GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 18. JUNIJA 1957 LETO IV., ŠTEV. 47 MESTNI SVET 3. Vsem ostalim zavezancem od dohodnine samostojnih poklicev in zavezancem dohodnine od premoženj — Ih*/«. Občinska doklada se po tem členu odmeri zavezancem, ki se pre- Nu podlagi drugega odstavka člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Lir. 1. LRS št. 19-89/52), '• točke 155. člena statuta okraja Ljubljana, 1. in 2. člena zakona o "Premembuh in dopolnitvah temelj-0egu zakona o občinski dokladi in “ posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19-241/57) t. in ■■ točke XXII. poglavja zveznega družbenega plana (Uradni list FLRJ ?L 54/56) in XVIII. poglavja družnega plana Ljudske republike ‘Movenije za leto 1957 je Mestni svet J* mesto Ljubljuua sprejel na seji dne 14. junija 1957 ODLOK ? uvedbi občinske doklade na dogodke od kmetijstva, samostojnih Poklicev in premoženj za leto 1957 v občinah na območju mesta Ljubljana t. člen R Na območju občin Ljubljnna-Bežigrad, Ljubi jana-Center, Ljub-jana-Crnnče, Ljubljana-Moste, Ljub-16na-Polje, Ljubljana-Rudnik, Ljub-Uana-Sentvid, Ljubljana-Šiška in Ljubljana-Vič se pobira za leto 1957 jOčiiiska doklada (hI zavezancev dohodnine od kmetijstva, samostojnih |)oklicev in premoženj. 2. člen Občinska doklada je dohodek Proračuna občine za kritje komu-dolpih, gospodarskih, zdravstvenih, Socialnih, kulturnih in drugih podob, na območju katere je bil po- ‘ran- , XI 3. člen , Osnova za občinsko doklado od jPnetijstva tvori za leto 1957 ugo-,?.vljeni katastrski dohodek od kme-'J^lva, doklada pa se odmeri po ..“cinah v sledečih povprečnih od- »lotkih: ObJine: Odstotek: Ljubi jana-Bežigrad 19 Ljubi jana-Center 20 Ljubljana-Crnuče 14.5 Ljubljana-Moste 19 Ljubljana-Polje 14 Ljubljana-Rudnik 12.4 Ljubi jana-Sentvid 14.8 Ljubljana-Šiška 19 Ljubi jana-Vič 14.5 ,, V mejah gornjih povprečnih od-r,°tkov lahko občinski ljudski odbo-^ Predpišejo različne stopnjp ob-iii"?- doklade za posamezna ob-"cja znotraj občine. . 4. člen |, fuvezaneem dohodnine od samo-v,"-uih poklicev in premoženj, iz-^ 'Tuši zavezancem za davek od do-, “kov iz dopolnilnega delovnega lfizniorja n(i honorarnega dela “dmeri občinska doklada od >čne ____________ po-sledcčih h\c “v osnove, ki je podlaga za k||rn dohodnine od samostojnih 'n premoženj po sled 0Pujah: iein “.rivcem. frizerjem, čevljar-'Sl< ®IeUlcem čevljev, čuvajem lo-Y- stanovanj, vozil in prtljage, ,6be 'i rJem. dimnikarjem, .garde-rJvm, fotografom, izdelovalcem težno bavijo z uslužnostnimi opra- kate-ne 160.000 dinarjev, in zavezancem na dohodke od stavb. perila, krojačem, šiviljam, veziljam, ne krpnleem vreč, krznarjem, mesar- tež _ jem, pedikerjem, modistkam, ple- vjli zasebnim potrošnikom in ko skarjem, pericam in likaricam, po- ri" celokupni letni čisti dohodek pravljalcem glasbil, popravljalcem PrcseSa 160.000 dinarjev, nogavic, preprog in drugih tkanin, pretiskovalcem tkanin, snažilcem 3. člen oken, žagarjem drv in osebam, ki Občinska doklada se odmerja in se ukvarjajo s prepisovanjem, raz- plačuje v gotovini istočasno in na mnnževanjem, kopiranjem, plakati- isti način kakor ustrezajoča dohod-ranjem ter sestavljanjem oglasov in nina. reklam pod pogojem, da se prelež- 6. člen no bavijo z uslužnostnimi opravili Določbe uredbe o dohodnini (Ur. zasebnim potrošnikom — 3*/t. list FLRJ št. 18/56) z vsemi spre- membami in dopolnitvami, odloka 0 stopnjah dohodnine za leto 1957 (Ur. I. FLRJ št. 15/57) ter uredbe o prisilni izterjavi dohodkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 7. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 8. člen Ta odlok velja od dneva objavo v Glasniku, uradnem vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa so od t. januarja 1957 dalje. Predsednik Mestnega sveta: dr. Marijan Dermastia 1. r. Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA Na osnovi določil pravilniku o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter označevanju hiš (Ur, list LRS št. 24/52), 15. in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur, list LRS št. 26/55), 7. člena Zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš (Ur. list LRS št. 26/55),8., 10. in 23. člena statuta občine Ljsibljunft-Si-ška, je Občinski ljudski odbor Ljub-Ijanu-Šiška na 23. redni seji dne 10. maja 1957 izdal ODLOK o delnem imenovanju in preimenovanju ulic na območju občine Ljubljana-Šiška l. % Na območju občine Ljubljana-Šiška se imenujejo oziroma preimenujejo te-le ceste, ulice in pota: t. Pot zahodno od hiše št. t02 ob Celovški cesti, vodeča mimo mestnih stanovali jskih blokov št. I. 111, VII, IX in XVIII se imenuje Ruiiko-va ulica. 2. Pot zahodno od blokov št. II, IV, Vlil in X sc imenuje ulica Zofke Kvedrove. 3. Pot zahodno od stanovanjskih blokov št. V. XI, XIII in XV se imenuje ulica Majde Vrhovnikove. 4. Pot zahodno od stanovali jskih blokov št. VI. XII. XIV in XVI se imenuje Cesnikova ulica. 5. Aleščeva uliva se podaljša proti severu preko gorenjske proge s tekočo numeraeijo in se ukinja ime: »Podaljšek Aleščevc ulice«. 6. Podaljšek Aljaževe ulice severno od gorenjske železniške proge se imenuje Maroltova ulica. 7. Ulica med Milčinskega ulico in novo Maroltovo ulico se imenuje Zigonova ulica. 8. Pot od Vodnikove ceste do AleSevčevc ulice južno od opuščene železniške proge se imenuje »Jasna Pol janat. 9. Gutsinanova ulica se zaradi zazidave ukine, hiše Št. 15, 33, 45,. 47 in 55 te ukinjene ulice se štejejo k Djakovičevi cesti, ki se podaljša v smeri proti Vodovodni cesti. 10. Pot med Šolsko ulico in šišensko cesto Vzporedno s Celovško cesto vzdolž, hiš št. lOa, 10b in lOc ter 191 a sc imenuje Grošljeva ulica. 11. Pot, ki pelje vzporedno s Celovško cesto, zahodno od šišenske ceste med hišami št. 18 in 20 ter 18 b in 22 a se imenuje Oslerčeva ulica. 12. Pot zahodno od šišensko ceste in vzporedno z njo vzdolž hiš št. 12 a, 12 b, 14b, 16 b in 18c se imenuje Vavpotičcva ulica. 13. Pot, ki pelje vzporedno s Celovško cesto med Tugomerovo in Scopoljevo ulico ob hišah št. 17 in 19, se imenuje Sterncnova ulica. 14. Cesta v Koseze se podaljša preko Podutiške ceste in Drage do Večne poti in se imenuje Koseška cesta. 15. Del obstoječe Drage med opuščenim izkopom opekarne (vul-go Rončeva jama) se imenuje Mar-jekova pot. 16. Odcep Prelovčevc ulico od šišenske ceste vzdolž hiš št. 10 in 8. se imenuje Čepclnikova ulica. 17. Odcep Prelovčeve ulice vzdolž hiš št. 7, 9, II in 13 do ceste »Za vasjo«, se imenuje Kolinanova ulica. 18. Pot južno od Celovške ceste mimo hiš št. 225a in 225h do Vodnikove ceste se imenuje »Majorja Lavriča ulica«. Sedanja ulica s tem imenom se po regulacijskem osnutku ukine. 19. Pot, ki teče med stanovanjskimi hišami industrijskega podjetja Titovi zavodi Litostroj št. 14 in 7. 