MARKO NOVAK* Procesni institut Velike porote' (Primcrjalnopravna analiza) Uvod Vsak premik k naprednejši družbi v novejši zgodovini je postavil zahtevo po uvedbi porote kot bolj demokratične institucije- v primerjavi z njeno alternativo: prisedniškim sodiščem.' Porota je »otrok« že zgodnje anglosaške demokratične pravne tradicije. Med političnim preporodom je gostovala tudi na Kontinentu." s prihodom nazadnjaških sil. ki so odpravile sodelovanje laikov pri sojenju nasploh, pa je utonila v breznu kafkovsko zbirokratiziranega in neživljenjsko abstraktnega formalno-logičnega kontinentalnega sojenja. Kasnejši poskusi so na Kontinentu prinesli le nekakšen zakrinkan vstop ljudstva v sicer hladne sodne dvorane. Prednosti porotnega sojenja, še posebej med velikimi političnimi demokratičnimi spremembami' v Vzhodni Evropi in težnjami Zahodne Evrope po združitvi, zahtevajo morda ponoven razmislek - vsaj v glavah svobodnih duhov. Vprašanje, ki se nam zastavlja in na katero bomo skušali v tem spisu odgovoriti, pa je, ali kaže skupaj z morebitno uvedbo sodeče porote uvesti tudi njeno sorodnico veliko poroto. Zgodovinski pogled na veliko poroto Čeprav so nekateri zgodovinarji našli predhodnike velike porote v institucijah Anglosasov in Normanovso dejanske začetke velike porote izsledili v Asizi iz Clarendona (The Assize of Clarendon}.'' To je bilo leta 1166. Konec 14. stoletja, natančneje leta 1390, so v Angliji namesto ordalij uvedli * Marlen Novak. iU|il iiu . aiHfenl na Pravni fakulteti v L|uMjan>. ' Gre «a irhrana pogla^a u diplomske nalojte. ki |0 je bilo ireha la objavo povehei pnredili Kcl «je v amentkem lodnem uslemu velika porota «e obdržala, smo « pn ničnem proutevanju naslonili predvsem na amerttke vire Prilcm gre velika lahvala za pomoC prof dr B M ZupanMu ' Z» /gled naj bosla v»a| francoska lcSTiluci|a leta 178« in -pomlad narodov. Icla 1*4« Tcda| so sc v juti sprememb zgledovali po anglcikcm sistemu in prenesli poroto na konlincnl - Gkj Bawr. PROBt FM SUDJKt-OVANIA NEPRAV-NIKA U KAZNF.NOM SUIX)VANJL'. 1940 ' Bayer ugotavlja, da prisedniUo sodiUe ni rat drugega ko« pnkhlo profesionalno sodüic in pomeni neuspeli kompromis med zahicvami po sojenju samo profcsKMialccv ter s leJmaim. da uvcl|avijo sodiUu kar najvriji ugled pn (•■ivnosti. - Glej irifra. op 6. ideni ' Olej iMpro. op 1. ' 2e Metod Oolenc. prvi profesor kazenskega prava na ljubljanski Pravni fakulteti. )c pred mnogimi teti zapisal, da je uvedba porote predvsem politiCmi vprašanje. - Glej supra, op. t. idem. ' Brunnerjeva leon/a kol en» najuglcdnejtib prasi. da sc )e obio/na parola (kasneje »»lik« porota) razvila iz •porote grajanja.« Ta razvoj je potekal iz frankovskcga preko nonnansVega prava kot nadomestek za zasebno lojbo v pnmerib Sfitosnega družbenega pomena, saj jc frankossko pravo temeljilo na (isicm obtoJinein načelu - Glej Bayer, supra. op I. ^ Asiza je bila rezultat prizadevanj Henrika 1!.. ki je fevdalnim baronom odvzel pravico sojenja Zagotasijala je preiskavo v skupnosti, ki jo sodi dvanajst moi (Zakaj ravno dvanajst je neznano, (cfirav jc Uo za enako itcvilo. kot je bilo Kriausosih aposiobv in starodavnih izraelskih plemen - Glej Infra, op 7. Uitdem.). ki so zaprisegli Zasliieval jih je teril aU sojenje s poroto.' Izvorno je bila porota razdeljena na dve ločeni telesi. O krivdi je sodila mala porota (»petit jury), obtožno poroto (»grand jury*) pa so razširili na štiriindvajset članov.' Slednja je postala znana kot »le graun-de inquest*, kar je verjetno izvor imena velika porota (»grand jury*). Na tej stopnji se je velika porota uveljavila predvsem kot pomoč kroni pri odkrivanju zločinov. Obtožbe so vlagali porotniki sami (t. i. »presentment*) ali pa predstavniki krone (»indictment*)." Med revolucionarnim obdobjem ob koncu 17. stoletja je velika porota odigrala pomembno vlogo kot »branik zoper zatiranje in despotizem krone«," ki je precej pritiskala na veliko poroto, da bi obtožila privržence protestantske vere." Kot del kazenskega procesa je bila skupaj z drugimi elementi angleškega prava sprejeta v ameriških kolonijah." Kmalu je postala pomembno orodje v rokah kolonialne vlade. Zaradi nezadovoljstva nad kolonialno oblastjo in kraljevimi uradniki so ameriške porote široko uporabljale pooblastila instituta »presentment*. Da bi preprečili večkratne zavrnitve obtožnic, pa so morali tožilci uporabljati institut »information*." S svojim nasprotovanjem angleški nadoblasti si je velika porota pridobila precejšen ugled. Ko so The Bili of Rights (v