od Presvetiga Imena V Ljubljani 1857. Natisnil Jožef Blaznik. Predgovor. selej mora bolj siga kristjana v ser¬ ce zaboleti, ko sliši presvete imena: Jezus, Marija, Jožef in druge svete reči brez strahu in spošto¬ vanja, v norčijah, marnjah, v po¬ svetnih pogovorih ali celo v jezi izgovarjati. Pričujoče bukvice imajo torej namen, vernim Slovencam v serce vtisniti,,,kako veliko je Ime Gospodovo, kterimu se po vsih krajih od solnčniga izhoda do za¬ hoda čist dar daruje u ; *) de naj bi torej temu nar svetejšimu Ime¬ nu vso mogočo čast skazovali, ga le s preudarkam in zbranim duham v molitvi in v sili klicali; de bi pa nikoli, ne nar svetejšiga imena Jezusa, ne družili svetih imen vnemamo ne izrekovali. Malah. 1 , 2 . Te bukvice imajo pa še tudi namen, verne Slovence prositi, de bi popolnama in za vselej opustili kletvinjo, rotenje, perdušanje, izda¬ janje, zaklinjanje, preklinjanje, krive persege in pregrehe, s kterimi se presvetimu imenu Jezusu tolikrat in tolika nečast dela, de se Bogu usmili! Kristjan, spoštuj presvete ime¬ na Jezus, Marija, Jožef; nikdar jih ne valjaj po blatu svojiga vma- zaniga govorjenja, de ti ne bo po¬ slednjo uro ob nepravim času be¬ sede zmanjkalo ter bi jih morebiti ne mogel v pomoč klicati, ko bo sila! Ko je v teh bukvicah beseda od presvetiga Imena Jezusa in njegove moči, ne mislim tega nar svetejšiga Imena Sinu Božjiga ločeniga od njegove Božje osebe ali peršone, ampak v tem izreku umerno Jezusa samiga z nje¬ govo Božjo osebo vred. I. Od Imena Jezusa. Svetost in moč Je%usoviga imena. Imena Jezusa ne smemo no- benkrat brez spoštovanja izgovoriti, ker nobeniga imena ni tako visociga, nobeniga tako svetiga, nobeniga tako mogočniga, kakor Ime Jezus. „V imenu Jezusovim se morajo vse ko¬ lena perkloniti, teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo". *). Ime Jezus moramo z vsim mo¬ gočim prizadevanjem moliti, častiti in hvaliti, moramo ga le z veliko spoštljivostjo izgovarjati, de bomo njegovo moč skusili in občutili. Ker „v nobenim drugim (imenu) ni zve¬ ličanja; zakaj nobeno drugo ime pod nebam ni ljudem dano, v kterim bi ■se zveličali", kakor le edino ime Jezus. Jest tedaj, ki to berem ali slišim brati, prav za terdno sklenem, de bom nar svetejši ime Jezus vselej *) Fil. 2 , 10. ») Dj. ap. 2 , 10. 6 spoštljivo in častitljivo izgovarjal; Bog mi pomagaj, de ta svoj sklep res spolnim. Amen. Kako je sveti Pavl nar svetejši Jezusovo ime častil. Sv. Pavl je štirnajst listov do razločnih keršanskih občin pisal, in v teh samo štirnajsterih pismih je presveto ime Jezus dve sto in de¬ vetnajstkrat zapisano. Kolikrat je on to visoko sveto ime še le z be¬ sedo izrekel. Stare zročila vedo, de je sv. Pavl še pod mečem, s kterim mu je bila glava odsekana, trikrat poklical ime Jezus. Ime Jezus skušnjave premaga. Sv. Justin marternik pravi: „Ako se v Jezusovim imenu s satanam voj¬ skujemo, se vojskuje Jezus za nas, z nami, v nas, in sovražniki pobeg¬ nejo, berž ko ime Jezus zaslišijo". ' Sv. Anton pušavnik je sv. Ata- nazju pravil, de ga je nekdaj skuš- njavee strašno naletoval. On pa mu je samo te le besede rekel: „Jezus pa vender še tvojo moč podere, 7 in ti, ki ti je vsa angelska čast vzeta, se moraš po blatu valjati". Komaj de je satan nar svetejši ime Jezus zaslišal, že je bežal. Sv. Hieronim piše od več svetnikov, ki zoper /notranje in zunanje sovražni¬ ke niso imeli nobeniga druziga orožja zunaj presvetiga imena Jezusa. Jest tedaj, ki to berem, ali sli¬ šim brati, terdno sklenem, Jezu¬ sovo ime vselej s spoštovanjem ime¬ novati, de bom v njem ob času skuš¬ njave imel močno brambo. Bog mi pomagaj, ta sklep spolnovati. Amen. Ime Jezus je pomoč v vsih nevar¬ nostih. Sv. Lavrenci Justinijan piše od Jezu so