Poštnin;) nvPanji 22bb 1'ouiennik Domoznanski oddelek 35 PODLEHNIŠKA 2007 352(497 12 Podlehnik) Dežno pri Podlehniku Gorca Jablovec Kozminci Podlehnik Rodni Vrh Sedlašek Spodnje Gruškovje Stanošina Zgornje Gruškovje Glasilo Občine Podlehnik | november 2007 | številka: 2. | leto: I. | Knjižnica Ivana Potrča Prešernova 33 2250 Ptuj :v,v:~x PFIiTM Česar polno je srce, to usta (rada) govore Glavni in odgovorni urednik Podlehniške žvegle Ivo BAN, prof.; Foto; Z.Golub \To, sedaj pa smo tam, kje sploh JL ^1 nismo vedeli, da bomo kdaj prispeli. Živimo namreč že v 21. stoletju, oziroma v 3. tisočletju. Piše se leto 2007, pred nekaj dnevi smo zakorakali še v koledarsko jesen, no vsaj mi tako pravimo. Mar se ni ta jesen začela že mnogo prej? Sprašujem se, in vprašam vas, dragi bralci, kaj pa sploh to pomeni? Čemu ta letnica, čemu te številke? Dandanes, ko j e ves svet, ne smemo vendarle reči, da 'celi svet' (svet, tudi če si ga zamislimo kot gromozansko veličino, nikoli ni bil cel, še najmanj pa je to v današnjem času). Svet namreč ni eden, slišimo mnogokrat govoriti. S tako rigorozno postavljeno trditvijo se najbrž lahko strinjamo prav vsi. Še posebej ob dejstvu, ko smo vsak dan priča, kako ta veliki svet, za katerega mislimo, da ga imamo v oblasti mi, pred našimi očmi dobesedno poka, se lomi, ječi od bolečine, trga samega sebe, se osvobaja in se s sunkovitimi gibi najbrž želi otresti vsega tega, s čimer ga obremenjujejo tisti, ki so si nadeli tako veličastna imena kot je Človek, Modrec, Vladar, Egoist, Samoljub... Nikar se vsemu temu ne čudimo. Še pes najprej PODLEHNIŠKA ŽVEGLA je javno glasilo Občine Podlehnik. Izdajatelj: Občinski svet Občine Podlehnik Naslov izdajatelja in uredništva: Občina Podlehnik 21, 2286 Podlehnik Odgovorni urednik: Ivo Ban, prof. Uredniški odbor: Ivo Ban, Jožefa Svenšek in Stojan Kojc Lektoriranje: Aleksandra Bračič Telefon: (02) 788 40 60 (tajništvo Občine Podlehnik) E-pošta: tajništvo.podlehnik@podlehnik.si Oblikovanje, priprava za tisk in tisk: Tercia tisk, Ptuj, Ob železnici 23, 2250 Ptuj, tel.: (02) 788 02 50, e-pošta: tercia.tisk@siol.net Naklada: 750 izvodov Javno glasilo Občine Podlehnik prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva ter javne institucije in zavodi na območju Občine Podlehnik. Posamezni izvodi se dostavijo sosednjim občinam in javnim knjižnicam. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (DDV) sodi Podlehniška žvegla med proizvode, za katere se DDV obračunava po stopnji 8,5%. Javno glasilo Občine Podlehnik je na podlagi Zakona o medijih in obvezne priglasitve medija vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, Maistrova ul.10, Ljubljana. Uredništvo si pridržujejo pravico do krajšanja prispevkov, sprememb naslovov in razporejanja prispevkov glede na aktualnost vsebin. samo zarenči in pokaže zobe v opozorilo, ko posežemo v njegov pasji svet. Torej, kot lahko zaključimo, obstajata vsaj dva svetova, naš in pasji. Vse preveč krat se mi zazdi, pa ne vem, ali tudi vam, da pa je svet vendarle samo eden, da žal, samo eden in to ne tisti, ki ga vidimo le takrat, ko po njem ne gledamo, ko v trenutkih samote uspemo zapreti oči in še sanjati, temveč oni, pasji, ne svet prijaznih in veselih repkov, temveč tisti zverinski, kjer je vse to, za kar si čestokrat prizadevamo, v očeh drugih tako malo vredno ali sploh nič. Nič? Manj kot nič! Obstaja tudi manj kot nič? Da, očitno obstaja. Človek na današnji stopnji razvoja, ko se rad pohvali, da smo po Kristusu prehodih že skoraj 2007 silnih let (razvoja), ah da od takrat v vinskih kleteh že 2007. zorijo sadovi naših trt, najraje vidi nič, ah bolje rečeno, manj kot nič, no, da se bolje razumemo, predvsem na sosedovem krožniku, na njegovem dvorišču in za njegovo leso. Ta silna moč niča je očitno tako privlačna, tako pomirjujoča in mikava, da se je, vsaj meni se prevečkrat zazdi, morda že bolestno razrasla tudi po našem planetu. Ah smo zares v letu 2007? Ko sem pred časom brskal po starih bukvah, sem naletel na nekaj podobnega, morda celo prav enakega. Že stari Rimljani (beri dobesedno: naši predniki) so namreč takole, v svojem (in našem) takratnem jeziku, tožili nad tem, čemur so bili (takrat) priče: »Ex abundantia cordis os loquitur« (izg. 'eks abundancija kordis os lokvitur') ah po naše »Česar polno je srce, to usta govore«. Imate občutek, da smo v letu 2007? Vsebina Česar polno je srce, to usta (rada) govore 1 Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Podlehnik 2 Skupna občinska uprava in njena vloga v občini Podlehnik 4 Način ravnanja s komunalnimi odpadki 6 Beseda ravnatelja 7 Komisije in odbori 8 Nova poslovna zgradba Policijske postaje Podlehnik 14 35 let Prostovoljnega gasilskega društva Podlehnik 14 Ocenjevanje domov in poslovnih objektov 17 Tudi lectovo srce je nosilo sporočilo 18 Zlati maturant in maturantki odličnjakinji 19 Aktualno iz naših krajev 20-22 Prometna varnost 23 Mnenja občanov 24-25 Informacije in obvestila 25-26 Razvedrilo 27-28 Fotografije na naslovnici: I. Ban, Z. Golub, Foto Langerholc rz/Mf/S/S/, Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Podlehnik Župan Občine Podlehnik, Marko Maučič Foto: Langerholc TJ o prvi, krstni številki Podlehniške Žvegle je pred JT vami drugi izvod. Glede na odzive, ki sem jih dobil, ste bili s prvo številko zadovoljni, čeprav je šlo bolj za predstavitveni sklop prispevkov, zato izrekam pohvalo uredniškemu odboru na čelu z odgovornim urednikom, pa tudi vsem, ki so prispevali svoje članke. Ciljno poslanstvo našega glasila je, da postane dopolnilni informator, k že obstoječemu elektronskemu mediju in informacijah, ki jih dobivate preko radia in drugih pisanih medijev. Zelo vesel bom, če bodo informacije tudi povratne, s tem mislim, da se boste na naše članke odzivali in nas obveščali o vaših videnjih problematike v občini. Seveda