nadaljevanju Lista svoboščin) dodali zvezni ustavi," je dobila svoje mesto v petem amandmaju. V porevolucionarnem obdobju" so velike porote nadaljevale s funkcijo »javnega čuvaja«, pogosto pa so opravljale tudi preiskave o korupciji v vladi. Leta 1820 je Jeremy Bentham" odločno kritiziral angleško veliko poroto, da je neučinkovita in ni ustrezno sestavljena iz preseka skozi skupnost. Slednje pa se je nanašalo tudi na ameriško veliko poroto. Zahtevo, da vsa kazniva dejanja preganjajo z obtožnico, so kritizirali kot drago, potratno in nepotreb- polu)o6 mirovni vodniki. Njihovim oNoAam so nato sodili z ordali|ami Asizo so oMikovali predvsem kol pumof državnim organom pri pregonu /Jofmov - Olq U Favc. Ivael. C BIMINAL PRCKV.DURE. IW5. p J47 ' Sklep čelnega laleranskega koncila u leta 1215. da umakne podporo nmskokalolilkc ccrkve poslt>pku sojenja zordalijami. priznavajo nasploh kot dejavnik, kije spodbudil sprejem purotnep sistema za odlo^je v kazenskih pnmerih v začetku pa jc bila vloga porote nejasna; aU je moralo dvanajst posamezrnkov presoditi m izročiti sodndtu izrek, ali pajih jc sodnik obravnaval kot pnie. Jlh izpratal m te nato odlodl Relitev tega vpraianja je oNikoval pnhodnji razvoj porote m kazenskega poMopka - Glej Smith Ss Bailey. ON IIIF. MODERN ENGLISH LEGAL SYSTEM, IWI.p 79S * Uveljavitev sodeče porote je mogoče poverovati z obtožno fwroto >jury crf accusation-). Lo6tev obeh je povezana s pravico obto>xnca. da zahteva izključitev od sojenja tistega porotnika, ki je bil član ohtobK porote. - Glej Kobe. RA7.VOJNttNrKI»fMALNOPRM'NIPRIKAZ.\SODELOVA\JEOBCASOV VKA7.ENSKEMSODSTVV.I'm Razlika med obema je predvsem formalna To^lec daje prednost obtožnici t'tndtcfment-i, medlem ko mslituu -presenlmenr« ne zastopa tožilec, ampak ga uporabljajo člani velike porote (/'rogresi C/ufr v -Vlaie. l2Ga.App 174. S F. 1029. 1030) Obtožnico mora podpisati predsednik velike porote m indourati kot irut biUo. prrsentmfnt pa morajo podpisati v-si člani velike porote m ga m treba indosirati.(.Mclna|U držav nadal|U|c » lradia|o uporabe obtožmce ko» pravico do varovanja < iinni vchkc poroie v v>eh pnmenh zločinov (.ihr/rtonin.) Glc| lupra op 6. iMtm. p. 3.«9 tn mfra, op 31. " To «e le zgodal» leta 19331 Admimanuion ofJiancrAa. 1933.23 & 24 Gco $. e. 36 (Glej Weinreb. CRIMINAL PROCHSS. 197« in tudi supra. op. 7. ibidem, p. 664. op. 2 ). Zanimivo je. da Mi veliko poroto v Franciji, kjer lo jo po revoluaji leu 1791 privzeli od AngleJev. odpravili ie leta 180« i argumentom, da seje v praksi pokazala kot ikodljiva in ncpotrebiui - Glej supra. op 5. idm " GlCj «l/ra. peto poglavje: Preukovalna funkaia velike porote " Najbol) mane »o bile tinc i Oddelka u notranjo varnost iThe tnirmal Smirin Divuionl t Ministruva za pravosodje med Nuonovim ptedKdnikmanjcm Glej Fine. Frderal Grand lun Imaiigatiim of Poliiical IMuidma, 7 Harv Chr. Rts - Civ Ub L Rev 432 (1972). " Peti amandma se glisi: •Nihic ne ho odgovarjal za dejanja, ki se kaznujejo s smnno kazniio. aU za drugafc sramotna hudodelstva, razen «c otsuttio ali obtožnico potrdi velika porota: U|ema od tega so primeri, ki nastanejo v pehotnih ali momariikih vojaUih oddelkih ali pri milici, kadai lo slednji v akciji za l'asa vojne ali lasvega nereda: prav tako pa ne bodo za isti prestopek dvakrat ogrožali življenja ali telesa nikogar, in v nobeni kazenski zadevi ne bodo silili nikogar, da bi pn. da določa minimalne standaide za kazenski posiopek. ki ga Mcer avtonomno utctafo nežne držjs-e «me. - Glc) B M Zupančič, \tkaitra rpraSmiaponxr v kazrntkempmtopku ZDA. v SODEI.OVANIE občanov v KAZENSKEM SODSTVU (Ole) tupra op S. ihukm.). Vrhovno soditče je zasTniJo popolno absorpcqo m sprejelo teorijo o delm absotpciji t argumentom, da zajema samo tijte amandmaje, ki so temeljni za jmeriSki pravni sistem, preko Dur Promi kla^ule iz (tirinajstegi amandmaja - Glej Nowak. Rotunda. Young. CONSTrrUTlONAL LAW. I9»3 " Glej supra, op. 18. idfm. V tem primeru )c obtoženec zattieval. da jc itirinajsti amandma zahteval začetek kazenskega pregona samo na podlagi obtožnice velike porote, kot tu določa peti amandma za zvezne kazenske pregone. Vrhovno sodilče jc to zahtevo »vrnilo. Cei da Dur Procrss zajema samo tista temeljna načela ssobode in pravioe. ki ležijo v temelju vseh avilmh ali političnih institucij m /ato ne zajetna vseh listih pravic kot Ustina svc>bol6n - Glc] iupra, op. 6. dndrm. p. 44 štirinajsti amandma sicer zajema nekatere določbe iz petega amandmaja Te so privilegij zoper samoobdolžitev (glej Afafinrs'r. Hogan. 