16 in 99. 18 in 11 severozahodno paralelno ob Šišenski ulici, se imenuje Lakotence. Hiše št. 3 in 4 ter 45 in 46 se štejejo k Bitenčevi ulici. 20. Pot od Vodnikove ceste mimo hiš št. 4. 6, 8. 8a. 12. 13, 15, 17 in 17a, se imenuje Zapuška cesta. 21. Pot južno od Celovške ceste mimo hiš št. 287n. 287b, 287e in 287č ter 287d do Vodnikove ceste, se imenuje Dolomitska cesta. 22. Saveljska ulica se preimenuje v »Cesto v Kleče«, vzhodni«odcep od Vodnikove ceste do Savelj pa se imenuje »Saveljska cesta«. 23. Pot, ki poteka vzporedno med Kumerdejevo in Vrbsko ulico, se imenuje »Milana Mravljeta ulica«. 24. Pot, ki veže Kumerdejevo in novo imenovano Milana Mravljeta ulico mimo hiš št. 9 in II, se imenuje ulica Štefana Babnika. ' 25. Hiše št. 19, 21 in 21 a DraboS-njakove ulice se štejejo k Djakovičevi eesti. Guletovu ulica se ulico Hinka Snire- 26. Sedanja preimenuje v kar ju. 27. Sedanja se preimenuje čeve. 28. Javornikova ulica se preimenuje v Rusko ulico. Smrekarjeva ulice v ulico Majde šil- Stroški imenovanja in preimenovanja ulic po točkah od t- do 26. pod 1. gredo v breme Komisije za imenovanje ulic in numeraeijo mesta Ljubljane. Stroški za nabavo novih hišnih tablic gredo v breme lastnikov hiš. 3. Stroški preimenovanja ulic po točkah 27. do 29. pod I. in zamenjave hišnih tablic gredo v breme Občinskega ljudskega odbora Ljublja-na-Šiška. dneva objave OLO Ta odlok velja od v »Glasniku«, uradnem glasilu Lj ulil jima. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Jenko Marjan 1. r. 122 OBČINA VRHNIKA POPRAVEK V odloku o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih |Hik’>ev in od premoženj Obl,O Vrhnika z dne 24. V. t957, ki je bil objavljen v »Glasniku« št. 45 z dne It. VI. 1057, je bilo po pomoti objavljeno besedilo 9. člena odloka, ki je bilo na seji ljudskega odbora zaradi drugačne stilizacije 9. člena odloka črtano in zato ne velja S tem -je nostal sedanji 10. člen odloka 9. člen odloka. < OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO SVETA ZA IZVENŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE O DELU V LETU 1956 Svet je bil imenovan na skupni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev 22. maja 1956. Svet šteje 10 članov, predstavnikov družbenih organizacij, Ljudske tehnike, Zadružne zveze in Rdečega križa. V tem času je imel Svet 3 redne seje in posvetovanje s predsedniki občinskih svetov za prosveto in kulturo ter predstavniki nekaterih srednjih in nižjih strokovnih šol, ki naj bi sc bavile s strokovnim šolanjem zaposlenih delavcev. V okviru Sveta deluje tudi komisija za kmetijsko-gospodarske šole. Svet je bil na novo osnovan sredi leta ter ni imel predvidenih finančnih sredstev. Njegove sklepe in upravno delo izvršuje Tajništvo za šolstvo in izvenšolsko izobraževanje kot upravni organ Okrajnega ljudskega odbora. Kot vsak nov organ je tudi Svet zn izvenšolsko izobraževanje v začetku iskal poti in načinov, kako v kopici nejasnih in dokaj različnih nalog poiskati tisto, ki je v danem položaju najprimernejša in najvažnejša. Svet je že od vsega začetka imel pred seboj dve osnovni smernici, ki narekujeta smotrnejše, si-stematičnejše in vsestransko izvenšolsko izobraževanje: 1. nenehen razvoj proizvajalnih sredstev, ki zahteva splošno višji nivo Človekove izobrazbe in bolj izurjenih delovnih