vi ga imena: „Ši bolan, te bolečine zdelujejo, te bogokletne misli ali obupnost naletva; te strah pre¬ tresa, te dvomi in stiske nadlegajo, izreci ali pa misli ime Jezus, pa ne le samo z ustmi, ampak tudi v sercu. Obljubim, de boš veliko Iju- beznjivost 'in sladkost v sercu in v ustih občutil, kolikorkrat boš to sveto ime zvesto izrekel". — Sveta Meh- 8 tilda je na smertni postelji skusila, kako sladko tolažilo je v imenu Je¬ zusu. Kadar je terpljenje nepre- nesljivo bilo, kadar so skušnjave strašne perhajale, je klicala samo s temi besedami: „0 ljubeznjivi Jezus! o dobrotljivi Jezus!« in kar na enkrat so se bolečine po¬ tolažile in vse skušnjave zginile. O Bog, dodeli mi milost, Jezu¬ sovo presladko ime vselej s stra- ham in spoštovanjem izgovarjati, de bom tudi jest v vsili britkostih in posebno na zadnjo uro v tim vsiga- mogočnim imenu pomoč našel. Amen. II. Grehi zoper presveto ime Jezus. At' imenuj po nemarnim Bos&jiga Imena ! „Jezus, Marija, Jožef« — kako svete so te imena! Za to po- božniga človeka globoko v serce za¬ boli, kadar jih sliši brez vsiga spo¬ štovanja, brez premislika, v marnjah, 9 norčijah, v razžaljenji in razuzdanim veselji, v jezi in togoti izgovarjati. Te svete imena otroci po ulicah v svoje^ igrače mešajo, in od veliko odrašenih jih boš slišal nemarno iz¬ govarjati, kolikorkrat boš ž njimi govoril. To je greh zoper drugo Božjo zapoved; Bog daj , de bi se ga mogli vsi odvaditi! Jest, ki to berem, ali slišim brati, terdno sklenem z Božjo gnado, de nar svetejšiga imena Jezus a in dru¬ gih svetih imen ne bom nikoli več nepridama imenoval. O Bog! poma¬ gaj mi ta sklep dostati. Amen. Bog nas vari rotenja, izdajanja, perdušanja in zaklinjanja ! Strah je slišati, kako se nespa¬ metni in hudobni ljudje velikrat za nar manjši reči'per nebu in zemlji r o t i j o,h u dim u i z d aj aj o svojo dušo, se perdušajo in zakli¬ njajo, de naj jih Bog štrafa, strela ubije itd., če to ali to ni res, če tega ali tega niso ali ne bodo spolnili. To je grozna in silno na¬ gnusna pregreha; boljši je po ne- 3 10 dolžno terpeti, kakor se rotiti in zaklinjati. Takim, ki se radi perdu- šajo , tudi ni kej verjeti; njim je malo za n j i h dušo, še manj za resni¬ co, le za svoj dobiček se poganjajo, ali pa na svojo termo tišijo. — Kdor nad drugim vpije, de naj ga „Bog štrafa", „strela udari" itd., taki hoče neskončno sveliga Boga, tako rekoč, za orodje imeti, de naj bi se on nad kom znosil namesto njega — prekli— njavca. Kako grozno je to pregrešno! Nad takimi nesrečnimi ljudmi se bo spolnilo, kar je v sv. pismu za- žugano: „Ta človek prekletstvo ljubi; toraj naj pride nad njega (preklet¬ stvo)! Nad žegnam nima dopadaje- nja, toraj naj deleč od njega bo! On je preklestvo kakor oblačilo ob¬ lekel". *) Jest, ki to berem, ali slišim brati, to uro za terdno sklenem, de se vse svoje žive dni ne bom nikoli več rotil (zagviševal), ne perdušal, ne izdajal, ne zaklinjal, ne kaj druziga enačiga govoril. V nar svetejšim *) Ps. 108, 18. 11 imenu Jezusovim mi Bog pomagaj, de ta svoj sklep spolnim. Amen. Ne dajaj nikomur perložnosti se perdušati. Mesar je od pošteniga moža ži¬ vali kupoval. Ko je ceno zvedil, se je rotil in zaklinjal, de jih tako ne more plačati. Mož mu reče: „To bi bil ti mogel brez vsaciga zater- dovanja meni povedati; ne ves, kaj Jezus govori: „Vaše govorjenje bo¬ di: je je; ne, ne; kar je več od tega, je od hudiga". — Poslednjič je pa mesar vender hotel živali po ti ceni vzeti. „Ne boš jih imel" — mu mož reče — „ker si se rotil in klel, de jih po ti ceni ne moreš vzeti; nočem ti pripomoči, de bi pri¬ sego prelomil, in k pervimu grehu še druziga pridjal!