže vse na to, da bo možno prirediti poseben vlak in na ta način omogočiti tudi širjim slojem udeležitev na pomembni slavnosti. na čast slovenskemu pesniku Vilharju. Prijavilo se je že obilo udeležnikov. Nekaj iz Trsta, nekaj od sv. Ivana („Konsuumo in obrtno društvo" po deputaciji), pa tudi Lokve se udeleži tamošnje društvo „Tabor"* korporativno. Kdor se hoče z malimi stroški udeležiti lepe in redke narodne slavnosti, naj nikar n< zamudi ugodne prilike. Vožnja tja in naza stane za III. razred K 3.60. za II. razret K 5 30. Na razna vprašanja odgovarjamo, d: velja vstopnina v jamo K 1.—, ki seveda ni všteta pri vožnji, ki je že itak zelo nizka. Kdor se misli udeležiti, naj se vsaj še danes oglasi v uradu ,.Trgovsko-obrtne zadruge" v Trstu, ulica S. Francesco št. 2, l. nadstr. Sleparija s ponujanjem posojil. Y minolem zasedanju državne zbornice so l>i!i poslanec Heilinger in tovariši vložili na mini-sterstvo za notranje stvari interpelacijo glede onih neznanih oseb. ki sleparijo z oglašanjem po raznih listih, da preskrbe večje ali manje posojilo vsaki, tudi popolnoma neznani osebi. Ko je človek, nahajajoči se v denarni zadregi, pisal na v oglasu označeni naslov, se mu navadno odgovori, naj pošlje neko svoto denarja za informacije; par dni potem, ko je poslal zahtevano svoto, dobi pa v odgovor, da se mu posojilo ne dovoli, ker da je vspeli informacij njemu nepovoljen. Vsled te interpelacije je ministerstvo vložilo ra državnem pravdništvu na Dunaju kazensko ovadbo proti tem neznanim oseban:. A državno pravdništvo je odgovorilo, da je težko najti te sleparje, ker delajo z veliko opreznostjo. Ta njih opreznost pa kaže tudi, da ko bi kdo teh prišel pred sodišče, bi se znal tako izrezati, da bi ga moralo sodišče oprostiti. Vsled tega se priporoča občinstvu, naj bo jako oprezno in naj ne sprejema takih po-nudeb. Velika nevarnost odstranjena. Pred-sinočnjim kmalu po polunoči je neki redar, službujoči v ulici della Sanita, zapazil, da iz nekega skladišča v pritličju hiše št. 10 močno smrdi po plinu. Opazoval je natančneje in se prepričal, da je plinov kontrolni aparat (kalkulator) v skladišču odprt. Ker je kmalu za tem prišel tam mimo neki redarstveni nadzornik, je redar tega obvestil o stvari. Nadzornik je pa takoj telefoniral v plinarno, od koder so poslali enega delavca. Ko je prišel, so odprli skladišče, ki je pa popolnoma prazno, in delavec je moral v temi iskati aparat, da ga je zaprl. če bi si bil hotel svetiti, bi bila nastala grozna eksplozija, ki bi bila morda provzročila požar. Skladišče ima v najemu neki trgovec z vinom. V četrtek, dne 9. avgusta 1906 »EDINOST« St. 218. Stran III. Angležka eskadra v Trstu. Tukajšnji ongležki konzul je prejel vest, da pride med 17. in 24. t. m. divizija angležke srednjemor-ske eskadre v naše pristanišče. Divizija bo obstojala iz 6 vojnih ladij. Tržaška statistika. Od 29. julija do 4. avgusta se je v tržaški občini poročilo 24 parov. Rodilo se je 122 otrok, 68 moških in 54 ženskih (od teh 15 nezakonskih). Umrlo je 96 oseb, 48 moških in 48 ženskih (od teh 41 izpod enega leta). V javnem morskem obrežnem kopališču skoraj sleherni dan komu kopajočih se kaj zmanjka. Tako je bilo predvčerajšnjim popoludne gospej Ani Barlini ukradeno črno krilo, v žepu katerega je bila novčarka z nekaj preko dve kroni denarja in enim ključem. Velika