378 U.S. 1. 1964). .dsofna nevamoU-f.<i Unmd Jun. v Goldstem. OrUndo. CRIMINAL PROCEDURE. 1974. p 323 ** Ker se pričakuje, da bo vvlika porota služila dvema ločenima m med seboj nezdružljivima funkcijama; kot obtože-valeč in ncpnsirantkt ugotavljasec dejstev, zatrjujejo kritiki velike porote, da gre za •imtitudonahio shizofrenijo. - Glej Salzburg, supru. op 25. p 638 tako, da si z njeno pomočjo zagotovijo dokaze, ki si jih obtožba ni mogla priskrbeti drugače." Tako je preiskovalna porota vključena v presojo dokazov. Veliko poroto, ki presoja, pa pogosto upt)rabljajo tudi v preiskovalne namene." Preiskovalna funkcija Pomen v zgodovini Danes se kritiki in zagovorniki preiskovalne velike porote ukvarjajo predvsem z dvema vrstama vprašanj. Pno vprašanje se ukvarja s tem. ali so ob sprejetju ustave tudi uveljavili nekakšno prilagoditev med širokimi pooblastili velike porote kot izrazito inkvizi-tornim elementom in akuzatornim ogrodjem kazenskega postopka." Drugo vprašanje pa se nanaša na to, ali so široka pooblastila zgodnjih ameriških velikih porot z ekspanzijo vloge tožilstva in policije v kazenskih preiskavah v njeni neodvisnosti omejili. Kritiki za prvo vprašanje trdijo, da pozorno branje zgodovine ne pojasnjuje prilagoditve preiskovalne velike porote z akuzatornimi elementi angloameriškega kazenskega procesa. Za sžmo uvedbo velike porote je bila odločilna predvsem njena t. i. varovalna vloga pc^.nalnu veliko poiuiif. ki imii predv^icm pieitkmolno tunkci|o. rhe OrganKed Crimr C*mtntl An /jhtevii v zvcmcm uvtemu \kUc f.peeijlfic \clike porote v lodmh okroljih. ki in«)i> njul Oiti miliiiine preNvalcev in t potrdilom MiniurMva M piivi>wd|e. d» je lakina veliki poroti poucfcru ut»di kriminaliiete v okrotiu tudi v dnicih udnili okiotiih (M telike porote, ki je sesiivtjeni po Pravilu 6 iGlei KtiDliRAL RVLtS OF CRIMINAI. PRCX-KDl'RC. WcM Publiihing Co . IMltd ). te ra/likuic po tem. da - IS-meKčni mandut »pccialne porote lahko raziirifo rui 36 mesecev; - ima lotilec dol/mm. da daje specialni poroti mformaote. ki |ih )e pre|cl od lret]di oseb: - le specialna porota puschc) poobla«cna. da uda|.i porodila /oper )a»TK uradnike. - Ottfsupra. op, fc. Mdrm.p. 347. " Glej lupra. op. 6. thidfm. p 34fr-3A7 " Preiskavo vehke porote nckaten op«su)e|o kot uva|an|c mkvi/itome|ui elementa v sicer v temelju akuzatocni sistem. - <;/e; lupra. op, h. iMrm p. 350 Glei supm. op 14 " 250U S,27J.30S Ci 468.63L Ed 979(1919» Vrhovnosodri^eje zapisalo, da sopoohlasiila velike porote, da pridobi pri^n)c. spte|eli v Angliji leta 1612 m da je bila inkvililoma lunkcifa velike porote popolnoma uveljavljena, ko je Nla sprejeta ameriška ustava Peli amandma je pfi/nal veliki poroti taktna preiskovlana pooblastila, kol jih je po/nal ie njen -bfiiaitvki prototip-- - Glej ,iu/irii: op 6. ibtdem, p. 351, " .Vsako dejanie. ki jc prentCunano. da /bega. /jidrhije ali onemo|^a sodiMe pn sojenju, ali jc preračunano, da zmanji» njegosu mot ali iloslojanslvo. (Hohrook. 133 Me 276. 177 A. 418. 420) Glede na prisotnost sodiUa delimo Comempl af Ihf Coun na neposredni m posicdni ter nn Ciril Conlmpl m Criminal Conirmpi- - Olq lupra. op, 9. ibidrm.p 390. Velika porota in sodni pozivi Velika porota uporablja za pridobitev pričanja od posamezne osebe sodni poziv" ad reslificandum, za pridobitev listin pa sodni poziv duces tecum. Vrhovno sodišče se je leta 1886 v primeru Boyd v. U. S." postavilo na stališče, da je sodni poziv di4ces tecum v nasprotju s četrtim amandmajem k ustavi ZDA. Standardi iz tega amandmaja naj bi bili kršeni po petem amandmaju, ki dovoljuje priči, da uporabi privilegij zoper samotibdolžitev (Privilege Against Self-incrimination)." To stališče so v primeru Hale v. Henkel (191)6)" spremenili. Menili so, da je Vrhovno sodišče v primeru Boyd zmotno povezovalo določbi četrtega in [letega amandmaja. Vendar so menili, da lahko sodni poziv duces tecum, ki je preširoko določen, pomeni neutemeljeno preiskavo. Manjšina v Vrhovnem sodišču je menila, da so spregledali bistveno določilo četrtega amandmaja." Ta zahteva ugotovitev utemeljenega suma, potrebnega, da se preiskava sploh lahko začne."" Priče, ki jih pozovejo s sodnim pozivom ad te.stificandum. lahko uporabijo privilegij zoper samoobdolžitev.» Če bi pričin odgovor na vpra.