“ — Tak odgo¬ vor se spodobi vsirn malopridnim per- duševavcam. Nikar se ne meni s perduševavcam, on je lažnik. Krivično za klin javko zadene nagla jeza Božja. Ženska po imenu Sobridge (So- bridž) na Angleškim je nekiinu po- 12 starnimu možu gospodinila, in je bila obdolžena, de mu je veliko sre- berno žlico ukradla. Pred sodbo v mestu Eksetru se je strašno togoti— la, de seji po nedolžnim poštenje jemlje, in je rekla: „Qe sim jest žlico ukradla, naj me per ti priči Dog ub>je!“ — Komej de je te besede izgovorila, se je mertva na tla zgru¬ dila. Ko so njeno obleko pregledo¬ vali, najdejo na ruti vozel, in v vozlu zavezan listič od nckiga barantača, s kterim je bilo poterjeno, de je pri njem žlico zastavila. — Nikar nikoli nikogar ne sili, de bi se zaklinjal za kakšno reč; ker če se ne boji krivice storiti, se tudi ne bo bal po krivično se perdušiti, in (i se nje- goviga greha deležniga storiš. Tudi za resnico se ne smeš perdušati. Bog ne daj komu po krivim persegati! V neki denarski kovarii se je en- kr,at nekaj nakovaniga denara po¬ grešilo. Natolcovali so na delavca, ki je imel to opravilo , de je denar pod kladvo deval. Delavec pa je persegel, de je nedolžin, in je dalje 13 delal. Pa še tisti dan se je kakor neprevidama zgodilo, de mu je kla- dvo tiste tri perste zmlinčilo, ki jih je imel vzdignjene prisego vaj e. To očitno razodenje pravice Božje ga je globoko v serce zbodlo, in vest ga je začela tako grozno peči, de je razodel tatvino in krivo prisego spoznal. — Vselej dobro pomisli, za koga persežeš, in vari se kakošnih zvijač, de bi drugač mislil, kakor govoriš, zakaj Bog, ki ga na pričo kličeš, tudi tvoje serce vidi. Kdor pravičniga po krivim, obdolži, se mu bo hudo godilo. Sveti Narcis, Jeruzalemski škof, je nektere razujzdance posvaril, de ‘bi se poboljšali. Hudobneži so pa iz jeze škofa nesramne pregrehe po krivičnim obdolžili. Tri lažnjive priče so persegle z naslednjimi pristavki: Pervi jedjal: „Oginj naj me po¬ žre, če ne govorim r e s n i c e “. Drugi je djal z ravno to priterdbo, de naj ga nar hujši bolezin za¬ dene; tretji, de naj oslepi. Kdo bi bil na to drugači mislil, kakor de 14 je škof res zadolžen? Sveti mož je maševanje za svojo nedolžnost Bogu zročil, in se v pušavo podal. Ondi je nekaj časa samotno živel, ker hudobni svet se mu je bil pergnusil. Previdnost Božja pa seje kmal zma- ševala nad nesrečnimi, ki so ne- dolžniga preganjali. Zadelo jih je, kar so si sami vošili. Strela je po noči vdarila v hišo p er vi ga obre- kovavca; vse je bilo na enkrat v ognji; zgorel je on, njegova žena in otroci. — Druziga so obsule strašne gobe od podplatov do temena na glavi. Na vsim životu se mu je gno¬ jilo, in ud za udam je gnjiloba vjedla. — Tretji, ko je zaslišal, kaj se je unima zgodilo, se je tako prestrašil, de se je spoznal, in svojo pregreho s toliko žalostjo in tako dolgo ob¬ jokoval, de je vid zgubil in popol- nama oslepel. — Po tem se je sv. Narcis zopet v Jeruzalem k svoji cedi vernil. (Moral in Beisp.) — To naj dobro premislijo, kteri imajo navado duhovne obrekovati. 15 Kletvinja je huda pregreha. Dve reči se hitro pokažete, ktera zmed nju v kaki hiši ima stanovanje: molitev ali pa kletvinja. Kjer je veliko molitve, so ljudje krotki, bogoljubni in perljudni. Kjer je pa kletvinja, so domačini divjaški in go- ropadni, njih perljudnost z bližnjim, če je, se lahko vidi, de je hinavska in persiljena. Kakor dim ne more v peči ostati, tako se tudi kletvinja kmalo na strehi in po stenah kaže; zakaj počasi začne vse po zlo iti, kjer je preklinovanje. Kakor zvesta in obilna molitev osreči, tako nji na- sprot kletvinja vso srečo požre; in kako bi ne, ko je vse okleto? Dosti je zgledov, kjer so spredniki s pre¬ grehami in zlasti s kletvinjo svoj dom zapravili, de tudi njih nasledniki nimajo