tatvina. Mej 28. in 30. julijem je bila v Monakovem, v trgovini nekega zlatarja v V. mestnem okraju, izvršena velika tatvina. Vkradenih je bilo večje število zlatih in srebrnih ur, zapestnic in drugih dragocenosti, v skupni vrednosti 12.000 mark. Dve muzikantlnji tatici. Na zahtevo krčmarja Konstantina Milana, ki ima v ulici tli Riborgo neko beznico pod imenom „Al pozzo d" oro", sta bili predvčerajšnjim popoludne aretovani muzikantinji 26 letna Terezija J., doma iz Judenburga, in 38 letna Marija H., doma iz Celovca. Krčmar trdi namreč, da sta mu v njegovi beznici z neke mize vkradli dve škatlji v katerih je bilo 11 kron denarja. Veletatovi zopet na delu. Gospa Marija Mandelič, stanujoča v I. nadstropju hiše Št. 5 v ulici Porporella, je bila šla od doma predsinočnjim ob 7. uri in pol, in se je vrnila domov ob 9. uri in pol. Ker pa ni imela pri sebi ključev stanovanja, je morala čakati, d:i sta se vrnila domov njena dva sinova. No, ta dva sta prišla domov okolu 10. ure in pol. A komaj so odprli in vstopili v stanovanje, so takoj zapazili, da je moral v tem času, ko n bilo doma nobenega domačih, biti kdo v stanovanju. Že na hodniku je bilo vse narobe. ko so vstopili v sobo, so našli tam vse jirevrnjeno. Omara, v kateri je imela gospa iranjene dragocenosti in denar, je bila od-ta, a iz nje je manjkalo 500 kron gotovega narja. ženska naprsna zaponka se štirimi briljanti, vredna 500 kron, zlata zapestnica z ema briljantoma, vredna 200 kron, istotako > kron vreden zlat prstan z demantom in tta ovratna verižica, vredna 100 kron. To-vsega skupaj 1500 kron vrednosti. Gospa je takoj prijavila stvar policiji, a policija je poslala v stanovanje gospe enega dnika, ki je konstatoval, da so morali tatovi imeti ponarejene ključe, ker ni na vratih nikakega znaka kakega nasilja. Zlatar pobegnil. Privatni uradnik gospod Zdelenko Agosterin, stanujoči v ulici di na št. 6. je bil zlatarskemu delavcu Go-viniču, stanujočemu v isti ulici na št. 3, »1 več časom izročil zlato verižico, vredno 80 kron, da bi mu jo popravil. Videči, da mu Golovinič ne prinese nazaj verižice, je Šol predvčerajšnjem popoludne sam k njemu, tam, kjer je Golovinič stanoval, so mu pobili, da je ta še v soboto odšel in odnesel : ioj vse, kar je imel v delavnici in tudi nje-s- o verižico. Včeraj je šel Agosterin na po-ijo in tam prijavil stvar. &oLed&r ln vreme. Dnne3: Roman, mu-:iec ; Našemir ; Ljubi3na. — Jutri: Lovrencij, mu-te: ec; Ozrin ; Jurica. — Temperatura včeraj : ob 2. i popoludne 2S° Celsius. — Vreme : vroče. Društvene uesti in zabaue. Slavje v Tolminu. Svojo udeležbo na vnosti so priglasila nadalje nastopna u^tva : 12. Kolesarsko društvo iz Gorice korpo-itivno. 13. Pevsko društvo „Slava" pri sv. I. Mag. spodnji pri Trstu korporativno. 14. evsko in bralno društvo iz Podmelca korpo-r tivno. Nastopi s zborom: rSlovan na dan". 5. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu korporativno. 16. Društvo „Edinost" iz Ajdovščine, korporativno. 17. Pev. in tamburaško društvo Soča" iz sv. Lucije. Oticijelno bodo peli J. -iljaž: ~Na bregu". 18. Pevsko in bralno rnštvo iz St. Andreža. Ofic. nastopijo s zborom : I. Ipavic : „Rojakom". 19. Pevsko ruštvo rKolo" iz Trsta nastopi z ^mešanima Vjroma : Slavjanskv : a) „Bulgarska"', b) ,.Mi-ei:. 