bodo informacije, če si bomo dopisovali preko našega glasila, kaj hitro postale neaktualne, vsaj z vaše strani meni in vodstveni občinski strukturi. Najhitrejša informacija je danes seveda mobilni telefon, toda prosil bi vas, da mi vašo problematiko posredujete na elektronski naslov, ki je rezerviran za stike z občani (podlehnik. zupan@email.si). Potrudil se bom da bom na sporočila odgovarjal in poskušal upoštevati vaše pobude. Spomnil, bi pa tudi na uradne ure, ki jih imam vsako sredo med 15.30 in 17.00 uro, če pa kdo želi oseben pogovor izven tega časa, bom tudi našel čas, le uskladiti je potrebno termine. Obljubil sem, da bodo moji prispevki temeljili na poročilih o dogajanjih v občini, zato bom na kratko povzel nekaj pomembnejših informacij. Najbolj pereč problem v naši občini so ceste in vsa dogajanja v zvezi z njimi. Vse ceste, pa naj gre za javno pot ali lokalno cesto so večina v slabem stanju, razen tistih, ki so bile modernizirane v zadnjih dveh letih. Na videz se na cestni infrastrukturi v letošnjem letu ni kaj dosti dogajalo, dejansko pa smo za krpanja zelo načetih asfaltnih vozišč in sanacijo plazov namenili kar dobrih 80.000 €. V septembru nam je z Ministrstvom za okolje in prostor uspelo podpisati pogodbo o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic škod po neurju na cestni infrastrukturi. Takoj smo pričeli z izborom izvajalca in v začetku oktobra pričeli z deli na najbolj poškodovanih makadamskih voziščih na področju Ložin. Dela po vsej občini bodo potekala vse do zime. Z rekonstrukcijo in vzdrževalnimi del pa bomo nadaljevali spomladi, ko se bodo ceste osušile. Velik poudarek bomo namenili ureditvi odvodnjavanja cestnega telesa. Prosil pa bi vse, da na cestah , ki vodijo do vaših domov sami poskrbite za pravočasno čiščenje dražnikov in koritnic, saj en komunalni delavec ne more pravočasno poskrbeti za vse ceste. Skupina uporabnikov ceste v Sedlašku se je po izidu prve Žvegle pismeno obrnila na mene glede stanja ceste, ki jo uporabljajo in s pobudo za prijavo na Evropska sredstva. Žal so dopis le podpisali, niso pa napisali svojih naslovov, da bi jim lahko pismeno odgovoril. Povedati moram, da se z javnimi potmi, kot je kategorizirana predmetna cesta ni možno prijavljati na sofinanciranje s strani Evropskih sredstev. Vložili smo vlogo za prekategorizacijo večino javnih poti v lokalne ceste, vendar nismo prepričani o uspehu za vse vložene objekte, saj so pogoji za prekategorizacijo zelo zahtevni. Želel bi poudariti, da vse ceste v naši občini zelo dobro poznam, saj jih mesečno kar nekajkrat prevozim in se zavedam tega, da bo potrebno na tem področju kar marsikaj postoriti, za kar pa so seveda potrebna ogromna sredstva s katerimi občina ne razpolaga. Prav gotovo si bomo dodatna sredstva poskusili zagotoviti iz najrazličnejših virov na državni in Evropski ravni, kar pa seveda ne gre tako hitro. Opozoriti pa bi želel tudi na odlok o sofinanciranju obnove in vzdrževanja na področju cestne infrastrukture, ki je v občini že sprejet, pa se žal v zadnjih letih ni izvajal, saj bi lahko bil marsikateri »meter« ceste bolje vzdrževan. Pripomnim naj, da ni nujno, da gre tu za denar občanov, saj lahko tudi z svojim delom pripomorejo k določenim postopkom vzdrževanja. Pohvalil bi tiste občane, ki so akcijsko opravili obsekovanje vej ob cestah, nekateri v spomladanskem času, nekateri pa pred pričetkom vožnje šolskih avtobusov v septembru. Makadamske ceste bomo v nekaj letih uredili v stanje kakšno bi moralo biti, seveda pa vse potrebuje svoj čas in predvsem denar. Z deli smo pričeli že na področjih, ki so bili do sedaj najbolj zapostavljeni in bomo nadaljevali vse do ureditve vseh cest. Prednost bodo imele ceste, ki jih dnevno uporabljajo naši občani nazadnje pa bodo na vrsto prišle ceste, ki vodijo izključno samo do vikendov. Pozdravil bi pobude nekaterih uporabnikov cest, ki so že začeli z zbiranjem sredstev in bodo s svojim vložkom pripomogli k izboljšanju stanja. Prav tako sem sprožil pobudo o zagotavljanju sredstev s strani notranjega ministrstva, saj policija intenzivno uporablja ceste za opravljanje varovanja Schengenske meje. Minister Mate je bil zadovoljen s pobudo in bo sprožil medresorsko usklajevanje za zagotavljanje sredstev, saj ministrstvo samo nima lastnih sredstev za te namene. Pa, da se ne bom zadrževal samo pri problematiki cest, naj na kratko poročam še o drugih dejavnostih. V centu Podlehnika se končuje izgradnja kanalizacijskega omrežja, za kateri projekt je občina prejela sredstva že leta 2005 in 2006 in smo jih bili dolžni izvesti, saj bi drugače denar morali vrniti. Istočasno smo v sodelovanju z komunalnim podjetjem opravili zamenjavo dotrajanega vodovodnega omrežja, v zemljo pa sta položila cevi za napeljavo tudi Elekto Ptuj in Telekom, položen je tudi kabel za razsvetljavo. Z sistemom kanalizacije bomo nadaljevali v naslednjem letu in to na področju, kjer je bilo primarno kanalsko omrežje že položeno. Do leta 2015 pa bo potrebno zagotoviti čiščenje odpadnih voda za vsa gospodinjstva. Veliko pripomb sem v zadnjih dneh dobil glede dimnikarske službe, ki se je začela izvajati na področju naše občine. Izvajalec NI dobil koncesije od občine, kot se govori, temveč je koncesije podeljevala država in občina pri tem ni imela pravice sodelovati. Problem je dejansko pereč, saj izvajalci prihajajo čistit dimovodne in prezračevalne napeljave tudi v dopoldanskem času, sicer po predhodnem obvestilu, vendar bi si morali občani, ki so zaposleni za prisotnost pri izvajanju del jemati dopust, kar teoretično pomeni 4 dni letnega dopusta samo zaradi te dejavnosti. Zahtevali bomo soodločanje pri izbiri koncesionarja, koncesnino in delo v popoldanskem času in ob vikendih, ko bo strankam to najbolj odgovarjalo. Konec koncev morajo tudi trgovci delati ob nedeljah in praznikih, peki pečejo kruh