sreče, ker je vse okleto, od kar so Božji dobri duhovi pregnani, ter je taka hiša prava razbojniška jama peklenskih duhov. „Jezik’ preklinjav- ca je kakor oginj, ki ves tek našiga življenja zažge, vnet od pekla", pravi 5 18 sv. Jakob — Se tebi gerd zdi člo¬ vek, ki razsaja in preklinja, spomni se, de si ti ravno tako gerd, ako kolneš. Taki človek je kakor prase, ki nar drajši reči razrije; tudi on do samih svetih „zakramentov“ nima spoštovanja in jih vtika, med kletvi— njo v svoje umazane usta. Bog bo ,,'od vsake nepotrebne besede odgo¬ vor tirjalkaj pa še le od tolicih ne¬ sramnih kletvinj! — Jest, ki to berem, ali slišim brati, z Božjo pomočjo precej zdaj terdno sklenem, de se bom vsih hudih klet¬ vin do smerti varoval , de ne bom klel, ne človeka, ne živine, ne druge stvarjene reči, de, če me tudi kej zjezi, ne bom nikoli imenoval iz jeze ne „hudiga“, ne sv. „zakramentov“, ne družili hudih kletvin. Bog me stori tako močniga, de bom ta sklep dopolnil! Amen. Nar hujši je, kjer začno starši otroke , otroci starše kleti. K sv. Frančišku Salezjanu so *) 3 , 6 , 17 perpeljali mladenča, de naj bi ga posvaril’, ker je bil zlo razujzdan. Sveti mož mu je pohlevno na serce govoril. Ker je pa vidil, de je ter- dovratin, se je zjokal nad njim in rekel: To terdo in nepremakljivo serce bo hud konec imelo. Povedo mu, de je tega nesrečni- ga mladenča n j ego v a lastna mati klela. To je svetnika zlo streslo, in je rekel: „Oh, to je pa še nar hujši! Ko bo ta žena vidila, de se bo njena kletvinja spolnila, bo svoje zaklinjanje zastonj obžalovala. O nesrečna mati še, veliko bolj nesreč- niga sina!“ Le preres seje prerokovanje sve- tiga moža spolnilo. Uni mladi človek je v dvobojni puljavi konec storil; psi in volkovi so njegovo truplo po- žerli. Njegova mati je pa od žalosti umerla. — Očetje in matere! gorje vam in vašim otrokam, ktere vi preklinjate! Od preklinovanja in bogokletstva — riši nas, o Gospod! Preklinovanja zoper Boga sami- 6 18 ga se tisti deležniga stori, kdor od Boga, od sv. vere, od svetnikov ali svetih reči zaničljivo govori, ali so v svojim djanju zoper Boga in nje¬ govo čast povzdiguje. Tu les se šteje tudi tako imenovana kletvinja, za- k ram e n t i ran j e itd. Tudi krivo¬ verci se k le-tem štejejo, ki od Boga razodete verske resnice ter- dovratno taje in svojoglavno zani¬ čujejo , in se poglavarju vsiga ker- šanstva ne podveržejo, ki je Kri¬ stusov namestnik. — Bog ne 'daj, de bi kterikrat čez Boga, čez Božjo pre¬ vidnost, hudo uro, slabo vreme ali drugo nesrečo godernjal! Dobri o t v o k. V JSamuru so imeli kcršanski šolski bratje šolo, kakor tudi po množili družili mestih. Kjer šoti bratje šolo imeli, je mladost bila pošteno zre¬ jena. To je enkrat tudi otrok med desetim in dvajsetim letam starosti lepo pričal. Eniga dne pride domu, blez nekoliko prepozno, in oče ga začne zavoljo tega neusmiljeno zmer¬ jati , in ob enim Božje ime kleti. 19 Ubogi otrok od strahu medli, de je k takimu preklinjanju perložnost dal, se verže pred očeta na kolena in prosi: „Ljubi moj oče, prosim, tepite me, le ne preklinjajte več nikar!“ Oče vidi, kako je ljubeznjivi otročiček prestrašen za¬ voljo njegoviga preklinovanja, ob¬ molkne, si v spominu obrani, in ni bilo več slišati od njega bogokletja. — Kdor nad samiga Stvarnika svoj jezik stegne, se mu bo hudo godilo. Bogokletneže Bog ojstro štrafuje. Gospodar na Koroškim je imel dvanajst hlapcov. Na velikonočno nedeljo jim da po navadi pleče in pa velik hleb kruha namesto kolača, in jim reče: ^Dočakali smo veliko noč; vžili ga bomo, če je Božja voljah Pervi hlapec prejme hleb, in zine strašno preklinjaje: „Naj bo Božja volja, ali ne, v rokah ga ima¬ mo, zdaj ga bomo“. Na to se ustopi, in se perpravi kruli rezati. Ali, ko nož nastavi in k sebi potegne , mu zdersne — in vrat si ž njim prereže. 