20. Pevsko društvo „Lipa" iz Bazovice, rporativno. Vojaško veteransko društvo v Ka- «> (kakor v nedeljo dne 5. t. m. pri sv. Ivanu) da so tu doma na tej zemlji. Odbornik. „Podporno vojaSko-veteransko društvo za Trst in okolico" priredi ob priliki šestinsedemdesetletnice rojstva cesarjevega zabaven izlet z godbo in društveno zastavo dne 19. avgusta t. 1. po novi državni železnici med Trstom in Rihemberkom (goriški okraj) s posebnim zabavnim vlakom, katerega čisti dohodek pripade v podporne društvene svrhe. Za ta zabavni izlet se objavlja sledeči razpored: I. Odhod iz kolodvora Sv. Andrej-Trst dne 19. avgusta ob 10. uri mimo sledečih postaj : 1) Rocol, 2) Vrdela, 3) Opčina, 4) Repentabor, 5) Dutovlje-Skopo, 6) Sta-njel-Kobdilj in 7) Rihemberk. II. S postaje Rihemberk sprevod z godbo na čelu do stanovanja gosp. župana in hotela „Ličen", kjer bo postrežba s zajuterkom. III. Odhod od hotela v farno cerkev, kjer se bode darovala služba božja. IV. Povratek na krasni grič „Korb", kjer bo sestanek, in od tam povratek v hotel „Ličen". Od 12. do 2. ure odmor za obedovanje in počitek, eventuelno obiskovanje do 4. ure starodavnega gradu grofov Lanthieri. V. Ob 4. uri popoludne koncert društvene godbe, streljišče, šaljiva pošta ter plesna zabava. VI. Povratek z vlakom v Trst ob 11. uri. Izletne cene: Za vožnjo tja in nazaj z godbo 2 kroni za osebo. Do 14 let stari otroci plačajo polovico. Vojaki do narednika tudi polovico. _ Razne vesti. * Kardinal Rampolla bolan. Dunajski listi poročajo, da je kardinal Rampolla nevarno bolan. Daljni. Kakor poročajo iz Londona, namerava japonska vlada že dne 1. septembra t. 1. otvoriti Daljni (Talienvan) trgovini vseh narodov. * Letna obleka mora biti svetla in zračna, tedaj je manj topla. Temna obleka absorbira solnčne žarke ki delajo toploto, svetla obleka reflektira žarke in je hladne j a. Lanena obleka je prakt čneja nego pa volnena, ker volna zadržuje na koži izhajajoči pot. — * Osoda otoka sv. Helene. Angležki list „Empire Rewiew" poroča, da Angležka namerava opustiti otok sv. Helene v Atlantskem Oceanu, kjer je preživel cesar Napoleon 6 let v pregnanstvu. Angležka hoče meseca oktobra umakniti svojo posadko z otoka. Ako se to dogodi, tedaj ostane za 4000 domačega prebivalstva in 200 angležkih naseljencev pet stražarjev črncev, da čuvajo mir in red. Za ceste in telefonsko zvezo je doslej skrbela vojska ; z njenim odhodom propadejo ceste in telefon. Belo pleme se bo vsekakor moralo izseliti. Črnci pa ne bodo imeli več zaslužka, nedostajalo bo denarja in konečno bodo morali povsem zapustiti otok. * Katastrofa paraika „Sirio". O nesreči parnika „Sirio" poročajo nadalje : Rešilo se je okolu 500 potnikov. Doslej so izvlekli iz morja nad 200 mrličev. Med utopljenci je tudi neki prior benediktincev iz Londona. O brazilijanskem škofu iz San Paula poročajo, da ni utonil. Mnogo rešenih potnikov je zblaznelo. Med mrtvimi je posebno mnogo ženskih in otrok. Kapitan je bil med prvimi, ki je plavajoč zapustil potapljajočo se ladijo ; vsprejel ga je neki rešilni čoln. Neki potnik iz Italije poroča nastopno : Približno deset ženskih je dobilo od mornarjev rešilne pase, nakar so skočile v morje. Skušale so se držati nad vodo. K njim je pa prišlo veče število italijanskih delavcev, ki so uboge ženske toliko časa bili s pestmi, dokler niso izpustile rešilnih pasov. Vse so potem utonile. Število utopljenih oseb ni