šanje lahko pomenil njeno samoobdolžitev, ji ta privilegij omogoča, da ji na določena vprašanja ni treba odgovoriti." Takšna ureditev obstaja od primera Counselman i'. Hitchcock " •Suhporm-. (Ijii Sub. uoJcr. puena. pciiall>) A piiKT« lo caiM a »ilne» 10 appear and give ic«ini«in>. commanding him lo lay audc all pretcmev and cxcwct, and appear before court or magistrate therein named at a time therein tnentioned to testify lot the party named undera penalty therein mentioned Alexander v. Hantson. 2 Ind App 47. 28 N.E. 119. 121.-Glq Black's La» Dictioaary. lupni. op )e sodišče je primerjalo učinek «ribiike mrete glede sodnih pozivov-V primeru Diamsio so zahtevah vzorce glasov za primerjavo s posebnimi pogovori, ki to jih sprejeli v dokanh V pnmeru Dionmo na masovno poticijsko racijo motnih osumljences za jemanje prstnih odttsov Vrhovno sodiUe pa je odločitev niijega sodiiča zavrnilo - Olq lupro. op 6. Ibidem, p 374 ^ Ker je njihova uporaba enaka pričanju, jc v pnmeiu sodnega poziva ditcn tecum lahko llo za samoobdolhicv Vrhovno sodiiče je v pnmeni Andrnrn r. MarvUmd. 427 U S. 463. 9« S Cl. 2737, 49 L Ed. 2d 627 (1976) menilo, da zgodovinska funkcija tega privilegija dokazuje, da varuje posamezmka pred pnsilno mknnUnacijo glede njegovega lastnega pričanja iit cncbnih zapiskov, ne velja pa tudi za poslovne hsiine. - Glej supra, op 6. ibtdem. p 106. Tako so menih tudi v zgoraj navedenem primeru Hale v Hmkeh v zvezi t primcnim Btnd, da u pnvikgij Viti interese posameznika, ne pa korporacijc. ki jc fikcijska oseba. " Besedilo petega amandmaja (.., •nor chall be umpellcd n any criminal case lo he a witness against hunself* . ) - Glej THE CONSTTTUnON OF THE UNntl) ST ATES, v Barret, Cjihen. CONSTmrTtONAl, t>W. p 10, (1892).'- O tem. ali je molk priče upravičen, odloči sodišče. Če ugotovi, da je priča glede privilegija v zmoti, zahteva od nje odgovor." Priči lahko privilegij zoper samoobdolžitev tnlvzamejo. V zameno ji vsilijo imuniteto pred bodočim kazenskim pregonom." Takšno stališče izhaja iz primera Brown i'. Walker." V tem primeru je sodišče menilo, da je postopek imunitete v skladu s petim amandmajem. Zavzeli so stališče, da privilegij zoper samoobdolžitev iz petega amandmaja še ne pomeni, da priča lahko zavrne pričanje o vsakem dejstvu, ki bi pomenilo njeno inkriminacijo. Čeprav je večina v Vrhovnem sodi.šču menila drugače, je manjšina sodnikov menila, da je bilo ravnotežje med imuniteto in privilegijem zoper samoobdolžitev v primeru Ullman v U. S. porušeno.'* Sodišče (xlloča o dodelitvi imunitete na predlog tožilca in z odobritvijo zveznega tožilca." Priča pa lahko odkloni imuniteto samo zaradi napak v poteku postopka dodelitve." Tajnost velike porote Tajnost je eden izmed bistvenih elementov postopka velike porote. V postopek sojo uvedli leta 1681 s primerom Earl ofShafieshur}."' Pomeni začetek razvoja velike porote v svobodno telo in varuha individualnih pravic. Prispevala je k učinkovitosti dvojne vloge velike porote pri uresničevanju preiskovalne in varovalne funkcije."' U2US W7.I2SO lV.VJ.5LEd 1110(1892). " lo Khap u pnmeia Hoftnuui i- V D.. 378 UJ.S 1. 8J S O 1489. 12 1. Ed 2d 653 (1964) Gre u dve vnii imuniieie. Navadna iinunilcla >lufa ntper uporabo konkretnega pnčanj« kol dokua v pnhodnicm kazenskem pintopku ^Truniacnanat rmmnnm'- pa pomen) abuitutmi omejitev kazenskega pregona n vsak sklep, ki ga lahko povlcxklili imuniteto Ce to ne bi veljalo, bi lahko upoiabth njegovo pn(anje. da bi izsledili druge prKe. ki bi jih lahko uporaNli kol dokaz zopet njega Takino staliUe je Vrhovno sodi.Ve zavzelo v primeru CiiiimWma/i i Hilchack (18291. inpro. op 44 listavnos) taktne odlos'itve p« je Vrhovno sodiUe potrdilo v pnmeru Brown i- Walker (1896), infra op 47 Kljub temu pa obstajala dve izjemi glede tronsakcionalne imunitete: 1) Imuniteta ne izključuje kazenskega pregona za krivo pnčanje. in 2) Imunitete ne raztezajo na odgosvre. ki se v nobenem pojiledu nc nanatajo na postavljena spraianja. - Glej Kamisar. LaFave. Israel. MODERN CRIMINAL PROCEDURE. 1986. p 745-746 " 161 U.S 591. 16S.C1 644. 40 1. Ed 819(1896) ** 350U.S 422. 