ponoči,... Nezadovoljstvo občani izražate tudi glede prevozov osnovnošolske mladine. Letos je s spremembo voznega reda in vključitve dodatnih prog nastal problem, ki pa ga ni mogoče rešiti z razpoložljivimi avtobusi. Poskusili smo z več variantami voznih redov, vendar bi za normalizacijo razmer potrebovali še en avtobus, ki pa bi na letni ravni pomenil dodatnih 40.000 €, že sedaj pa namenjamo za prevoze skoraj 100.000 €. Morda bo kateri izmed lokalnih podjetnikov razmislil o vključitvi v to dejavnost z manjšimi »kombibusi« v naslednjem letu, ko sedanjemu prevozniku poteče pogodba. Vsaka cesta je nevarna in vsem staršem in tudi meni je interes, da otroci varno pridejo v šolo in iz nje in to v nekem razumnem času. Pripomniti moram, da zagotavljamo prevoze osnovnošolcev mimo določil zakona, ki govori, da so do prevozov upravičeni otroci, ki imajo do šole več kot 4 km in tisti, ki morajo do nje po nevarni poti. Nevarna pot je vsekakor prečkanje glavne ceste. Dejstvo pa je, daje vsaka cesta nevarna, otroci pa morajo nositi nenormalno težke torbe in ne znam si predstavljati, kakšne bi bile hrbtenice naših malčkov, če bi morali pešačiti v šolo in iz nje 4 km. To vprašanje bomo izpostavili tudi na šolskem ministrstvu. Občani veliko sprašujejo o možnosti priključitve na širokopasovno telefonsko omrežje. Že tri mesece seje možno priključiti nanj v krogu od 500 do 1000 metrov od telefonske centrale, ki je montirana na pošti v Podlehniku, res pa je da še niso položeni optični kabli in je možno, da zaradi izhodov en priključek izvedejo, drugi pa na isti liniji ni možen. Na Telekomu obljubljajo, da bodo pospešili razvoj omrežja, kar pomeni novo kabliranje. Nekatera gospodinjstva nimajo možnosti dostopa do interneta, kar pa je menda vzrok neprimernost obstoječih vodov. Z razvojnim centom Bistra smo podpisali pogodbo o izvedbi načrta širjenja širokopasovnega omrežja, ki bo sofinanciran iz strani EU, vendar razpis pričakujemo do konca leta. Na veliko vprašanj bi moral še odgovoriti, pa je že sedaj moj prispevek predolg, zato še enkrat prosim vse tiste, ki bi želeli kakršnokoli informacijo, da se obrnejo osebno ne mene pa bodisi preko elektronske pošte, ki sem jo navedel, bodisi osebno ali s klasičnim pismom, na katerega pa naj napišejo kdo ga pošilja, da bom lahko poslal odgovor. Potrudil se bom, da bomo aktivni na vseh področjih, vendar kot sem že omenil vse zahteva svoj čas in denar. Prosim vas, da me opozarjate na najnujnejše stvari, ki jih je potrebno prioritetno rešiti. Vsem občankam in občanom želim lepe jesenske dni. Podlehniška Skupna občinska uprava in njena vloga v občini Podlehnik Alenka Korpar, predstojnica Skupne občinske uprave; Foto: I. Ban Vhod v upravne prostore SOU, Mestni trg 1, Ptuj, 2. nadstropje *~7 a Občino Podlehnik Z-/opravlja nekatere upravne naloge tudi Skupna občinska uprava, katere nastanek in delovanje želimo v nadaljevanju malo bolje predstaviti. Kdo smo in kako smo nastali Nekdanja Občina Ptuj, ki je merila 645 km2 in je imela 65 000 prebivalcev (po podatkih popisa iz leta 1991), je 10. januarja 1995 razpadla na 9 občin (Mestna občina Ptuj, Trnovska vas-Destrnik, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Videm, Zavrč) in nato leta 1999 še na šest občin (Hajdina, Markovci, Destrnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Podlehnik, Žetale), leta 2007 pa je nastala še občina Cirkulane. Nove občine so morale takoj ob svoji ustanovitvi začeti z izvajanjem vseh nalog iz svoje pristojnosti, kar pa ni bilo enostavno, saj takrat ni bilo na voljo dovolj usposobljenega kadra. Mestna občina Ptuj, ki je po delitvi ohranila večino strokovnega kadra, je v tistem obdobju pogodbeno izvajala nekatere naloge tudi za novonastale občine. Sprememba zakona o lokalni samoupravi je tak način dela prepovedala, je pa na drugi strani omogočila ustanavljanje skupnih organov občin za izvajanje skupnih nalog. Občine so to možnost izkoristile in leta 1999 ustanovile Skupno občinsko upravo (krajše SOU), ki je bila prva te vrste v slovenskem prostoru in je še sedaj v primerjavi z drugimi skupnimi upravami najkompleksnejša. Sedež in prostore ima na Ptuju na Mestnem trgu 1. Trenutno ima 19 zaposlenih, vodi pa jih predstojnica Alenka Korpar. Na SOU se izvajajo upravne naloge za 16 občin, in sicer na področju urejanja prostora, varstva okolja, komunalne inšpekcije in gospodarske infrastrukture (cestne dejavnosti), pokriva pa območje, na katerem biva preko 66.000 prebivalcev. Na katerih področjih delujemo Naloge se ne opravljajo za vse občine v enakem obsegu, ampak v skladu s potrebami vsake posamezne občine. Tako za Občino Podlehnik opravljamo naloge s področja urejanja prostora, varstva okolja (ravnanje s komunalnimi odpadki), komunalne inšpekcije in cestne dejavnosti. Na področju urejanja prostora je najpomembnejše prostorsko planiranje s pripravljanjem občinskih prostorskih aktov, ki jih pripravljamo na podlagi vlog občanov za spremembo namenske rabe zemljišča (na primer sprememba iz kmetijskega zemljišča v stavbno). Za območje Občine Podlehnik izdajamo tudi lokacijske informacije za geodetske meritve, za gradnjo objektov in izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih ter potrdila o namenski rabi zemljišča. Ta potrdila lastniki zemljišč potrebujejo pri vsakem prometu z zemljišči in pri načrtovanju gradnje ali drugih posegih v prostor. Pred gradnjo investitorjem lahko svetuje tudi Služba mestnega arhitekta, ki nudi strokovno pomoč tudi upravnim organom pri presoji urbanistične oziroma arhitekturne proble- matike, na primer o oblikovni podobi predvidenih objektov. Naloge komunalne inšpekcije v Občini Podlehnik opravlja inšpektorica mag. Olga Fekonja, ki nadzoruje spoštovanje občinskih predpisov, predvsem tistih v zvezi s pravilnim ravnanjem s komunalnimi odpadki, odvajanjem odpadnih