bilo možno še doslej natanko določiti. Neki govore, da je bilo na parniku 1700 potnikov, po nekem drugem poročilu jih je bilo pa le nekaj nad 800, od teh se jih je 547 rešilo. Glasom uradnega poročila pogrešajo 328 oseb, med temi 14 mornarjev, ki so bih na parniku. Loterijske številke, izžrebane dne t. m. : Praga 34 56 16 38 73 L v o v 2 32 12 60 52 v palačo Propagande. Brunacci je čakal na kardinala v veži. Prišla sta kardinalu na pomoč njegov sluga in vratar, nakar je napad-nik zbežal. Brunacci je dobival od kardinala redne podpore, kar mu je pa kardinal včeraj odrekel. Zato se je hotel maščevati. Nov italijanski konzulat. CARIGRAD 8. Italija ustanovi v kratkem nov konzulat v Beratu, v janinskem vilajetu. Začasno bo tega poletja stanoval valonski konzul v Beratu. Povodnji. SAJNT LOUIS 8. Semkaj prihajajo poročila, da so v Teksasu veliki povodnji. Mnogo oseb je utonilo, na stotine jih je brez strehe. Škode je nad pol milijona dolarjev. Železniški promet je ustavljen, tako je tudi pretrgana brzojavna in telefonska zveza. Turški kazenski zakon poostren. CARIGRAD 8. Vsled lanskega atentata je bil § 2. člena 58 kazenskega zakona poostren v smislu, da bodo vsi obsojeni na smrt, ki dinamit ali bombe napravljajo, prevažajo, utihotapljajo ali uporabljajo, tudi če se atentat ni posrečil. Na dosmrtno ječo bodo pa obsojeni vsi, ki od takih priprav oziroma poskusov direktno ali indirektno zvedo, ne da bi to prijavili oblastnijam. O katastrofi parnika „ Sirio'*. KARTAGENA 8. Doslej se je nabralo za ponesrečence s parnika „Sirio" 14.000 pe-zet. Neki list piše, da je neki potapljač, ki je preiskal potopljeni pamik, poročal, da se v njem nahaja 70 mrličev. Sodi se, da bo treba potopljeni parnik, ki tiči med dvema stenama, razstreljati z dinamitom. Vseameriški kongres. RIO JANEIRO 8. Vseameriški kongres je vsprejel predlog, po katerem dobe vseame- (Dalje na četrti strani ) Tujci v hotelu „BALKAN". Na novo su došli: Pavlovics, zaseb., BUDIMPEŠTA; Gold-schmtd, zaseb., DUNAJ ; Hatwau, prof., KECSKE-MET; Glasa, uradnik, St POELTEN ; Schulmeister, kr. voj. uradnik, DUNAJ; Link, c. k. cadet, DUNAJ; Weigenbauer, c, k. cadet, DUNAJ; Polak, c. k. cadet. DUNAJ ; Kalman, c. k. cadet, DUNAJ ; l'ropfe, zaseb., AUSSIG; Frank, zaseb., ZAGREB; Kučara, zaseb., PRAGA; Linhart, zas., PRAGA; šfchuekenleitner, trg., DUNAJ : Weiner, trg., PULA; Steiner, trg., TRST; Winter, c k. nadpor., DUNAJ. 3š2e se strojevodja izučen v eleHtrotebniKi. Naslov pove Inseratni oddelek „Edinosti", Izlet v Pulo • po znižanih cenah. • V nedeljo dne 12. avgusta elegantni in prostorni Lloydov parnik „ALMISSA" priredi izlet v PULO -ms Prvi razred: 4 K, II, razred 3 (tja in nazaj). 8. Brzojavne vesti. Upor na turški transportni ladiji. CARIGRAD 8. Govori se, da je na tur-i Ski transportni ladiji „Tajs", ki je iz Trape-I zunta namenjena v Jemen, nastal upor. La-dija se je morala vrniti v Trapezunt. Vatikan in Francija. PARIZ 8. Včerajšnji listi poročajo, da j je poslal papež tri navodila na Francosko ; eno na kardinala Richarda, ki obsega protest proti kršitvi konkordata, dnigo na francoske škofe s pogoji, pod katerimi zamorejo župniki sodelovati na ustanovijanju bogočastnih udružitev pod nadzorstvom škofov, in tretjo, Parnik odpluje s pomola S. Carlo ol> 6. uri ln pol sjntraj, lz Pule pa ob 8. url zvečer. V Pulo dospe