20 Per ti priči je bilo po njem ! — Kdor dobrotljivimu Bogu za njegove dari hvaležin ni, je hudodelnik. Ne norčuj s svetniki! V neki pivnicb na Koroškim so nekteri ljudje pili’ na sv. Florjana dan, ko je ravno'zunaj hiše proce¬ sija memo šla, in so podobo sv. Florjana z obhodam nesli. Gostnik priči joče opomni, de naj gredo ven- kaj molit, ker procesija gre. Neki nesramen pijanec pa jame prederzno jezikati, rekoč: „Kaj je meni mar sv. Florjan?“ Drugi gredo molit, on pa po hiši norčuje s svetim Flor¬ jan a m. Pa nanaglama vstane iz majhne meglice hudo vreme, in začno v hišo tistiga nesramniga človeka tako treskati, de mu je bilo vse do konca poderlo in pokončalo. — Bog in sv. Florjan — pred časnim in večnim ognjem nas ohran’! *} To dogodbo je pravil nekdo, ki je sam pričujoč bil; naslednjo pa je ravno tisti iz verjetnih ust slišal. Si Spoštuj cerkvene zapovedi. V saboto 30. vel. serpanal850 pride v/, Rokavijone na Laškim mož okoli 50 let star na terg; ondi v pričo več ljudi cerkvene zapovedi zaničuje in kolikor more gerdo od njih govori, ker prepovedujejo ta dan meso jesti. Se baha, de njemu za take zapovedi ni mar, začne na tergu očitno meso jesti. Nekteri ne¬ spametni so se mu smejali, večji del ljudi pa je stermelo nad takim očit¬ nim pohujšanjem, niso hotli toliciga oskrunstva dalje gledati, ter so se počasi razšli. Ta zanikernež pa, ki je bil vid iti ves zaterjen v svojih pregrehah, je hotel pohujšanje še bolj očitno storiti. Na berst v sredi terga zleze, de bi zopet na drevesu skazoval svoje preklinovanje svete vere. Ali ravno de je bil na drevo jperlezel, in hotel prepovedano jed v usta nesti, odleti, kakor de bi ga bila nevidna roka pahnila, in s tako močjo na tla pade, de se je razpo¬ čil („crepuit medius“, pravi dopiso- vavec) in se mu je drob razsul; kar Si» znamnja življenja ta nesrečni človek ni več od sebe dal. To je s teui bolj čudno, ker je bilo drevo nizko, in kaj taciga, de bi se človek raz¬ počil, se sicer ne zgodi, če človek tudi visoko pade. Razun tega se je čez nekaj trenutkov tako hud neduh razširil, de niso samo pričujoči, am¬ pak tudi bližnji prebivajoči zlo čez to tožili *).— Veliko jih je, ki čez cerkvene zapovedi jezikajo; še več tacih, ki zoper nje brez strahu gre¬ šijo. Tudi ti bodo svoj del dosegli, zakaj Jezus je djal, de je taki ne¬ jeverni k in očitni grešnik, kdor cerkve ne posluša. Za jed Bogu hvalo ved’, in vari se bogokletne norčije. Pred nemarniga pijanca perneso lep tolst kosec mesa. . Ga pogleda in norčivo blekne prederzne besede': „Sam Bog mi ga ne ubrani, de bi ga ne jedel". — Pa glej ! pervi ko¬ sec, ki ga je v usta vtaknil, mu v gerlu obtiči, iz kteriga je preklino- „Amionia“ iz Turina. 23 vanje peršlo, in nesrečni človek se je tako dolgo po hiši metal, de ga je zadušilo. — »Bog se ne da za¬ smehovati. Kar kdo seje, to bo žel!" Ne zaničuj Božjih služabnikov, de ne boš smertno uro brez pomoči. Hudobin človek, ki je zraven tega zmiraj drugod k spovedi hodil, in iskal kako bi bil brez prave spove¬ di, brez poboljšanja in pokore od¬ vezo dobil, se ve de božjeropno, je rekel: „Rad bo na zadnje domači k meni peršel, če bom le hotel po-nj poslati". Zbolel je, in je res ponj poslal, ali prejden je duhoven per¬ šel, je on že pred sodbo stal! — V psalmih se bere: „Nolite tangere christos ineos, et in prophetis nolite malignari(oje: „Ne dotikujte se maziljencov (mašnikov) mojih, in s preroki (učeniki) nikar hudobno ne delajte!