veščin, ter 2. celoten sistem delavskega in družbenega upravljanja, ki je zasnovan na tvornem družbenem delovanju najširših slojev delovnih ljudi. Z izobraževanjem odraslih se danes bavi pri nas vrsta političnih in družbenih organizacij, ki jim ne gre odrekati precejšnjih uspehov. Pestrost tega izobraževanja je tolikšna, da jo je nemogoče organizacijsko poenotiti oziroma karkoli nasilno koordinirati. Takšna stremljenja bi po mnenju Sveta tudi škodovalo splošnemu razvoju in zavrla iniciativo in napore, ki jih posamezne organizacije vlaga jo v to dejavnost. Svet za izvenšolsko izobraževanje ni bil osnovan zato, da bi že razvito izobraževalno dejavnost kakor koli uniformiral, temveč zato, da jo smotrnejše razvije zlasti v tisti smeri, kjer je potrebna pomoč organov ljudskega odboru, ker menimo, da tako zahtevnih in zapletenih nalog ne morejo v celoti reševati le amaterske organizacije. Svet se je zato najprej zavzel za uspešen razvoj že obstoječih oblik izvenšolskega izobraževanja in pristopil k postopni razširitvi novih. V prvem obdobju je zato Svet na svojih sejah razpravljal o problemih ustanov, ki spadajo neposredno v njegov delokrog, kot so naslednje proračunske ustanove 01.0 oziroma občinskih ljudskih odborov: Večerna delavska gimnazija. Kmetijsko gospodarske šole in Zavod zn pospeševanje gospodinstva kot zavod s samostojnim finansiranjem. 1. Kmetijsko gospodarske šole inmio v ljubljanskem okraju že od ncktlaj lastno tradicijo in so s svojim delom in uspehi že upravičile svoj obstoj. V šolskem letu 1956/57 deluje 32 kmetijskih šol, v katerih je vključenih 270 moških in 394 žensk, skupno 664 mladincev in mladink, ki so zaposleni v kmetijski proizvodnji. V preteklem šolskem letu smo imeli 36 kmetijskih , šol. Število se je zmanjšalo za štiri zaradi tega, ker smo morali v nekaterih krajih zaradi pomanjkanja prosvetnega kadra, premajhnega števila učencev in oddaljenosti vasi od šole, te šole ukiniti. Od 32 kmetijsko gospodarskih šol je 7 kmetijsko gospodarskih šol L letnika in 25 kmetijsko gospodarskih šol II. letnika. Letos so bile na novo odprte kmetijsko gospodarske šole: v Mostah, Grahovem, Sostrem. Topolu in Brdu- Lukovici. Med letom so predčasno zaključile s poukom kmetijsko gospodarske šole v Gor. Logatcu, Prežganju, štangi in na Igu, ker je število gojencev padlo pod 10 (učenci so se namreč vključili v industrijsko proizvodnjo). S tem so soglašali tudi tamkajšnji občinski ljudski odbori. V kmetijsko gospodarskih šolah se poučuje po novem učnem načrtu, ki ga je izdelal republiški Svet za šolstvo. Program predvideva dve varianti pouka, t. j. za kraje s slabšimi pogoji in za kraje z boljšimi pogoji ter se lahko prilagaja krajevnim prilikam. Vse Kmetijsko gospodarske šole v našem okraju imajo izdelane učne načrte, prilagojene prilikam in potrebam svojega kraja. Pouk je teoretičen in praktičen. Splošnoizobraževalne predmete poučujejo prosvetni delavci, strokovne predmete pa inženirji, kmetijski tehniki, agronomi, veterinarji, gospodinjstvo pa gospodinjske učiteljice, kjer pa teh ni, si pomagajo z osnovnošolskimi učiteljicami, ki so posečalc razne go- 5. Tečajniki so delali v seminarjih, razvili kulturno-prosvetno ter politično delo. Tečaj je bil po našem mnenju prekratek, ker je bilo treba snov močno skrčiti. V bodoče bi bilo potrebnih za tok tečaj najmanj 15 do 18 dni, da bi sc