v 5. in pol urah. Ne čitaj samo, ampak, prepričaj se, da nihče ne more tekmovati z narodno zalogo olja IUflN MILLONIG TRST, Fftazsa B&rrlera St. 3, TRST FILIJALKO Campo S. Glacomo št. 16. Prodaja in raz-pošilj anj e na debelo in na drobno. Ceniki na razpolago. Restavracija „Zlatorog" INA bližini BLEDU novega kolodvora. Izvrstna hrana in pijača. Sobe za prenočišča s krasnim razgledom na jezero. Cene zmerne. Za obilni obisk se uljudno priporoča last,ik IVAN RUS. <1 s! h a L\ JOSIP ROZE mizarski mojster v Tratu. ulica Raffaele Zovenzoni 6 izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenskim konsumnim,, posojilnim in drugim zavodom po deželi za nove stavbe. Posojila za častnike, uradnike, penzijoniste in privatnike, ki se zamorejo amortizirati tudi v 18 letih s poroštvom ali brez poroštva. — Hipoteke na prvem mestu. Agenc^a, Via Nuova 11, II. n. od 10.—1. in od 4.—7 ure. Q)IOIIOIIOI|QIIO"0"0' Tovarna pohištva *wm $ieksa?Jtr £evi JCrnzi i »t- Vsak izletnik prejme pri ukrcanju zastonj listek, s katerim konkurira na žrebauju nastopnih 5 darov : ena srbska državna srečka, vredna okolo 23 E. en napoleon vreden okolo 20 K, deset steklenic j piva, ena steklenica šampanjca in ena košarica naj-Rnejih testenin. Evo najlepše p-ilike, da se z malimi stroški in ■ zelo elegantnim parni ko m obišče Pulo ter se navžije ' svežega morskega zraka. Vozni listki so na prodaj v prodaji tobaka CORSO it. 15. ulica Ttsa Itv. 52. H (lastna Mla). ZALOGA: y ; PlftZZR ROSRRIO (Šolsko poslopje). | osno, da so nI tati nobsns konkursnoo. Sprajem^jo vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. «cosacacw oozlk brosplaftmo ta firaako TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Stran IV. ^EDIN'OST* štev. 218] V čemek, dne 9. avgusta 1 POt>. riški odposlanci v Haagu nalog, tla podpirajo .}• i: • dl. l\ naperjen v svrho, da se ustali -i nv.'dr:>!< t'ro razsodišče. Rusija. KM EV »>. V Granovu so pretepli kmetje M . š"ga poslanca dume Štefana Stjcfamuka. kii- jim ni isti zi.mogel dovoljno pojuiiiiti, za- .la je lji!a duma razpuščena. SEBAbTOPOL 8. Ker so Lili ukradeni preiskovalni spisi, ;<• kazenska razprava proti j ugi skupini vijakov in mornarjev. obtoženih it d i punta v minoii jeseni, odložena za sest jxj< >ecev. PETIiOGl'AI) H. Kakor poroča ,. Novoj e Vreuija". bo v ! r:;tkcm veliki knez Nikolaj Nikolajevič in-uiovan vrhnim poveljnikom i. Med Tatarji in Armenci je nastal mir. RIGA „Petr. brz. agentura". Na neki šolski ladiji, ki je tukaj usidrana, je bilo are-t« vanih H6 mož. Poročilo časnikov, da se ie ustanovil tukaj svet delavskih odposlancev, da prevzame vodstvo štrajkov, se uradno ne po-trjuje. I/Ja* na prodaj dvorec, pripraven za st s-j1 l\Uu£ »Ill€a jiovanjc treh rodbin. oziroma s 3 j ettnevauji. ne velikimi, z vi toni. vodo, po možnosti | plironi. naj pirmeno obvesti o podrobnostih pod ; „DVOREC 77-. oziroma naj pride osebro ■ l; seratn i oddelek Edin »ti". — 1'rfdnofct imajo dvorei v Ivo- i l»,nii. (?v. Ivanu, v M i ni ulice Giuiia, Boscnetio, KossettL W j fiHflOrn OP 9UluON>"jK v prijaznem krni u, nova t Ul:LC']U C hj>:», uiica Coronto -!>. i>i .sicer i 1 tol a. sobicu, kuhinju, 3 fo! p, sobica, kuhinja, •"» j sob, sobica, kubiDja. ^Sć v teli treh luk. jezikov v j n hn/lioi tnni f z Posredovalnica za vanje m prciapitig hiš V. EISELT Ulica Torre Bianca št. 16, I. nadst. od 10.