“ Od koga so papež pridigali'? Zlo redko je, de bi sveti Oče pridigali. Od Benedikta XIV., ki je 24 sveto cerkev vladal od leta 1740 do 1758, je bilo sedem papežev do Pija IX. in ni nobeden pridigal. Pij IX. pa so imeli na sv. treh Kraljev dan 1847 v Rimu v cerkvi sv. An¬ dreja kratko pridigo. Kaj so sv. Oče pridigo vali ? Potožili so, kako močno jih očetovsko serce boli, de se s kletvi njo in ro¬ tenjem t o 1 i k r t B ožj i m u Ime- ' nu n e č a s t dela. Na. to so očetov¬ sko posvarili, ker se postna za¬ poved zlo pogosto prelomljnje. Po tem so vse posiušavce za misijonarje postavili, to je, perporočili so jim, de naj vsak zmed njih keršansko opominja in z ljubeznijo posvari, ko bo kje ktero teh grešnih navad na¬ letel. — Pisavec, ki je to iz Rima naznanil, pravi, de je od te pridige veliko sadu pričakovati, in de je sam vidil prostiga moža, ki se je jokal, ko so mu pridigo svetiga Očeta pra¬ vili. — Taki misjonarji bratovskiga posvarjenja bodimo vsi; — nikar tega ne opustimo iz napčniga straha pred ljudmi. 25 Ne prederzni se nikdar zoper Boga godernj ati! Kmet je otožin pregledoval po polji, ko je bila toča pobila, in je rekel v nejevolji: „Bog, kaj ti zdaj pomaga, de si nas tako nesrečne storil ?“ — Ko bi trenit, je strela z jasniga udarila — po Božjim usmi¬ ljenji — vender le zraven njega, in ga ni ubila; ter je imel še perlož- nost svoje preklinovanje obžalovati. — Kdo si ti, pregrešni človek, de se prederzneš, neskončno modrimu in vsigamogočnimu Stvarniku uklju- bovati ? Klicanje v presveto ime Jez Ust Ime Jezus pomeni Zveličarja ali Odrešenika, in nas uči, koliko je on za nas storil, ker je za zveličanje naših duš svojo predrago kri prelil, in svoje življenje na križu dal. To ime nam v spomin kliče, kako zlo smo mu dolžni hvaležni in pokorni biti; nas pa tudi vabi, de naj vse zaupanje v njega stavimo, de se bomo zveličali, ker nobeno drugo 26 ime pod nebam ni ljudem dano, v kterim bi zarnogli zveličani biti Sveta cerkev želi, de naj bi verni kristjani presveto ime Jezus sosebno velikrat v sercu imeli, in z ustmi izgovarjali, zlasti pa ob smertni uri. Torej je papež Sikst V. 15. mal. serpana 1587 za vse prihodnje čase odpustike za sto dni dodelil vselej, kolikorkrat se pozdravi z besedami: „Hvaljen bodi Jezus Kri¬ stus !“ in odgovori: „Amen, na večne čase!" — Tistim pa, kteri v nar svetejši imeni Jezus in Marija po¬ božno kličejo, dodeli Sikst V. za vselej po 25 dni odpustika. Kteri pa ti presveti imeni večkrat kličejo, in se pozdravljajo kakor je bilo pred re¬ čeno, dodeli ravno ta papež popol- nama odpustike ob smertni uri, ako tisti čas presveti imeni Jezus in Ma¬ rija s skesanim sercam z ustmi ali saj v sercu na pomoč pokličejo. — Poslednjič pervoli imenovani papež ravno te odpustike tudi pridigarjem, *) l)j. ap. 4, 12. Razpis „Reddituri“ etc. 27 in vsiin tistim, kteri bodo učili, opo¬ minjali, se tako pozdravljati, in večkrat v nar svetejši imeni Je¬ zus in Marija klicali. Te odpu- stike je polerdil tudi Benedikt XIII. z ukazani svetiga zbora za odpustike i2. prosenca 1728. Ponovljen)a sklepa. Ker vidim in dobro spoznam, kako sladko, kako sveto, kako mogočno je presveto ime Jezus; torej pono¬ vim svoj sklep in imam terdno voljo, de bom z Božjo pomočjo to nar svetejši ime Jezus vselej s častit¬ ljivostjo in s premislikam izrekoval, de ga tedaj nikoli ne bom nepridama v usta vzel. Ponovim tudi svoj terdni sklep , de ves čas svojiga življenja ne bom nikdar več klel, ne prekli¬ njal, se ne rotil, ne se perdušal, ne zaklinjal, ne izdajal, in de se bom s posebno skerbljivostjo varoval vsili hudih grehov, ker se ž njimi imenu Jezusu nečast dela. Moj do¬ brotljivi Bog in Gospod! poterdi me v ti volji po ravno tem Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. 