76S Ct. 497. IIKJI. Ed 511 (1956) Cetudisomudodelih imuniteto.leUlInuntavmil pričanje. Trdil je. da se njegi» prtmer zaradi »irokcga obsega posledic, ki bi jih pretrpel nekdo, ki ht zgolj priznal danslvo v komuni-ttiini stranki, razlikuje od pnmcra »fon/i. Kci bi mu priznanje članstva v komunistični partiji Uodmalo tudi lunaj kazenskega postopka stigmatiziralo bi ga in mu «kodovaki pri zaposlitvi itd . je Ullman trdil, da bi g.i pred tem priznanjem privilegij zoper saniooblis^bo ubranit, medtem ko ga garancija, ki izhaja iz imumtetc. varuje samo pred jxisledicanu kazenske sodbe Zato |c ziilrjesul. da imuniteta ne more nadomestiti funkcije privilegija zoper samoobdolžitev V svojem ločenem manjšinskem mnenju se je s taktnun stalMčem strinjal tudi vrhovni sodnik IXiuglas - Glej lupra. op 6. ibulrm. p 393. " Po zveznem statutu o imuniteti i;da soditče odredbo o podelitvi imunitete, če je tožilec izpolnil naslednje zahteve: a) da je njegov« zahtcwi ixlobnl Atlorocy General; m b) da je zsezni tožilec v tvoji zahtevi navedel, da je pričanje potrebno v jasnem mleresu m je priča odklomla pričati na temelju privilegija zoper samoobdolžitev. - Glej tupra. op. 6, ihiJem. p. 397. " Ko je imuniteta enkral podeljena, pomeni njena odklonitev ciMempl rif (oun. - Glej lupra. op. 6. iilem. " V Angliji je kiona obtožila grofa Shaflesburyia za veleizdajo {-treasons) Zahtevala je, da velika porota prouči dokaze zoper grofa na javni razpraii Porota pa je kljub temu sztrajala pri tajnosti postopka in kasneje kljub pritiskom drJavnega tožilca obtožbe zavrnila 5 Glej Campbell. Eliminair the lirandlury. The Jotunal of Criminal la» & Criminology 64^2/1973 p. 175. Glej V S v Profier <( Gamble Co . 356 U. S 677, 78 S O . 983. 2 I. Fd 2d 1077 (1958). Vriurvno sodiilče je la tajnost velike porote nailcio pet tarličnih ciljev: (1) preprcčiu pobeg tistim, ki bodo obtoženi. (2) zagotoviti porotnikom svobodo pn posvetovanju in preprečili nadlegovanje porotnikov; 67 Teor^a m praksa, let. 30. ti 1-2. l^ubljana 1993 Tajnost velike porote je določena s statutom ali s sodnim pravilom. Porotniki in drugo osebje (tožilci, pisarji in stenografi) prisežejo, da bodo tajnost varovali. Kršitev zaprisege povzroči sankcijo: »contempt of court*"' ali pa kazenski prestopek. Tajnost velike porote ni absolutna. Ureditev njenih razkritij je odvisna od ureditve v posameznih zveznih državah. V glavnem določajo pet primerov razkritij: (1) razkritje pričam glede njihovega pričanja;« (2) razkritje tožilca drugemu osebju tožilstva;" (3) razkritje po odredbi sodišča v zvezi z izpodbijanjem postopkov velike porote;" (4) razkritje obtožencu v skladu s pravili odkritja," (5) razkritje tretjim osebam za uporabo v drugih postopkih." Tajnost postopkov velike porote se razvija v sprostitev togih pravil. Tajnost velike porote številni kritizirajo. Trdijo, da je tajnost »sablja z dvema ostrinama«, iz katere izhajajo nezaželene posledice. Tajnost izolira postopek zaslišanja pred javnostjo. Ta pa bi verjetno vplivala na oblikovanje vprašanj in taktiko (3) preprečili prigovar)Jn(c ptič h kri\cmu pnčanio ali podkupovanju. (4) vpodbuditi »vohoilno la/kritjc i pomočjo oseb. ki imajo pimembrK; iniormaojc. in (5) varovali ncdoltne. ki so hili larčt preiskave, kasneje pa oproičeni - Glej tupn. op 6, ihijrm. p. 362 " Glej jMpro. op 42. io se dogajale pred veliko poroto- Razknije pa lahko »ledi tudi v zvezi z dnigimi izpodbijanji obtožnice; npr zahteva pnčt. da sodiUe ustavi odkritja tisku Za to pa zahtevajo tehtni razlogi (pisna izjava priče pod pnsego m tehten dokaz o nepravilnosti) - Glej lupra. op 6. ihidfm. p ,365 " Glede tega razJintja je ureditev različna Dvan^st držav dovoljuje obtožencu dostop do celotnih prepisov postopkov velike porote, ki so produarali n]Cgovx> obtožbo. Druge države omogočajo razJintje pnčanj večine prič (obtoženec ima pravico do razkritja pred sojenjem glede vseh i/jav oseb, ki jih namerava tožilstvo klicati kot ptiče na sojenju). Diuga sodiiča. vključno z zveznimi, dovtiljujejo razkritje pnčanj pred veliko poroti glede pnč. ki bodo pnčale na sojenju. Vendar je I razkntjem treba počakati do sojenja. - Glej fupm. op 6, ihulrm. p. 365. ** Zahteve Ireljlli strank navadno pnhajajo od pravdarjev v avilnem postopku ali vladnih agenaj V junsdikcijah, ki imajo podobna določila kol FrtL R Cnm P.. Rule 6(e). temeljijo takine zahteve na pooblastilu voditča. da odredi razkritje kot -uvod ali v rvupn. op 6. ibidem, p. 3bO " O tem ima veodi«a - Glej supra, op 6. Ibidem, p 360 " V drugo skupino spadajo tudi zvezna sodtKa Vendar obstaja trend k hberalizaciji uporabe nadzornih pooblastil Ta izhaja iz dvoma sodiU. aU piisoinou äanov velike porote dejansko dovolj omejuje totilec pn uporabi pooblastil - Glej supra, op. 6. ibidem, p. 361 ludi icolonialne velike porote v ZDA. Velikokrat so zavrnile obtožbe zoper politične nasprotnike angleSke nadoblasti. Prav zaradi tega je velika porota dobila svoje mesto v petem amandmaju,"' ki ga vsebuje Listina svoboščin. Michigan je leta 1859 postala prva država, ki je pooblastila tožilce, da uporabijo institut »information*" kot nadomestilo za obtožnico. Vrhovno sodišče je to spremembo ustavno potrdilo v primeru Hutardo r. California (1889)." Zavzelo je stališče, da klavzula »due process* iz štirinajstega amandmaja ne vsebuje zahteve pti obtožnici, češ da ni bistvena za ohranitev »temeljnih načel svobode in pravičnosti.