—12. preup. in od 4.—7. pop. Preskrbuje kupovanja, prodajanja in vknjižbe. — Iščejo se kapitalisti za prve a;i druge vknjižbe. Tgovma. Kt.rzna poročila dne S. avgusta. Tržaška borza. Napoleoni K 19.09—1P.13, angiežke liie K—.— do—.— . London kratek termin K 240.15--'240.40 Francija K 95.45--95.65, Italija K 95.40— .—95.60— .talijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K I17.27Vfc—117.45, ntmtki bankovci K —.—•— — *.\ttrijska ednotna reDta K 99.4 )—99.70, ogrsha kreet-ka renta K 94.65—9r>.95, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 663.— — 670.— !ržavne železnice K 671.--673.--Lombardi K 167 25—169 25 Llojdove akcije K 7i>7— 745.— srećke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496.— • 483.—, Bodenkiedit 1880 K 302.- 310.—. Bc-ceni redit 1S89 K 302.— 310.—. Turske K 163 00 cc i o. .00 sfrbeke —.— do -—.— Dunajska borza ob 2. pop. Inteligenten mladenič gevom in pisavi, p:earei?te slcžbe. bodisi tudi za. slugo pii kakem uradu, rsznašaka iid. ICaj primer-j nega tVidi pii kakem easopi*u. Naslov pf-d : ..likajoč" ' Ojrlase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase na . Ir.se ralni o delek Ed!ncptiu. _S.r-7 m v ob-2 ka].or5no koli vrsto ogias0v sprejema jfg' .,Inseratui oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. iS (Narodni dern) pulutadstiopje, levo. Urad je Zmerne t ene. I'o-iPatve na deželo. 61 odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do S. pop. Prhtciufl 9ve,1° s-1 i ttmno, se prodaja; uc- Jtž" Po noči *c sprejema rLIlIolVU polne tole »ti ^ORimezni ker ndi. j Izlera s'olic. Cene, da ?e 1 i bati tolmovanja. I lica Torrente 34, A. G u 11 i c h, 451 Mmio Csiomami operater kurj'li očes — Specijalist Ambulaior — ulica Caserma 14, li. v.: odprto od H.—12. 111 o J 1.—7. pop. Zdravi hitro kur'a tudi zastarela po nv"-: p sibni metodi, ki V'* ! ilikakih N«Im. t. Zsgcotovlja ozdravljenj - rr.-raščenih nohtov tud : : -jednostavna brez iz.-. : težjih za ozdravljenje. Marljiva dealnfekofJa. — Cene zcit---- Uort« CLffiio (u'ica Bnffiiseiia St3>.Tovarna nt?! J. OlUUitf- sladek, kot-fftnr in landit«.v. .Tiskarni Edinost11 Mala družina obstoječa iz treh oseb. i-če ma;o a-anovatije z vrtoiu, Carlo Vitez P\j i.aiilevi pride zdravit n?. dom. Vsa':n dobila navodi o higigijen:.čnega ravnanja o ^ : noj vodo, hko mogoče pKii' v uijcab, Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale n-fgfa, Ccmmeic?a:e, ali v fc-KorKlji Diizu mošus, i1.1i- a pimln bi fe jrgcuba za več let in vzelo bi se tudi; s-.ianovar.jjt v podna jeni. Ponudbe. pistKcne ali ustmene piejn-e t.lnFerstni oddelek Edinosti" pod n 1 a u r u z 1 n a . MeII dvorec v frko.kiji jc na (>ruil<u, kuhinjo, ru^i.ic«: v 1. nadstropju: 2 sobi in kubiuja ; v II. liad-tr. tudi "J ?obi in kuhinja, vse urejeno ua novo, »leganti o. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Kadi preselitve se dvorec ]rodazan»o; ceno." A U rOKIZOVANA __ mehanična delalnica !> za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. Mta zaloga Driprav za žarne luči na plin. ANTON S K E R L mabav>ik. zaprleiženl zvoJonac. TiSt - Carlo Goldonijev trg ji. - Tr>t, Zastopnik tovarne koles in mototoles ; SBT Napeljava in /.aio^.i električnih zvoni kov, in prodaja gramofonov, zonofonov in Trtiio. Zaloga priprav za točiti pivo. f.nstua nit ii delavnica za popravljanje bivalnih -troje\'. i motokoles itd. Velika zaloga pripaakov po iovsrniških cen^h. TELEFOM 5te\>. 