28 Pristavek. Sveta mana. Perpravljanje. V imenu Boga -J- Očeta, ino -j- Sina, ino svetiga -j- Ouiia. Amen. Ponižno te prosim, o vsigamo- gočni Bog ["sprejmi to daritev svete maše, ki se bo zdaj opravljala, v svojo večno' čast in v naše zveličanje. Sprejmi jo v vedin spomin britkiga terpljenja in smerti Jezusa Kristusa, in v hvaležnost za vse dobrote, ktere nam neprenehama deliš. Po ravno ti daritvi mi odpusti milostljivi Oče! moje obilne grehe, zamere in zani- kernosti, in dodeli mi gnado, pobožno živeti in zveličano umreti. Amen. Začetik. Molitev. O presveti Bog! ki v serce vidiš in mojo slabost poznaš; nikar me ne zaverzi spred svojiga obličja. Ozri se milostljivo name, ki sim tvoj otrok. Skesan spoznam pred teboj svoje grehe in iz serca žal mi je, de sim 29 te razžalil. Oh, naj opere predraga Kri našiga Gospoda Jezusa Kristusa mojo grešno dušo in naj zbriše vse njene madeže. Darujem ti tudi solze, žalost in britkosti Marije ciste Device, lepo življenje in spokorne dela vsih svet¬ nikov in izvoljenih v nebesih. O Bog, bodi mi milostljiv, odpusti mi moje grehe, daj mi gnado, nedolžno živeti in zveličano umreti. Amen. v Oče naš. Češenamarija. Čast bodi. Gloria ali slava. Čast bodi Bogu na visokim, in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje! Hvalimo te, častimo te, molimo te, povišujemo te, hvaležni smo ti za tvoje veliko usmiljenje, o Bog, ne¬ beški Kralj! Bog vsigamogočtoi Oče! Gospod edinorojeni Sin, Jezus Kri¬ stus, Bog, Jagnje Božje, ki odjem- Iješ grehe sveta, usmili se nas! Sprej¬ mi našo molitev, ki sediš na desnici Boga Očeta, usmili se nas! Ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam nar vikši s svetim Duham v veličastvu Boga Očeta. Amen. 80 Molitev. Vzgi, o Bog! z ognjem svetiga Duha naše serca, »le ti bomo z čistim telesam služili, in z očišenim ser- cam dopadii. O Bog, ki tistim, kteri tebe lju¬ bijo, vse v dobro obračaš, vžgi naše serca, de te bomo z gorečo ljubez¬ nijo ljubili, ktere ne bodo mogle no¬ bene skušnjave premaknitH Amen. Oče naš. Češenamarija. Čast bodi. Evangeli. Molitev. O Bog, stori me močniga, resnice svete vere »lobro spoznati, po njih vsak čas živeti, se vere in čednosti nikoli nikjer ne sramovati, in Jezusa Križaniga vselej z besedo in v djanju pričati^ Slori me serčniga rajši vse hudo, tudi smert preterpeti, kakor tebe, o dobrotljivi Bog, zatajiti ali z greliam razžaliti. Oče naš. Češenamarija. Čast bodi. Vera. (Se moli, če jo mašnik moli.) Darovanje. O sveti Oče, vsigamogočni večni 31 Bog! tudi jest, ubogi grešnik, ti z mašnikam vred darujem kruh iu vino, ktero se bo spremenilo v tvoje sveto Rešnje telo in tvojo sveto llešnjo kri. Darujem ga tebi, pravimu, živimu Bogu , in te ponižno prosim , zbriši mi zavoljo tega čistiga daru vse moje grehe, zamere in zanikernosti. Darujem ti tudi sarniga sebe, o neskončno vsmiljeni Bog! Tebi zro- čim vse svoje misli, želje, besede in djanju; nikar nikoli ne perpusti v moje serce, kar bi mene omadežalo in tebe razžalilo. Tebi zročim svoje roke, oči in vse počutke; dodeli mi, o Bog! de bo vsako moje djanje in nehanje tvojo čast povikšalo. — Oče naš. Češenamarija. Čast bodi. Molitev. O Bog, ki nam daješ skrivnosti obhajati, in zapovedi deliš, de bi bili tebi, neskončni lepoti, zmiram bolj po¬ dobni ; daj nam moč, popolnama po tvo¬ jih zapovedih živeti, in po neprecen¬ ljivi daritvi svete maše nam dar goreče ljubezni v naše serca vlij, po Jezusu Kristusu Gospodu našim. Amen. Oče naš. Češenamarija. Čast bodi. 32 Predglasje. Z vsimi angeli in vikšimi angeli, s Kerubi in Serafi se sklenem, o Bog! in tudi jest tvojiinu neskonč¬ nimi! Veličastvu ž njimi ob enim kli¬ čem : Svet, svet, svet Gospod Bog nebeških trum! Nebo in jjemlja je polno tvoje slave! Hvaljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovim! Spomin za žive. V imenu Jezusa Kristusa ti da¬ rujemo ta dar, o