«" Zato velika porota in postopek z obtožnico za zvezne države nista obvezna. Sčasoma je število držav, ki dovoljujejo institut »information*, precej naraslo. Nobena ixi teh držav pa obtožnice ni odpravila. Tako ostaja tožilcu na voljo izbira ali obtožnica ali institut »information*. Tožilci uporabljajo veliko poroto predvsem takrat, ko bi od tega imeli določene koristi. Tako bi lahko izkoristili preiskovalna pooblastila velike porote, da si priskrbijo potrebne dokaze, do katerih ne bi mogli priti sami. Velika porota ima tudi boljši občutek za standarde, ki veljajo v skupnosti. Zato hoče tožilec včasih dobiti neodvisno sodbo velike porote. V teh primerih imajo tožilci popolno pravico do prostega preudarka pri odločanju, kateri primeri bodo prišli pred veliko poroto. V državah, kjer uporabljajo obtožnico, je odpoved obtožnici (»a waiver of an indictment*} urejena s statuti ali sodnim pravilom." Odpoved mora biti prostovoljna in sporočena. Nato dovolijo tožilcu, da nadaljuje postopek z institutom »information.* Glede tega pa se ureditve v zveznih državah precej razlikujejo.'" Odpoved najpogosteje uporabljajo kot del sporazuma »plea bargaining* s tožilcem." Uporabljajo pa jo tudi pri špekulacijah obrambe, ko je odpoved enkrat lahko v škodo obdolžencu in jo njegov zagovornik odsvetuje,'" drugič pa pomeni za obdolženca določeno korist.'" " Peli «nnndina gmon o Icm natlcdnjc: »No pction «hali lw held In anmr (or a capital, or other infamoin cruiK. untcu CHI a preKntment or idictment of a Grand Jury.« ./n/iunoui rrime. pa so dcfinirah V £t/Mrre H'i/ion. 114 I).S 417J S Cl »3.5. » L Fjl 89 (188?) kol tiui. 2a katerega lahko ureCejo ka/en zapora ob irdem delu v kaznilnici Ker ncim zakon predvideva, da zločince zaprejo v kaznilnico, obsega ta definici|a vse zvezne zločinske prestopke (-frlonv offntm-). - Glej supra, op. 6. ibtdtm. p 616. Glejjwpra. op. 13 " Olei supra, op. 18 in 31 " Menili so. da le nadomestni postopek, ki so ga spreieli v Kalifomi|i, zadostno jamstvo za btstvene interese obtoženega Ti je zahteval, da sodnik ugotovi utemeljen sum z uvodnim/asliianjem ('/irr/imnurv Arann^r-A - Glq v^pr« op. 6. ibtdftn. p. 616. Zaiuvlja se vpralanje. kako je lahko prej. v kolonialnih razmerah, tako pomembna invtitucija v demokraciji zvodene-la in ni ostala predvsem varuh zoper državni aparat " Peti amandma m ustavnopravna določila zveznih držav odpovedi ne urejajo - Okj tupra. op. 6. ihidrm, p 617 " Neka) drtav predvideva odposed v vseh pnmenh Pravilo 6 iFtirral ftulrs of Criminal Fnxtdurt) je ne dovxiljuje v glavnih primerih irapiial casts) Nekatera sodstva jo omeju(ejo na določene primere, ki niso tapilal coin. Nekaj pa jih le vedno zasleduje pravilo common law in ne dovoli odpovedi v nobenem primeru, ko gre za zločine. - Glej supra, op 6. ihidrm. p. 617 *' Ta izraz pomeni sporazum z obdolžencem, da mu bodo prisodili nuuijio kazen, če bo priznal krivdo Čeprav se ne uporablja samo v ZDA. je tam najbolj razvit Prvič se je pojavil sredi 19 stoletja Ker so bila soditča preveč zasičena, «o ga začeli ujxirabljali predvsem iz praktičnih razlogov. - Glej iupra. op. 6. thidem. p. 767. ^ Ker napak iz obtožnice ne morejo tako hitro popraviti kol pri institutu mformaaon. lahko postopek z obrožnicu pomeni za obrambo potcnculno procesno prednost - Glej tupra. op 6. p 618. Odpoved je obramN v konst predvsem tam. kjer bi v nasprotnem pnmeru tožilec pridobil dragocen čas a pripravo. Ker ne morejo primera dovolj hitro predstasiii veliki poroti, koristi tudi. če je obdolženec v zaporu ali bi bil drugače z odlogom postavljen v slabii položaj Nekateri zagovorniki pa verjameto. da sodeči purotniki v nasprotju z navodili sodilča dajejo pomembno težo dejstvu. dn)e druga skupma laikov ocenila primer in izdala obtožrucu. Zalo raje uporabljajo iimitut rnformatjon - Glej lupra. op 6. tbuirm, p. 618. Kritika učinkovitosti varovalne funkcije velike porote V zadnjih letih so vsi komentatorji v pravni periodiki kritični do t. i. screening funkcije velike porote. Po njihovih kritikah se delijo v dve skupini. Mnenje prve skupine je, da bi odpravili varovalno funkcijo velike porote. Tako bi opravljala samo preiskovalno funkcijo.