1734. Stanovanja v najem iji^čem K 135"9G; državni dolg v papirju n n n srebru Avstrijska reuta v elatu n v kronah \j* Avtu. investicijska renta «3trska renta v zlatu V U kronah i* t Alcije nacijonalne be.nke žlrednne akcije London, 10 Lstr. luC državnih Ciark 20 mark C-lt fTfickOV i c*. :tal. lir lec-ai^ki cekici danea 100.40 100.40 117.70 99.60 S9.40 112.90 94.80 84 75 1761 — 669.25 140 12'/-240.07V, 117.27' -117.37»/. J3.4G 2H.47 19.10 19.10 95.50 95 50 11.31 u:-ti včeraj lt'U.45 100.40 117.70 99.C0 S9.50 112.90 94.75 84.75 17G9.— •>70 25 in kuhinja Kron 164 SO; soba z ognjiščem K Iorr9G; ^T* NajbOljSa reklama Za trgOVCe, ^t.ebrtelke, rokodales in zasebnike sploh, i^A'«^^''20"»• »mkU 03LASI'* v „Edinosti" POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakoršno koli industrijo Zalega sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih preBmetov kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični nrafl Smsoppo Montaibetti Ulica Sanita 10. Cene zmerne Telefon 1395 Cene zmerne KOLESA (BICIKLI! Cleveland, Wsstfie!g, Columbi?, s\et3vnoznaue znauike SEST modeli 1905 Kolesa Coarier najnoveji sistem 13 kg, najfineja oprava Fnenuatii pr?e vrste. Jamči se la tve leti. Modeli :a Cene zmerne. FRANCESCO BEDNAR Trat, ulioa Ponterosso it 4. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija! F ari ž ka in loncior.ska borza. i'«riz: i^feklep.) — Frai.cczka renta 97.67, r.fclijaceka renta 102.30, spuceki exterieur 96.25, fitcije otoLUhneke banke 645.— . Menjice na London -51 55. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 176.— unificirana turška renta 96.70 i-Tbtrijska zlata renta 100.50, ogrska 4°/0 zlata renta £4.75, Lftnderbank 467.—, turžke srečke 147.25, pa-riika banka 15.18, italijanske meridijonalne akcije £.27, akcije Rio Tinto 16.62 Trdna London: (bklep) Konsolidiran dolg 87.is/l8 trtlro 29.5'16, Lombardi 7.—, Španska renta 94.1/« ita-aneka renta 101.*/« tržni diskont 3Va, menjice na Dunaju —.—. Stalna. Tržna poročila 6. avgusta. Budimpešta. Pšenica za okt K 14.60 do K 14 62, rž za okt K 12 32 do 12 ^4, oves za okt.' -,u K 12.50 do 12-52, koruza za avgust 12 36 do 12.38 Fčenua: ponudbe prednje, pevj rafi« vn^it za-i dostno. tendenca trdna. — Predaja: 25.000 met. i-;ot., za 10 stotink višje ; druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo. Hamburg (Sklep pop.) Ka\a Santos good i average za september 40'/^ za december 41—, za ] marec 40'/4> za maj ll*,^. Stalno. — Kava Rio na- ' vadua loco 40—42 nava.tn:i r.elna 43—44 navadna dobra 45—46. Ha m b u r g. (Sklep). — Sladkor za avgust 1^45, za september 18'i0, za oktober 18*05, za november 17-85, za dec. 17.90, za januar 18.—. — ' Trdno. — Vreme: oblačno. i London. Sladkor iz repe surov, 6 9Sb. j Trdno. j Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—, za sept'! 16'—, za dec. 16.15, za nov.-februvar 16.25 (mirno).! — l'5enica za tc-koči mesec 22.85, za aept 22-45, za' sept -dec. 22^5, za novembar februvar 22.65 (stalno).' — Moka za tekoči mesec ."1.30, za sept. 30.30, za ; tept.-dec. 30.