obravnavala snov po .učnem načrtu in utrdila. Finančno sredstva za tak način pouka ne bi smela biti ovira. .Morda bi se. stroški lahko zmanjšali s prispevkom somih tečajnikov. Tak strnjeni pouk v bodoče predvidevajo še v občini Litijo, v prihodnjem šolskem letu pa tudi v Podsmreki za ves dolenjski predel. Kmetijske zadruge se letos mnogo bolj zanimajo za vzgojo kmečke mladine kot prejšnja leto. V letu 1956 so kmetijske zadruge prispevale 368.000 din, v letošnjem letu pa že do danes 560.000 din, O TL Ljubljano je nabavilo za vse gojenec po 5 učbenikov, ki smo jih dali posameznim šolam, učenci pa jih bodo ob zaključku šole vrnili. Poleg tega bo OZZ nabavila potrebna učilo: drevesne škarje, cepilne nože, vrtno orodje in razne slike, kor kmetijske šole nujno potrebujejo za praktično delo. Na vseh šolah so izvoljeni šolski odbori. Šolski odbori največkrat obravnavajo probleme obiska in načine. kako pritegniti vso kmečko mladino v kmetijsko gospodarske Šole. Vedno znova sc poudarja nujnost uzakonitve kmetijsko gospodarskih šol. Ker uzakonitve v republiškem merilu verjetno še ne bomo mogli doseči, bi lahko občine za svoje območje izdale odločbe o spodarskih šol, kjer so za to dani pogoji, t. j. dovolj šoloobvezne mla; dine, učni prostori in predavatelji Tudi na rediteljskih sestankih, ki so dobro obiskani, poudarjajo starši potrebo po kmetijsko gospodarskih šolah, saj širi kmečka mladina to svoje obzorje, se strokovno, kulturno in politično vzgaja in izobražuje. Menimo, da bi bilo končno le treba tudi v republiki razmišljati, ali ne bi kazalo te šole uzakoniti. Proračun za vse šole za leto 1957 znaša 3,860.660 din, kar znese povprečno 125.000 din na eno šolo-Narvečii e spodinjske tečaje. Nekje poučujejo obveznem posečunju kmetijsko go-nešolane kuharice, ki imajo večlct- Jajvečji proračun ima občina Medvode, ki ima eno šolo (Topol) in j6 predvidela 250.000 din, najmanjši P* občina Loška dolina, ki ima za eno šolo (Iga vas) le 69.500 din, kar jc premalo in ne zadostuje niti za izplačilo honorarjev predavateljem-V primerj&vi z letom 1956 so občin« povečale proračune na kmetijsko gospodarske šole skupno za 900.000 dinarjev. Za uspešnejši pouk na kmetijško gospodarskih šolah je potrebno urediti še mnogo materialnih problemov. Tako bi za uspešen pouk go-spodinjstva morali imeti urejene kuhinje in inventar, da bi se kmečka dekleta seznanjala vsaj s strokovnimi tehničnimi pripomočki J gospodinjstvu (električni likalniki, kuhalniki, hladilniki itd.). Potrebno bi bilo več strokovnega praktičnega pouka, manjkajo še učbeniki zn vse predmete, tako splošne kot strokovne. Svet bo moral v bodoče skrbet* za razširitev mreže teh šol in pr*' tegnitev večjega števila mladine vanje.. Zlasti pa bo moral skrbet* za to, da bo delo v kmetijsko gospodarskih šolah čim kvalitetnejše tako v pogledu splošne in strokovne izobrazbe, kot tudi in predvsem v prevzgoji mladih ljudi v napredne kmetovalce — borce za socialistične odnose na vasi. no prakso. Te so za praktični pouk sicer dobre, manjka pa jim peda-goško-metodičnega znanja. Zato bomo na Pedagoškem centru v mesecu aprilu pripravili seminar za 15 gospodinjskih učiteljic in jih usposobili za pedagoško delo na kmetijsko gospodarskih šolali. Letos smo po končanem teoretičnem pouku splošnoizobraževalnih predmetov nn kmetijsko gospodarskih šolali v občini Litija