voda, odstranjevanjem zapuščenih vozil, občinskimi cestami in podobno. Največ truda v letošnjem letu vlaga v vključevanje v redni odvoz odpadkov, ker so nekatere hiše težko dostopne za vozila izvajalca javne službe. Tudi varstvo okolja je tesno vezano na ravnanje s komunalnimi odpadki, saj na tem delovnem področju urejamo predvsem investicije v zvezi s Centrom za ravnanje z odpadki CERO Gajke in pripravljamo občinske predpise s tega področja. Za Občino Podlehnik od začetka leta 2007 opravljamo tudi pregled in nadzor nad vzdrževanjem in modernizacijo občinskih cest ter sode- lujemo v raznih komisijah za državne in občinske ceste. Vsi zaposleni SOU se trudijo, da bi bila Občina Podlehnik in njeni občani čim bolj zadovoljni z opravljenim delom. Tako občanom za vložitev vlog ni potrebno osebno hoditi na Ptuj, kjer je sedež SOU, ampak lahko vloge oddajo tudi na sedežu Občine Podlehnik ali pošljejo po pošti na Ptuj. Če pa želijo o zadevah podrobnejše informacije in vpogled v dokumentacijo jih lahko dobijo od pristojnih na sedežu SOU. Financiranje SOU SOU se financira iz proračunov občin in iz državnega proračuna. Višina sredstev, ki jih posamezna občina zagotavlja za delovanje SOU je odvisna od obsega prenesenih nalog in števila prebivalcev v občini. S spremembo zakona o financiranju občin država od 1. 1. 2006 naprej občinam povrne stroške za delovanje SOU v višini 50 odstotkov stroškov, realiziranih v predhodnem letu. V praksi to pomeni, daje v letu 2007 Občina Podlehnik Y///////Z/A v skladu s finančnim načrtom zagotovila za delovanje SOU sredstva v višini 12.683 EUR, od države pa bo dobila povrnjenih 6.341,50 EUR. Primer dobre prakse Občine ustanoviteljice in zaposleni v SOU smo v letu 2005 dobili tudi mednarodno potrditev za svoje delo. V okviru projekta Najboljše prakse, ki ga je Svet Evrope kot primer dobre prakse na lokalni ravni razširil na srednjo in vzhodno Evropo, je bila SOU podeljena prva nagrada za ustanovitev in delovanje. Dobre izkušnje naše SOU in sofinanciranje stroškov delovanja skupnih organov občin s strani države je v ■ ■* 1 IH.. ■ 1 letu 2006 in 2007 spodbudilo ustanavljanje skupnih občinskih uprav po vsej Sloveniji. Po informacijah Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko naj bi v letu 2007 v Sloveniji delovalo že blizu 100 novih skupnih občinskih uprav, vendar so v večini primerov organizirane samo za opravljanje inšpekcijskega nadzora. Prizadevanja za kakovostno delo Skupna občinska uprava želi glede na zahteve in pričakovanja vseh občin ustanoviteljic in občanov opravljati svoje delo čim bolj kakovostno, ga izboljševati in hkrati biti strankam prijazna uprava, zato je v delo uvedla sistem vodenja kakovosti, kakor zahteva standard kakovosti SIST ISO 9001:2000. Zaposleni smo pri tem osredotočeni na doseganje zadovoljstva strank (v našem primeru so to predvsem občine ustanoviteljice in njihovi občani), ki ga redno ugotavljamo z anketami in zbiranjem mnenj in pripomb. Nenehno si prizadevamo tudi za usklajeno delovanje vseh občin ustanoviteljic in njihovih občanov, javnih služb, gospodarskih družb ter civilnih organizacij. Z vsemi želimo sodelovati na načelih enakopravnega partnerstva kot strokovna in kakovostna uprava, ki se je pripravljena nenehno izboljševati. To je posebno pomembno pri porabi proračunskih sredstev in drugih virov, ki jih načrtujemo in nato uporabljamo po načelih gospodarnosti in predvsem ekonomske učinkovitosti. Način ravnanja s komunalnimi odpadki Mag. Olga FEKONJA, komunalna inšpektorica Foto: I. Ban V' Z^isto, zdravo in urejeno VVokolje, čiste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, za urejenost in ohranitev okolja pa lahko sami največ naredimo. Kaj pomeni vključitev v sistem ravnanja z odpadki? V Občini Podlehnik je vzpostavljen sistem ravnanja z odpadki, ki je opredeljen z Odlokom o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankovpredelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 118/05,61/07). Cilj tega sistema je preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, zajetje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka, vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo, sprejemljivost ukrepov za okolje ter uveljavitve načela »stroške plača povzročitelj«. V ta sistem se mora vključiti vsak občan, kar pomeni, da moramo z odpadki ravnati na predpisan način in mesečno plačevati storitev ravnanja z odpadki. Če povzročitelj ne ravna skladno z uveljavljenim sistemom ravnanja z odpadki, je lahko denarno kaznovan s strani občinskega inšpektorja. V redni odvoz odpadkov se mora vključiti vsak občan oz. uporabnik ali upravljavec stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov (vsaka pravna ali fizična oseba), ki na območju občine povzroča odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno biva v svojih ali najetih nepremičninah, opravlja poslovno dejavnost, upravlja javne površine ali organizira prireditve. Vsak povzročitelj odpadkov je dolžan pri izvajalcu javne službe Čistemu mestu Ptuj nabaviti ustrezen tipiziran zabojnik, kamor bo odlagal odpadke. Skupaj s Čistim mestom Ptuj določi zbirno mesto (prostor za postavitev zabojnikov, v katere odlaga odpadke) in odjemno mesto (prostor, od koder na dan odvoza izvajalec odpadke prevzame). V posode za preostanek komunalnih odpadkov je prepovedano odlagati: gradbeni material, kamenje, zemljo, vejevje, biološke odpadke, odpadke v večjih kosih (kosovne odpadke), odpadke v tekočem stanju, nevarne odpadke, poginule živali in kože ter koristne odpadke kot so papir, steklo, plastična embalaža (plastenke), tetra pak in pločevinke. Navedene koristne odpadke je potrebno posebej ločevati v zbiralnicah ločenih frakcij (ekoloških otokih), za kar se na območju občine načrtuje postavitev še več takšnih zbiralnic ločenih frakcij. Glede na posameznikovo osveščenost in