—, za november-febi u var l:9.vinus" TRST — ulica Farneto štev. IO, 1!. nadstropje od 9. zjutraj do 12. opol. In od 3. pc:>. do 7. ure zvečer. = urar TRST - ul. Pof>:e nnove it. g priporoča velik" izbor ur: Otrrera. SchafTnause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi »late, srebrne in koviRtr.ej ure 2a tjcsjje. Iztor i\r z:% Sprejema popravlianja po nizkih ct ; r — ilepičeo olje za tekoči mesec 65.llt, za za >ept.-dec. 67.*/4, za januvar-april 66.' (mirno). — >pirit w tekoči mesc 46.3/4, za sept. 44.V',, za sept^mber-dec. 41.7*. ia januvar-april 40.— — Sladkor surov 88" uso uov 22—23.— (stalno,/, . bel za tekoči mesec 25.\„, za sept. 25.7/,, za ok".- | januvar 27.—, za januvar-april 275/8, (mirno), rali- i nir. n 57.-57.50 Vreme: vroče. Karo! Kobi avtorizovan instalater vodo in plin za TRST ulica Giuseppe Parini 15 TELEFON št. 1590. Kdor risibo ali kskoifBt-koll e ; ■ sienje; kder ište uradnike s« I * službeno eso>1 kdor ima /u cđdati sobe, stanovanja, dror im kćer ima za prodali hiše, j olja, dvorcu ; kder želi posojila^ vknjižbe itd., prodati aH kupiti premičnino ali sploh rabljeve predmeta itd. itd. taj ee poslaži HALIH OGLASOV „E d i n o s t i'% ki so n:ijceue,jf, na. ee t it ? ni uajbolj pripravni v dosego nami ui. T MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 »tot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. ■ Plača se takoj. Učilišče in vzgojevališče za deklice Temeljit pcuk ]>o učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 450 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan, j Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an- | gležkem jeziku ; v godbi, glasovir, gosli citre, oetje, v ženskih ^ ročnih delih, v risanju in slikanju. - Šolske sestre Trst — ulica G. Besenghi St. 6 - - Trs Kleparska delavnica ARTURO PISCUE TRST — ulica deli' I st it uto št. 5 zvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenafl* kuhinjska oprema 1 tam, enfla, in lilega leten; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. Velika zaloga Divaška Vilenica 20 minut oddaljena od postaje, bo sijajno razsvetljena dne 15. avguBta od 4.—7. ure popoludne. Vstopnice po 1 krono pri jami. V najem se odda 25 minut od mesta do Ro- , cola 2 sobi, sobica in kuhinja po nizki ceni Pri Kanartnah št. 119. 8t>l Gostilna „Alla Costanza" Nuova st. 18). Toči se veakovrstna vina, posebno pa kraSki teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o b i £ JjnnjQf star, jako zmožen, se ponuja društvom * laillol u, zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za na- *:ov je praSati pri „Ineeratnem uradu Edinosti" (700 ( za Prvo primorsko podjetja prevažanje pohištva in speditijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Tel«fono ftt. 847. - Vis, đell& St&zione Štv. 7. - Telefono it. 847 Fiiijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. =— 'Mllaiig pralifitoT, in se jemljejo na potovanje in jmažanje Masa na ?se proge.) == Sprejema ee tudi pohištvo In dra«o predmeto v shrambo v laetca za to pripravljeaa suha skladišča. MT Edini tržaški zavod za = „VACUM-CLEANER" ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE FREPR0H " APNENEC A KARBIOI^ prve vrste W đo K 26 za 100 k^ čiste teže, prosto voza.icH za Istro in Goriško pri Paolo Fatrizi TRS f — ulica S. Lazzaro št. 9 — TRSI Točna postrežba in nizke cene. 1 V bogatej zalogi pohištvi Em. Ehrenfreuaii (i?rej Jeat) _______ niica Mm U OritliCje) daj a novo in rabljeno pohištvo p o konkurenčnih cenah v najem, f -