*' Preiskovanju velike porote pa bi nato sledil postopek »preliminary hearing*.'" Eden izmed argumentov za takino cxJločitev je v tem, da je velika porota samo štampiljka (-rubber stamp*) ali orodje (»tool*) v rokah tožilca.« Nekdanji tožilci navajajo, »da lahko tožilec, če želi. obtoži vsakogar, ob vsakem času in za skoraj vsakrJno dejanje.«" Tudi statistični rezultati kažejo, da je zelo majhen txlstotek odklonitev obtožb (t. i. •^'o•B/7/!s« j.** Takšni rezultati pa naj bi kazali na odvisnost velike porote otl tožilca. Velika porota sliši samo eno stran primera. Za nepristranskost pa je treba vedeti za »obe plati medalje.«*' Velika porota naj bi nadzirala tožilca. Ta pa je njen pravni svetovalec. Zato je predpostavka o neodvisnosti velike porote pred tožilcem toliko bolj nerealistična.* Druga skupina kritikov pa zagovarja odpravo kazenskega pregona na podlagi obtožnice nasploh. Ohranili bi jo samo za izjemne primere, ko bi tožilci potrebovali prednost laičnega sojenja. Kritiki iz te skupine zatrjujejo, da jc postopek »preliminary hearing* učinkovitejši. Njegova prednost je v tem, da je kontradikto-ren in javen. Zahteva tudi manj časa. denarja in delovne moči. Je manj zapleten in ne povzroča zamude zaradi zbiranja porotnikov. Se vedno pa je veliko tistih, ki veliko poroto zagovarjajo. Trdijo, da je velika porota učinkovita »varovalna agencija«." Zagovorniki velike porote ugotavljajo, da ima postopek preliminary hearing v primerjavi z veliko poroto določene pomanjkljivosti. Tako tudi rhe S'aatuuU Camasum trn ('riminal Imnce Standa/iis a/id Omti. - Glct Cnbdcn. lupra. op. 11. p. 1 Hutardo I'. CatlfomM Uupm. op. 18) •The ptoccduTc chaJIcngcd m that c»< provided lor chat^ng hy provccuim't miornuiion raihcr than t>y indictment. but it alkO required a majtistrale'v detcrmmation of probabk cause at preliminarv heanng - Olq lupra. op 6. thitifm. p. 600 ■The prehnunary hearing or pteliminarv eiamination. a |udicial priKecding held some time lollo»in|i the defendant's initial appearance in coun. has us its primarv fuiKtion the screening of cases,- - Glcj ^^pra. op 6. ibidrm. p. 595 Velika porota preiskuje m obtohije samo tiste osebe, za katere je to zahteval itižilec. - Glei Frank Ji Naftalis. T"/«* Grand Jury An Inslilunon on Tnal. 1977. p. 100 " Tako zapisuje nekdanji toJik-c in sodnik Campbell v svojem Članku Fliminaie Grand Jury Ziivzel se je za ustavni amandma, ki bi omogočil spremembo na zvezni ravni. Njegova teza je bila iHjpraviti veliko porolo Mcml )e. da bi pregon morali zadeti na jMidlagi instituta informatum. T«mu bi sledilo zaslitanje o utemeljenem sumu pred sodnikom Ta bi odloČil, ali obstaja dovolj dokazov za nadaljevanje pregona - Glej Campbell, supra, op. 75. p. 174 ** v v«rk fe deset odstoikoyl. Pomembnefli pa fe niiek odstotek tfbtoiruc Igre sflrno za dia odstotkaf, ki mso bile potrfrne na sofeniu To nai bi dokazovalo, da se velika porota le y redkih primerih zmoti - Cle/ sopra, op 6. ibidem, p. 629 *** MoC vehke porote j« prav tam. kjer neodvisnost najbolj potrebujejo- Gre za pnmeie vpletanja jxtlitike v kazenske postopke in nevarnost pojava rasnega sovraštva. Vehka jiorota liihko mvttk obtožnico ludi. Ce so dokazi sicer pravno Zagovorniki so zavzeli stališče, da prednosti varstva pred neupravičenimi obtožbami, ki jih ponuja velika porota, odtehtajo večje stroške pri postopku pred veliko poroto.'"" Zagovorniki bi torej obdržali veliko poroto še naprej. Vendar se strinjajo, da obstajajo določene slabosti. Te bi bilo treba odpraviti z reformami."'- Razprava o učinkovitosti velike porote skuša vplivati predvsem na zakonodajno reformo. V razpravi pa so sodelovala tudi sodišča. Po različnosti njihovih stališč se sodišča delijo v glavnem v tri skupine. Prva skupina se strinja s kritiki, ki so veliko poroto ocenili za štampiljko v rokah tožilca."" Sodišča v tej skupini so zavzela stališče, da tudi sam štirinajsti amandma dokazuje, da gre za institucijo, ki ni velikega pomena za obrambo. Druga skupina sodišč pa poudarja, da vsaka slabost velike porote ni nujno v sami strukturi velike porote. Zato bi bilo treba razviti nove oblike varstva, ki bi varovale državljane pred možnimi zlorabami oblasti. Tretja skupina pa zagovarja sedanjo pozitivno ureditev velike porote. Zato zavračajo kritiko in poudarjajo učinkovitost varovalne funkcije velike porote. 8. SKLEP V zadnjem času gre za ptipolnoma drugačne okoliščine, kot so veljale med izvornim oblikovanjem institucije velike porote. Zato izvirne porote kot varstva zoper neupravičene obtožbe ni več mogoče ustrezno uporabiti. Čeprav velike porote v zadnjem času v ZDA nimajo za problematično, je glede na prejšnje številne kritike verjetno, da bo v prihodnosti na tem področju prejko-slej prišlo do sprememb. 