zdravega odnosa do okolja ter v izogib kazni, je dolžan vsak povzročitelj odgovorno poskrbeti za vključitev v odvoz odpadkov in za pravilno razvrščanje odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij. Prijazen šolski pozdrav vsem skupaj Ravnatelj Osnovne šole Martina Koresa Podlehnik, asist. mag. Dejan Kopold Foto: D. Kopold T Tteku so zadnji dnevi mese-V ca septembra, moč sončnih žarkov postopoma popušča, dnevi so vse krajši in vsi se počasi pripravljamo na hladnejše čase, ki že trkajo na vrata. V tem trenutku vse konce tednov v Podlehniku potekajo trgatve in naši mladi rodovi se lahko tudi v domačem okolju na tem področju učijo od tradicionalnih kletarjev, katerih pa v naših krajih gotovo ne primanjkuje. Učenke in učenci naše šole, ki jih je v letošnjem letu na naši šoli 128, so že s polno paro zadihali in odprti stremijo k novim znanjem, katere jim naši učitelji že skoraj ves mesec pridno posredujejo. Kolo šolskega leta je zagnano, vse pomembne stvari pripravljene in lahko le upam, da bo vso šolsko leto teklo mirno in po pripravljenem načrtu. Že v prvi številki glasila Podlehniška ŽVEGLA sem pisal o zelo kvalitetnem sodelovanju med lokalno skupnostjo in šolo. Prvi, zelo vidnejši, rezultati tega sodelovanja pa so se izkazali že v toku tega poletja. Šola je namreč med poletnim oddihom bila zelo dejavna, sploh na področju izboljšav pogojev, tako za učence kakor tudi za zaposlene. Najvidnejši in gotovo najodmevnejši projekt našega poletja je bila popolna prenova celotnih sanitarij na šoli. Učen- kam in učencem so tako od prvega dne tega šolskega leta na razpolago sodobno in moderno opremljene sanitarije, kateri resnično odsevajo plod kvalitetnega obojestranskega sodelovanja in razumevanja šolskih težav na strani lokalne skupnosti. Zato ne morem kaj, da se na tem mestu, za vse postorjeno, ne bi zahvalil vsem, ki so ta projekt tudi omogočili, to je spoštovani gospe svetnici, vsem gospodom svetnikom, gospodu podžupanu in seveda gospodu županu. V imenu vseh otrok, ki našo šolo že obiskujejo, vseh rodov, ki bodo na šolo šele prišli in v imenu vseh zaposlenih, Vam vsem skupaj izrekam zahvalo za postorjen trud. Seveda pa si želim, da tako plodno sodelovanje ohranimo tudi vnaprej. Drugače pa je tudi šola bila aktivna na izboljševanju pogojev za zaposlene in najprej so bili na vrsti skupni prostori in prostori, ki so najbolj frekventni na področju sodelovanja s starši in komunikaciji z bližnjo in širšo okolico. Tako je šola po več kot treh desetletjih popolnoma prenovila šolsko tajništvo in prostore šolske svetovalne službe. Med drugim pa so manjših obnov bili deležni tudi šolska zbornica in kabinet za individualno pomoč učencem. Tako je nekaj dela na skupnih prostorih že postorjenega, nekaj pa še ga ostaja za aktualno šolsko leto. Tudi drugače pa je šola bila deležna večjih in manjših sprememb na kar nekaj področjih. O vseh dogajanjih in spremembah na šoli redno obveščamo starše na skupnih roditeljskih sestankih, mesečnih govorilnih urah, tedenskih individualnih govorilnih urah učiteljev, na sestankih Sveta staršev in Sveta zavoda. Informacij o življenju in delu šole tako ne bi smelo primanjkovati. Ravno v teh dneh je šola izdala tudi aktualno Publikacijo za šolsko leto 2007/2008. Na šoli smo se zares potrudili, izdelali zelo kvalitetno, pestro, barvito in informacij polno publikacijo, starše in učence pa lahko le pozovem, da ji namenijo dovolj časa in jo po potrebi pregledujejo in uporabljajo vso tekoče šolsko leto. Tudi šolska prehrana je doživela marsikatero spremembo, ne samo, da smo se poslovili od naše dolgoletne in izjemno cenjene kuharice, gospe Štefke Kunstek in v kuhinjo vpeljali novo kuharico, gospo Marjeto Turkuš, se je letos v delo zelo zakopala tudi naša organizatorka šolske prehrane, ki je tako ob vpeljavi številnih polnozrnatih dobrot in vsakdanjega svežega sadja namenila še kanček več področju zdrave prehrane, ki je za današnjo mladino še kako pomembna in kateri bomo tudi vsa bodoča leta namenjali veliko pozornosti. Tokovi razmišljanj na šoli namreč tečejo v smeri določenih posodobitev v šolski kuhinji in vsaka takšna posodobitev bo služila namenu celovitemu izboljševanju področja šolske prehrane. Tudi na pedagoških področjih uvajamo novosti in spremembe, vpeljali smo dodatne šole v naravi, t.i. tabore, katere letos obiščejo učenci tretjih in četrtih razredov skupaj s svojima razredničarkama, vpeljali smo dodatne ure tujega jezika, kateri se počasi, a vztrajno pomikajo v vedno nižje razrede, izboljšujemo stanje na področju učbeniškega sklada in ob tem vse manj obremenjujemo denarnice staršev naših otrok. Ob koncu prejšnjega šolskega leta pa se je na šoli zaključil tudi postopek imenovanja ravnatelja OŠ Podlehnik. S prvim septembrom letošnjega leta sem tako tudi uradno postal ravnatelj OŠ Podlehnik. Zato na tem mestu tudi zahvala Svetu Občine Podlehnik, Svetu staršev in Svetu zavoda OŠ Podlehnik in celotnemu kolektivu OŠ Podlehnik za izkazano zaupanje. Potrudil se bom to zaupanje tudi upravičiti. Kratko in jedrnato: Super! V prenovljeni pisarni je svetovalno delo kot poezija... m aSaSSli. ass Tudi računalniške strani se očitno obračajo hitreje... Kako je sedaj to? So že vsi odšli, ali še nikogar ni? Na kratko opisanih sprememb je torej na šoli veliko in vsi zaposleni se bomo trudili, da bo življenje in delo otrok na šoli kar se da prijetno. Pa prijetno jesen vsem skupaj. '////S/////A Izvolitev elektorja* iz Občine Podlehnik Predsednik Komisije za statutarna, mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, podžupan Ivo BAN T)redsednik Državnega JT zbora, France Cukjati, je 4.9.2007 izdal Odlok o razpisu splošnih volitev v Državni svet Republike Slovenije (D.S.R.S.). Kaj je Državni svet? D.S.R.S. je zgornji dom Parlamenta Slovenije, ki predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov, daje