organizirali za strokovne predmete dva tt-dnevna tečaja na državnem posestvu v Po-novičali. in to posebej zn fante in za dekleta. Skupno je bilo nn tečajih 97 slušateljev iz netili kmetijsko gospodarskih šol. Denarna sredstva so prispevale kmeti jske zadruge občine Litija, s črmor so krili stroške za prenočišče, prebrano tečajnikom in honorarje predavateljem. Oba teča ja stn, stala skupno 506.000 din, kar ie nekoliko drn/.e kot pouk na matični šoli. Uspeli pa je bil mnogo boljši predvsem iz sledečih razlogov: 1. Učenci so živeli v kolektivu in bili zaposleni po ves dan (dopoldne ie bil teoretičen, popoldne pa praktičen pouk). 2. Učcnei so bili zaposleni s šolskim delom in niso opravljali težiih domačih del, zato so snov laže dojemali. 3. Teorija je bila vezana na prakso, ker je bil tečaj na vzornem kmetijskem posestvu. Tečajniki so imeli na razpolago vzorno urejene hleve, živino, sadno drevje, vrt. kuhinjo in moderne stroje. 4. Predavateljski kader so se- Pregled kmetijsko gospodarskih šol v letu 1956/57 Tek. St. Solo Občina m Število gojencev ž. eku poj 1. Borovnica Borovnica 5 12 17 2. Begunje Cerknica 16 — 16 3. Dob Domžale 7 7 14 ' 4. Dol. Logatec Logatec 5 10 15 5. Drenov grič Vrhnika 2 18 20 6. Dragomelj Domžale 4 8 12 7. Gabrovka Liti ja 10 10 20 1 8. Grahovo Cerknica 19 23 42 9. Horjul Dobrova 9 24 33 10 Hotedršica Logatec 8 7 15 II. Ig 1. j n lil jana-Rudnik 13 11 24 12. Komenda Kamnik 8 18 26 13. Brdo-Lukovica Domžale 7 16 23 14. Loška dolina Loška dolina 12 12 24 15. I.iubljann-Moste Ljubljana-Mostc 17 6 23 16. Moravče Moravče 8 9 17 17. Muljava Ivančna gorica 8 7 15 18. Nova vas Cerknica 6 12 18 19. Polhov Gradec .Dobrova 6 15 21 20. Prežganje Ljubljann-Polje 12 11 23 21. Preserje Borovnica 6 12 18 22. Podlipa V rhnika 1 13 14 23. Sostro Ljubi jana-Polje 14 14 28 24. Štungu Litija 7 11 18 25. Stična Ivančna gorica 10 9 19 26. Šmartno (Tuli.) Kamnik 5 11 16 27. Šmartno (Lit.) Litija 6 23 29 28. Šentvid Ivančna gorica 7 13 20 29. Topol Medvode 7 10 17 30. Vače Litija 13 9 22 31. Višnja gora Ivančna gorica 9 19 28 32. Vodice Ljubi jann-Sentvid 3 14 17 Skupaj 270 394 664 2. Večerno gimnazija V večerno delavsko gimnazijo se vpisujejo prvenstveno delavci, ki jim je zn njihovo redno nnpredo- dclovccv nn gimnazijo poda, b<^. pa se zanimajo zn vpis uslužb*1" in nameščenci. Da se omogoči - . i , v ioHen*1’ stavi jali najboljši kmetijski stro-. vanje v stroki potrebna izobrazba kovnjnki. nižje gimnazije. V zadnjih letih vpis lnnje tudi slednjim, jc Svet sk da se smejo vpisovati tudi n°nx0„ ščenci s tern, da nosijo stroške lanja sami. Ker je ta znesek zelo visok in ga večina nameščencev tež-1(0 plačuje, bo treba spremeniti republiško uredbo o večernih gimna- Zljah in omogočiti šolanje večjemu številu kandidatov Iz vrst nameščencev. Zaradi dokaj nerednega PoseČanja predavanj in precej pogostega opuščanja šolanja sredi leta, Je Svet uvedel plačevanje simbolne kavcije, ki se po uspešno končanem šolanju vrne. V prvem poletju letošnjega šolskega leta je bil obisk predavanj boljši in prizadevanje slušateljev večje. Navajamo le nekaj podatkov o Uspehih v prvem polletju letošnjega 'olskega letu: _ Vpisanih je bilo v vse 4 razrede ”t* delavcev in nameščencev. ■ K izpitom se je prijavilo 173 delavcev in nameščencev ali 73,3°/e. , Izpite je uspešno opravilo 97 delavcev in nameščencev ali 