7^M]iHtni. To liihko slon. ker ima lako kol sodeča pofota legalno pooblastilo 1.1. nutiHkacije t 'nuUlfieaaoM* I. - (Glej primer V S. t C/Mihrofir. 601 F.2d 616 (2d Cir I«7» I - Gle) lupra. op 6. ifctdnn. p. 629 PuoMasiiki nulinkaaje lahko pomem vzdržes-anje /s*K med sixlobnimi vrednotami v skupnosti in kazenskim sistemom po cm - in - ticvnrmnt vdora anarhije v kazenski pcntopek zaradi neupoštevanja zakona - po druju strani Pravica nulifikaaje izhaja iz pravKC porote, da njeni opiostilni izreki v kazenskih primerih niso predmet revizije s strani sodHča. Njena primernost pndc do upoilevanja predvsem v mc|nih pnmcnh (npr. evtanazijaJ m dejansko pomeni, daje porou -laičnim zakonodajalec-. - Glej V S i Daughfrn. 473 F 2d 111 1130-37 (D.CCir 1972): (. . >lhe jury acts as a salety value (or cxppcliiinal cascv. .) V icm primeru so Icta 1965 oblotcnce preganjali zaradi nezakonitega svopa v pisarne Dow Clicmical Company in uničenje Lastnine kol protest zoper vojno v Vietnamu. V primerjavi z malo poroto (Glej ^upru. primer Ooughirry: »The coun expressed the (car that nullification iiutmction wtnild ujnci the existing balance and produce manjy more hungjuncs.-) veliko porotoo njeni pravici nulifikactje obvestijo - Gtq Wanreb. supra, op 20. p 1099 '"" Čeprav nekalen trdijo, da gre dejansko za manjlc stnrfkc To utcmeljujcio s tem. da sc jc postopek prrllminary hearing razsil v pravo minisotenje - Glej supra, op. 6, iJem- '"' Zapletenost modernega življenja jc piipeljala veliko poioio v odvisnost in v vodstvo tožilcu. Da bi jo pripeljali nazaj do njene izvorne vloge - kot preiskovalca m varovalca posameznikove svobode, N bilo treba: - urediti ustreznejše zastopanje skupnosti na listah velike porote, - omtigočiti sodelovanje porotnikov pn odločanju o vidnih pozivih in podclilsi imuniieie; - odstraniti omejitve tajnosti. - uveljaviti dokazna pravila, ki veljajo na sojenju: - omogočili varstvo zoper uporabo velike porote v politične namene. - Glej Cobden. tupra. op 11. p. 165- Da N zagMovilo pravilno delovanje velike polotc. bi moralo sodiičc odigrali aktivnejšo vlogo med procesom izdaje obložnicc. - Glej Johnston. /7ie Cranif Jury - Prmnutoria! Alnat of the Inilktmeni Process. The Journal ol Criminal Ij« & Cnminokigy . 65/2/1974. p. 169 Ker je Vrhovno sodiSčc Kalifornije menilo, da jc varstvu velike porote podrcjciK) v pnmcrjavi s postopkom prriimuuiry heanng. sc jc zavzelo za ztnanjSaiite vpliva obtožnice. (Glej HoHilifu i*. Suptrwr Coun. 22 Cal. 584. 150 Cal Rptt 435, 5«6 P 2d 916 (1978) m C'MfwumHealih v. Webster. 462 Pa I2S. 337 A.2d 914 (1975).) z reforma zakona o kazenskem postopku se nam zopet ponuja priložnost za uvedbo porotnega sojenja. Takšna reforma pa bi potegnila za seboj radikalno spremembo kazenskega postopka. Ob tem se odpira vprašanje tudi glede položaja velike porote. Ponuja se nam enkratna priložnost za sprejem velike porote v reformirani obliki. Ker nimamo nobenih izkušenj s to institucijo, je res. da bi bila takšna izbira precejšnja drznost.'®* Toda s tem bi pozitivno odgovorili na številne kritike in obenem lahko popolnoma izkoristili njene prednosti ter imeli priložnost odpraviti njene slabosti. V primerjavi s številnimi kritiki menimo, da bi morali odpraviti njeno preiskovalno funkcijo. Preiskovanje namreč bolje opravi policijski aparat s tožilcem na čelu."» '""Namesto tega pa bi izboljšali varovalno funkcijo velike porote."" Ta se je dokazala v izrazito nedemokratičnih razmerah kot pomembno varstvo posameznikove svobode. Tako bi lahko izkoristili laični element velike porote za neodvisno in nepristransko izdajanje obtožnic. Hegel je nekie zajnsal. da kolesa zgodmine m napredka lomijo okoMenele Itarikade samo tam. k|cr so se ljudje Se pripravlicni boriti u ideje. "" Američani, mimogrede posrdano. ranniiljajo o uvedbi preiskovalnega sodnika, "" Velika porota ni .Low Enfommml Agmcy Zato ne more oprav^ati tega. kar je funkcija pobcijc in tožilca Dandanes pa zahteva boj t organiziranim kriminalom polno zaposlenost in strokovno usposoMjenost. - Glej Seymour Gelber. A Rtappnaal of the GrmJ Jury Compt, Criminal Law. Criminology and Police Science. 6IV1/1969, Uporabili bi jo lahko namesto zunaj razpravnega senata, ki ima hinkdjo nadzora obiotnic Toda zaradi velikih ttroUov b) morali itevilo porotnikov znunjiati