državnemu zboru mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o slednjem še enkrat odloča, zahteva lahko razpis referenduma in zahteva uvedbo preiskave o zadevah javnega pomena. D.S. ima svojega predsednika, ki je trenutno Janez Sušnik, podpredsednika in sekretarja. Ti tvorijo vodstvo D.S.. Posameznik, ki je na neposreden način izvoljen iz določene sredine v D.S.R.S., ima naziv DRŽAVNI SVETNIK. D.S. sestavlja 40 državnih svetnikov, ki prihajajo (iz celotnega ozemlja države) iz 5 interesnih skupin, zato pri potencialnih kandidatih (če jih gledamo z zornega kota celote D.S.) ne gre samo za izbiro po političnem ključu ali interesih. Zastopane so naslednje interesne skupine: delodajalci (4 člani), delojemalci ali zaposleni (4 člani), kmetje, obrtniki in samostojni poklici (4 člani), negospodarske dejavnosti (6 članov) in skupina lokalnih interesov, to so predstavniki vseh 210 občin naše države (22 članov), skupaj torej 40 državnih svetnikov. Splošne volitve članov D.S. potekajo v dveh delih, in sicer 21.11.2007 bodo potekale volitve predstavnikov lokalnih interesov (poudarjeni so politični interesi občin), 22.11.2007 pa volitve za člane iz ostalih 4 interesnih skupin (kjer bi morali prav tako biti poudarjeni interesi občin-vendar preko drugih vplivnih skupin!). Mandat državnih svetnikov traja 5 let. Nazadnje so bile takšne volitve leta 2002. Takrat občinske strukture Občine Podlehnik niso izkoristile svoje legitimne pravice izbire elektorja in predlaganja kandidatov za člane DS. Občina Podlehnik spada skupaj z vsemi ostalimi sosednjimi občinami, ki so nastale iz nekdanje Občine Ptuj (skupaj 16) v tako imenovano 7. volilno enoto (gledano s stališča celotne države). Iz te, torej 7.VE se izbere samo 1 (enega) državnega svetnika. Njegova naloga je zato zastopanje interesov iz vseh teh občin. Kot je bilo že uvodoma povedano, državnega svetnika ne volimo neposredno ali direktno volilni upravičenci sami, temveč si v ta namen izvolimo svojega predstavnika, ki namesto nas (volilnih upravičencev iz celotne občine) na posreden ali indirekten način (ker ima naše pooblastilo za oddajo 1 glasa za vso občino), skupaj z ostalimi predstavniki zgoraj naštetih občin izbere 1 (enega) državnega svetnika - predstavnika lokalnih interesov. Uradno ime takega predstavnika občine je elektor’, kar v bistvu pomeni Volivec’* oz. bolje rečeno 'posredni (skupni) volivec'. Na pobudo Komisije za statutarna, mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 5. redni seji, ki je potekala 18.10.2007, za elektorja izbral in potrdil predlaganega kandidata-gospoda župana, Marka Maučiča. Drugih predlogov niti ni bilo. Posamezni občani ter civilne in politične skupine imajo (oziroma so imeli/imele) poleg tega, da občinskemu svetu predlagajo kandidate za elektorja, možnost predlagati tudi kandidata/kandidate za državnega svetnika. Za letošnje volitve iz naše občine nismo prejeli nobenega predloga kandidature za člana D.S.. Predlaganje ustreznih kandidatov za člana D.S. je namreč izredno kompleksna naloga, ki je povezana s številnimi drugimi, tudi političnimi vidiki, kot npr. zagotovitev podpore kandidaturi v ostalih 15 občinah, glede na to, da se po principu 'največjega števila veljavnih glasov' (od skupaj 22) izbere samo 1 kandidata. Pri tem velja spomniti še na dejstvo, da občine, kjer število prebivalcev presega število 5.000, imajo v volilnem telesu toliko več elektorjev. V našem okolišu imata po 2 elektorja Občina Kidričevo in Občina Videm, Občina Ptuj pa celo 5. Z ozirom na to, da legitimni predstavniki občine Podlehnik doslej niso prejeli nobene pobude ali konkretnega predloga za vzpostavitev kandidature, bodisi za elektorja ali za člana D.S., vas pozivamo, da o tem razmišljate čez slabih 5 let, to je leta 2012, ko bodo volitve v Državni zbor Republike Slovenije ponovno aktualne. Mandat, s katerim razpolaga elektor, je častna in hkrati odgovorna naloga. Vsak občan zase, in vsi skupaj, imamo gotovo mnoga in povsem konkretna pričakovanja, ki bi nam jih skrbno izbrani državni svetnik lahko pomagal razreševati. Izbranemu elektorju, županu Občine Podlehnik, iskreno čestitamo k izvolitvi, od njega pa pričakujemo, da bo čez slab mesec (21.11.2007) vedel modro presoditi in se pri podpori kandidata za člana D.S. odločiti v dobrobit občanov Občine Podlehnik. Problematika avtobusnih prevozov učencev Osnovne šole Martina Koresa Podlehnik Predsednica Komisije za šolstvo, kulturo in šport, Jožica Svenšek Foto: J. Novak A^Vbčina Podlehnik je no-silec oz. financer avtobusnih prevozov učencev Osnovne šole Martina Koresa Podlehnik. S podjetjem Veo-lia, ki izvaja avtobusne prevo- ze osnovnošolcev, ima lokalna skupnost sklenjeno pogodbo, ki se izteče naslednje leto. Po podatkih Osnovne šole Martina Koresa Podlehnik z dne 11.9.2007 je na šoli 128 šolarjev in od tega je 108 vozačev. Vozači tako predstavljajo 84% vseh učencev. Po 56. členu Zakona o osnov- ni šoli (Ur. 1. RS, št. 81/2006) ima pravico do brezplačnega prevoza učenec, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole, in učenec ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v 1. razredu; v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugo- tovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. O načinu prevoza se osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo. Lokalni skupnosti je novo šolsko leto prineslo tudi nove probleme s šolskimi prevozi, kljub temu, da so se določene linije iz prejšnjih let ukinile oz. skrajšale, ker na teh rela- cijah ni več vozačev (Zgornje Gruškovje, Rodni Vrh). Na novo sta bili vzpostavljeni liniji na 'Frmije' in v Jablovec. Skozi Strajno pa se je uvedla krožna linija in je zato razdalja celo krajša. Na izvajanje sistema prevozov, ki je bil v veljavi prejšnja leta, je deloma vplival tudi za 15 minut podaljšan