nebeški Oče! in te ponižno prosimo za tvojo sv. ka¬ toliško Cerkev, za našiga papeža Pija, za našiga škofa Antona Aloj- zja, za našiga cesarja Frančiška Jožefa, za vse pričujoče, in za vse verne kristjane. Spomni se pa še posebno, o Bog! mojih štaršev, bra¬ tov, sester, dobrotnikov, učenikov, prijatlov in sovražnikov in vsih ti¬ stih, za ktere sim dolžan posebej moliti. Dodeli meni in vsim vernim po svoji neskončni milosti vedno in povsod svojo mogočno brambo in pomoč; po ravno tistim Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. Oče naš. Češenamarija. Čast bodi. 33 Povzdigovanje. Zdaj bo mašnik izrekel nad kru- ham Jezusove besede, in kruh se bo v presveto Rešuje telo spreme¬ nil; o Bog, daj mi moč, ga spodob¬ no moliti in častiti. Ko se sveto Rešuje telo 'povzdigne: O Jezu s,bodi mi milostljiv! O Jezus, bodi mi usmiljen! O dobrotljivi Jezus, od¬ pusti mi moje grehe! Zdaj bo mašnik nad vinam iz¬ rekel Jezusove besede, in.vino se bo spremenilo v presveto Rešnjokri; o Bog, daj mi moč, jo spodobno moliti in častiti. Ko se sveta Rešnja kri povzdigne : O Jezus, tebi živim! O Jezus, tebi umerjem! O Jezus, tvoj sim živ in m e r t e v! Daj, o d o b ’r o 11 j i v i J e z u s, d e tvoja draga Kri nad menoj ne bo zgubljena. 34 Po 'povzdigovanju. Molitev. O živi Bog, pričujoči na altarju! prosimo te, otmi nas vsiga hudiga, usmili se grešnikov, poterdi pravične, ohrani nedolžne, daj svojo gnado vsim pričujočim, in reši uboge duše iz vic. Spomni se posebno tistih duš, za ktere sim dolžan posebej moliti (imenuj jih po imenih), in jim daj večni pokoj, in večna luč naj jim sveti. Tudi nam daj mir v našim življenju, in brani nas vsili sovražni¬ kov, de nas v grehe ne zapeljejo in od tebe ne odvernejo. Oče naš. Češenamarija. Čast bodi. Jagnje Božje. Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usmili se nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ ; daj nam mir ! Molitev. O Jezus Kristus, Sin živiga Boga! sveto Rešnjo kri si prelil, na križu umeri in s svojo smertjo svet odre- 35 šil. Reši me z ravno tem presvetim Telesam in presveto Kervjo, ki je zdaj na altarji, od vsili mojih grehov in vsiga hudiga. Daj mi gnado, ka¬ dar tudi jest k Božji mizi perstopim, de bom angelski Kruh vselej vredno vžival, ž njim poživljen vsak čas tvoje zapovedi spolnoval, in de se nikoli od tebe ne bom ločil. Amen. Oče naš. Češenamarija. Čast bodi. Mašnikovo obhajilo. Molitev. O Jezus, angelski Kruh! nisim vredin, te z mašnikam vred prejeti, ker sim te velikrat in obilno žalil. Iz serca mi je žal, in za terdno skle¬ nem se res poboljšati in tvojo voljo vselej zvesto spolnovati. Stori me torej deležniga tega svetiga Obhajila, pridi v duhu s svojo gnado v moje ser¬ ce; razveseli, potolaži in oživi me k vsimu dobrimu. Navdaj mojo dušo z veseljem do vsili lepih čednost, in napolni jo s sovraštvam do vsiga greha. Daj mi živo vero, terdno upa¬ nje, gorečo ljubezin. Amen. 36 Po zavmvanji. Naj, o Gospod! vžitje tega pre- svetiga Zakramenta madeže naših grehov zbriše, nas z resnično poniž¬ nostjo navda in v nebeško veselje perpelje. Ponižno prosimo, o Gospod! naj milost svetiga Duha naše serca raz¬ svetli in s sladkostjo popolnama lju¬ bezni obilno napolni, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. Konec. Blagoslovi nas, prosimo te, sveta Trojica: Bog -j- Oče, Bog -j- Sin, in Bog -j- sveti Duh, in tvoj blagoslov ostani vselej per nas. Amen. Po sveti maši. O presveta in prečastitljiva Ma¬ rija Devica, Mati našiga Gospoda Jezusa Kristusa, vsiga sveta Kralji¬ ca! prosim te, perstopi k Jezusu za me grešnika, de mi po tvoji milost¬ ljivi prošnji dobrotljivo odpusti, kar koli sim per ti visoki skrivnosti svete maše vedama ali nevedama zagreši J. Amen.