56,07 “/o. Popravne izpite imu 53 delavcev ln nameščencev ali 30.63'/». . Padlo je 23 delavcev in name-ucencev ali 13,3»/«. Socialni sestav kandidatov, ki so' v februarskem roku polagali izpite: 158 delavcev in 15 nameščencev. , Podatki o številu vpisanih kapjo, da v večerne gimnazije še da-nismo zajeli vseh tistih delav-[j®* in nameščencev, ki žele pririniti znanje nižje gimnazije, ker l|,n je to za nadaljnje šolanje ozi-[0l>m za njihov poklic nujuo po-iebno. Potrebo po dokončani nižji iinnaziji bodo začutili delavci tem-“°lj. ko se bodo odprle možnosti "‘•dalj njega izrednega šolanja na Rokovnih šolah. Prvi tak primer 1? bil ob vpisu na dopisno ekonom* skl) srednjo šolo, ko se mnogi niso ju.Cgli vpisati zaradi nedokončane jlzje gimnazije in so izrazili željo, se jim to omogoči. Vzrokov za ®> da se na večerne delavske gim-"uzije danes ne vpisuje več delav-:cv' je mnogo. Nedvomno pomeni ™sečanje večernega pouka (teden-17 učnih ur) za delavce veliko .Omenitev. Poleg tega je poseča-Je večernega pouka praktično one-^KoČeno vsem tistim delavcem, ki vp>jo v izmenah ali stanujejo iz-v, 'V ožjega okoliša šole. Verjetno J je vzrok za tako stanje tudi v 'Uem programu, metodah poučeva-'n izpitnem sistemu, ki se ne ‘kuje dosti od režima v rednih j,'^azijah. Zato Svet pripravlja e„.,,0e zn drugačen sistem in or-vs"lzacijo večernih gimnazij, pred-prilagoditev predmetnika in b^Ka.načrta ter tak izpitni režim, ijr,° Omogočal kvalitetnejši študij it emu krogu delavcev in nnme-$(. ncev. Svet je tudi mnertja, da bi tjjjfojala mreža večernih gimnazij 6,,t/lr'li ter tako omogočiti sleher-delavcu, da doseže tisto stopit, dolske izobrazbe, ki je osnova I^Mdaljnje napredovanje in šo-kj.p" V bodoče bo moral Svet raz-ti,,.'I' tudi o tem, da se večerne rlilz-ije osnujejo tudi zn višje ‘taJi-’ oziroma da sc sedanji pri-O^.Jolni tečaji na V. gimnaziji ii:'r'jo in se razvijejo v stalno 'f,‘d ■ v'^je gimnazije za odrasle, bde V|<*vnn šolska reforma pred-namreč na vseh stopninh šo-Poleg rednega tudi eksterno k]nV|‘nje rednih šol in bi zato ka- kjg.Povsod, kjer so možnosti, že % i .Pzičeti z ustanavljanjem ta-0 okrajnih fondov je določenih za šolanje že obstoječih kadrov) narekuje potrebo, da se prične z odpiranjem oziroma razširitvijo posebnih delavskih oddelkov na srednjih in nižjih strokovnih šolah ter po vzorcu dopisnih tečajev za izpite na ekonomski srednji šoli tudi z ustanavljanjem posebnih dopisnih strokovnih šol za delavce. Možnosti za ustanovitev takih šol obstajajo — potrebno bo seveda mnogo sredstev in dela. vendar se bo trud bogato poplah ker bomo s takimi šolami odprl možnosti za šolanje mnogih dela1' cev, ki so voljni in sposobni izp° poljevati svoje znanje. ' . Seveda s tem še ne bomo rei'11 vseli problemov strokovnega usp°' sabljanja delavcev (analitska oce||! delovnih mest bo pokazala na mn0' ge nove probleme). Potrebno bo P°' leg teh iskati še nove oblike in n»' čine za strokovno usposabljanje ne' lavcev. Pomembno vlogo pri te01 bodo imela sama podjetja, sindik®1' ne organizacije, Ljudske n ni ver*' in izobraževalne komisije. Dopi91! šole in delavski ■oddelki pa tudi tem mnogo mnogo koristil) programi, učbeniki, metodološkim napotki, predavatelji itd. t Svet bi se moral v letošnjem le‘ posvetiti predvsem tem probleniim1' zavedajoč se, da vsega ni mog°č rešiti naenkrat, temveč postav osnovo in od te graditi dalje. Vsebina I Odlok o uvedbi občinske doklade ** z*iicvv dohodnine iz kmetijatva s®1 (j slojnih poklicev in premoženja v *e 1917 za območje mesta Ljubljane. 