šolski urnik. Starši se pritožujejo predvsem na predolgo odsotnost otrok od doma, saj otroci iz Rodnega Vrha in Gorce vstopijo na avtobus že ob 6.40 uri in se vračajo šele ob 16.10 uri. Pri tem sploh še ni upoštevan tisti čas, ki ga otrok porabi za pot od doma do postajališča. Pri tem se starši sklicujejo tudi na čakanje na avtobuse. Glede na to, da so domovi naših vozačev-šolarjev razpršeni po hribih, in ker na hribe vozita samo dva mala avtobusa, morajo otroci na avtobuse tudi čakati. To čakanje smo popoldne skušali zmanjšati tako, da avtobusi z manjšim številom otrok odpeljejo že pet minut pred zaključkom pouka (pouk traja glede na uradni urnik od 8.00 do 15.05 ure.). Rešitev v smeri, da otroci ne bi čakali, je zagotovitev tretjega avtobusa, kar pa s finančnega stališča pomeni dodatnih cca. 200 evrov za vsak dan izvajanja prevoza otrok. Župan in člani komisije za šolstvo smo mnenja, da bi morala država finančno pomagati pri prevozih učencev, katerih varna pot v šolo je ogrožena (npr. zaradi obveznega prehoda čez regionalno cesto), in v primerih, če je njihovo prebivališče oddaljeno manj kot štiri kilometre od šole, ki jo obiskujejo. Ugotovili smo, da je takih učencev v naši občini 16. Zato smo se 8.10.2007 s starši teh otrok in predsednikom sveta staršev, Marjanom Furmanom, sestali in sklenili, da bomo Direkcijo Republike Slovenije za ceste zaprosili za finančno pomoč za prevo- ze otrok, ki morajo prečkati, prometno zelo obremenjeno regionalno cesto. Starši so na tem sestanku tudi predlagali, da bi morali spremeniti določene odhode in prihode avtobusov tako, da se tisti učenci, ki morajo zjutraj prvi v šolo, popoldne tudi prvi vračajo iz šole. Izpostavili so liniji Pod-lehnik-Gorca in Podlehnik-Sedlašek. Na pobudo staršev trenutno še usklajujemo problematiko odhodov oziroma prihodov avtobusov z izvajalcem javnega prevoza učencev. O ugotovitvah in morebitnih novih dogovorih bodo starši in učenci obveščeni takoj, ko bodo zadeve dovolj dorečene. Ste vsi, lahko gremo? Košnja trave Podžupan Ivo BAN Foto: Langerholc "[''na izmed temeljnih na--L-/log, za katere so zadolžene občine, je tudi načrtovanje, gradnja, modernizacija, redno vzdrževanje in nadzor nad občinskimi prometnicami. Ceste so dandanes, pa naj jih imenujemo tako ali drugače, ena izmed najpomembnejših oblik, načrtno speljanih poti, zlasti za promet z vozili. To moramo razumeti kot konkretno dejstvo, razen, če ne želimo iz teh krajev (ponovno) ustvariti naravnega, neprehodnega in drugim težko dostopnega rezervata. Tudi to je možno, vprašanje pa je, ali si to želimo, in ali bi bilo smotrno. K rednim nalogam vzdrževanja in nadzora cest spada v poletnem in jesenskem času tudi košnja trave. Zahteve po rednem odkosu bankin, nasipov, brežin in obcestnih pasov, ni mogoče, in se nikakor ne more več smatrati kot kaprice tistih, ki te ali one cestne odseke vsakodnevno uporabljajo, ampak kot nujno in neobhodno potrebo današnjega časa. V Občini Podlehnik opravljata uslugo košnje dva izvajalca, to sta Janko Jus iz Gorce in Stanko Plavčak iz Podlehnika. Omenjena dela so jima bila po podatkih, s katerimi razpolagam, dodeljena na osnovi javnega razpisa že pred mnogimi leti. Na takratni javni razpis so se prijavili tudi nekateri drugi izvajalci iz Ptuja in širšega mariborskega območja. Izbranima izvajalcema je bilo izvajanje del in nalog opredeljeno s pogodbo tako, da vsak izmed njiju skrbi za košnjo javnih površin v približno eni polovici občine. Ločnico med t.i. navideznim levim in desnim delom območja predstavlja mednarodna cesta Hajdina-Gruškovje. Tako Janko Jus skrbi za košnjo desnega dela, Stanko Plavčak pa levega dela občine. V nekaterih delih prihaja do delnega prehajanja iz enega v drugo območje, in sicer zaradi boljše organizacije dela in približno enakovredne delitve območja med izvajalcema. Pri izbiri izvajalcev usluge je bil upoštevan kriterij razpolaganja z lastno delovno opremo (ustrezna moč traktorja + bočna kosa). Izkušnje kažejo, da se je košnjo javnih površin doslej praviloma izvajalo dvakrat letno. Dejanske potrebe kažejo na to, da bo v bodoče košnjo potrebno organizirati drugače oz. jo v nekaterih delih izvajati vsaj trikrat. Izvajalca pri delu naletita na številne probleme med katerimi je morda osnov- ni zelo razgibana konfiguracija in zahtevnost terena. Košnjo se izvaja tako, da izvajalec po vsaki strani ceste običajno pokosi tako širok pas, kot to dopušča širina kose. Zaraščenost brežin in obcestnih površin kaže na to, da bi moral izvajalec usluge ob vsaki košnji po vsaki strani ceste odkositi pas dveh širin razpoložljive kose, ponekod celo treh. Glede na zgoraj povedano se košnjo izvaja dvakrat letno, tako, da se prvo košnjo opravi v drugi polovici meseca maja ali v začetku junija, drugo pa predvidoma v avgustu, pred začetkom šolskega leta. Vsakdo od nas lahko ugotovi, da postaja zaraščenost nekoč obdelovalnih površin splošen problem naših krajev. Takšno stanje se na poseben način odraža ob vseh naših cestah. V Občini Podlehnik imamo, gle- de na uradno stanje v letu 2007, nekaj več kot 68 km cest, od tega ca. 35 km lokalnih, ostalo (ca. 33 km) pa so t.i. javne poti. Izvajalcema košnje so te površine dodeljene tako, da S. Plavčak skrbi za košnjo ca. 37 km prometnic, J. Jus pa za ca. 32 km. Ker se košnja opravlja po vsaki strani ceste, pomeni to stroškovno dvojno dolžino ali okrog 136 km kosnih površin (če se po vsaki strani ceste odkosi samo pas v širini ene kose). Če želimo zagotoviti po vsaki strani ceste odkos dveh pasov širine kose, pomeni to v bistvu povečanje dolžine za 100% ali 272 km. Koliko nas to stane? Po sedaj veljavni pogodbi imata izvajalca košnje pravico do plačila v višini 12,5 EUR za vsak odkošeni km ceste oz. javne poti. Če je na določenih delih cest potrebno opraviti vsakič odkos več pasov po eni strani ceste, je stvar