121 Odlok o delnem imenovanju ln pr°,|U novanjn ulic občine Ljubijana-SiSka. ., 122 Popravek k odloku o občinski do*1 a na dohodke od kmetijstva, samoRtnj . poklicev in od premoženj občine ’ Poročilo Svota za izven&olsko izobr®^ vanie o delu v letu 19%. . Zaključni računi gospodarskih rij zn loto 19%: »Tkanina«, Ljubil11 Trubarjeva t/I, »Vrvnrna«, Ljubil11 Trubarjeva Tl. 7Z. Izvleček Iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »TKANINA«, Ljubljana, Trubarjeva 1-1, v letu 1956 Podjetje posluje s tremi poslovalnicami: 1. poslovalnica -Tkanina«, Nazorjeva ul. 4-6; 2. poslovalnica »Pri Janezu«, Adamič-Lundrovo nabrežje 4; 3. poslovalnica »Pasaža«, pasaža Nebotičnika. — Plan je podjetje izpolnilo s 101,23%. Povprečno je bilo zaposlenih 30 oseb. Povprečna obratna sredstva so znašala v letu 1956 36,000.000 din. PASlV* AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1956 000 din ' Naziv postavke Znesek v 000 dlt>^ 4.934 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 4.938 40 ’ 2 Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 6.121 3. Razni skladi 6.388 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij 40 42.314 B. Viri obratnih sredstev 60.63» 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 23.367 1.289 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 4.373 8. Druga pasiva 1.708 734 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 73« 10. Kritje Izgube 78.799 Skupaj: 78.7!*, Zap. št. Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva t. Osnovna sredstva 3. Investicije v teku 3. Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva Kupci ln druge terjatve Druga aktiva D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček Izguba Skupaj: Vodja računovodstva: Vrhovnik Boža Predsednik upravnega odbora: Štiglic Pavla Direktor podjetja: Cuznar Stane zvleček iz poročila o poslovanju trgovine »VRVARNA«, Ljubljana, Trubarjeva 31, v letu 1956 Podjetje posluje od 1. julija 1954 in se bavl s prodajo žime, volne ln trave (morske In jezerske) na debelo ter s prodajo vrvarsklh izdelkov 1° raznega tapetniškega blaga na drobno. V letu 1956 je podjetje zaposlovalo 9 uslužbencev ter opravilo 131,728,701 din prometa. Doseglo 1® koeficient obračanja 12. Podjetje je rentabilno. Delovni kolektiv in upravni odbor sta imela zasedanja redno ln so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1956 Zap. St. Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. St. Naziv postavke Znesek v 000 t*11* A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku t. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva L324 1.687 B. Obratna sredstva «. Skupna obratna sredstva 18.325 C. Sredstva x obračunu In druga aktiva J. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh T. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj; 5.700 87 «05 81.668 4. 10. A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje investicij Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji ln druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje izgube Skupaj: 1.3« 1.13» Vodja računovodstvai Julijana Valant Predsednik upravnega odbora: Franjo Pogačnik Direktor podjetja: Franjo Skočil