strokovne presoje uslužbenca občinske uprave, tudi na predlog posameznega izvajalca, ki je dolžan poročati o dejanskem stanju ugotovitev s terena. Omenjene storitve se izvajalcema plačujejo iz proračunskih sredstev Občine Podlehnik tako, da vsak izmed njiju, po opravljeni storitvi in ob predaji dnevnika dejanske izvedbe, izstavi račun, na katerem priglasi svoje stroške. Občina je zavezana k plačilu računa v roku 30 dni. Uslužbenec občinske uprave je zagotovil, da doslej na iz- vedbo uslug košnje ne beležijo nobenih pisnih pripomb. Problem košnje obcestnih površin je v veliki meri povezan z naglim in splošnim zaraščanjem kulturnih površin Občine Podlehnik. To se na specifične načine odraža prav ob cestah in javnih poteh, še posebej tam, kjer ceste vodijo skozi gozd ali neposredno ob gozdu. Nekateri predeli, tudi tam, kjer je frekvenca različnega prometa, zelo visoka, so čedalje bolj zaraščeni, in to do te mere, da je prometna in splošna varnost ljudi resno ogrožena. Takšno stanje je v bistvu zaskrbljujoče, od pristojnih v občini pa terja nujno ukrepanje. Izkušnje kažejo, da glede tega lahko ogromno postorijo prav občani. V prvi vrsti lastniki zemljišč, ki bi morali (ali bodo v bodoče morali) več pozornosti posvečati obsekovanju površin ob cestah, po katerih se nenazadnje tudi sami vsakodnevno vozijo. Pogosto je v zvezi s tem mogoče slišati tudi očitke, češ, da so površine ob cestah javne, kar je nenazadnje tudi res. Toda, če vsak izmed občanov postori na svojem zemljišču najnujnejše, bi lahko bila v bodoče situacija na tem področju mnogo boljša. To ni vedno povezano z visokimi izdatki, največkrat gre za dejanje dobre volje in pozitivnega odnosa, prvič do lastnega premoženja, drugič pa do tega, da bo celotna pokrajina prijaznejša, bolj urejena in privlačnejša, tako za domače kot tudi za tuje goste. Večkrat je bilo na občini že govora o izvedbi jav- nega naročila za sečnjo drevja in grmičevja ob cestah. To je sicer mogoče, vendar zahteva ogromna sredstva. Kako je s sredstvi v naši javni blagajni in kakšne so dejanske potrebe po vseh delih občine, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Zaraščenost obcestnih površin ni le problem, ki je povezan z nelagodjem, temveč v največji meri s prometno varnostjo uporabnikov. Naše ceste so izredno ovinkaste, zato je preglednost že »a priori« skoraj v celoti onemogočena (namestitev ogledal bi bila v številnih primerih neobhodna obveznost). K temu pripomore na mnogih predelih visoko ščavje, ki zaradi bujne spomladanske rasti in vlažnosti terena (npr. dolina potoka Zakl-Jablovec-Rodni Vrh) zraste tudi do več metrov visoko in s tem popolnoma zapre še tiste nekaj naravne preglednosti. Izkušnje s terena kažejo, da številni občani še posebej vzorno skrbijo za košnjo, sečnjo in odstranjevanje naravnih ovir z območja cest, poti in javnih površin, kar je zares vse hvale vredno. Lepo bi bilo, ko bi se po njih zgledovali še drugi. Velja poskusiti! Doslej so nam že znani primeri, ko posamezni izvajalci niso npr. hoteli, mnogokrat pa tudi dejansko mogli, opraviti storitve dostave materialov (za gradnjo, modernizacijo ceste, itd.), ker je bil določeni odsek ceste preveč zaraščen, celo popolnoma neprehoden za večja vozila. Takšno stanje je doslej že nekajkrat (nazadnje lani) povzročilo, da je sneg v celoti zaprl nekatere predele občine. Poglavitni vzrok je bilo od snega prepojeno grmičevje in vejevje večjih dreves, ki se je obesilo na ceste in s tem onemogočilo prehod kakršnimkoli vozilom. Takrat tudi konjska vprega in sani ne bi pomagale. V zvezi s tem si velja zastaviti še posebej aktualno vprašanje, ki je v največji meri povezano z življenjem in varnostjo ljudi in premoženja. V takšnih razmerah ni možen dostop reševalnega vozila za ljudi in živali, gasilcev ali kakšnega drugega intervencijskega vozila, kar vse dandanes ljudje pogosto potrebujemo. To pa je v bistvu tisto, kar številna Pokošeno-kot z britvo, ni kaj! Bomo še eno na mehki trav'ci? območja naše občine dela za vsakdanje življenje neprivlačna in odbijajoča, in to ne samo za mlade. Tega se moramo dobro zavedati. To so v bistvu tisti ključni problemi naših krajev, ki so doslej iz zares lepih naravnih danosti, dobesedno pregnali, številne družine, posameznike in mlade. Dandanes pač več nismo pripravljeni za potovanje do najbližjega mesta porabiti celega dneva, ko pa je to z vozilom mogoče v nekaj minutah. Očitno so časi, ko so naši predniki še hodili peš 'noter', mimo. Novi časi prinašajo s seboj nove tehnologije, s tem pa tudi nujno potrebne drugačne načine razmišljanja in reševanja stvari. Gradnja cest, in to ne le, kot je pogosto slišati med našimi občani, komaj čez dober meter v širino segajočih 'žalnih trakov' mora postati stvar preteklosti. Načrtovalci (sem spadajo tudi pristojni z občine) in izvajalci cestnih povezav se bodo v bodoče morali zavedati neomajnega dejstva, da so ceste ena izmed najpomembnejših prioritet bodočega razvoja naših krajev. Urejene ceste, vključno z obcestnimi površinami in dostop do vseh kotičkov naše občine (beri: v prvi vrsti do vsake hiše ali bivanjske enote) bo moral postati nujen 'intranet' vseh občanov Občine Podlehnik! Pri tem zagotovo ne bo dovolj le nekaj metrov 'črne mase', ki je bila v preteklosti pogosto (neupravičena) osnova rastoče politične kariere mnogih lokalnih veljakov. Če je dandanes kaj pomembno pri kateremkoli projektu ali konkretni izvedbi, še posebej v imenu javnih interesov in financ, potem je to na prvem mestu pravilen in poglobljen multilateralen pristop, ki mora postati vodilo že od nastanka same idejne zasnove dalje. Ob takšnih pristopih bo pogosto potrebno tudi preseči, morda preveč zakoreninjeno miselnost med ljudmi, da je največ vredno tisto, kar smo si pridobili 'po (nepremišljeni) ugodni ceni'. Že neštetokrat se je namreč izkazalo, da je bila vsaka 'cenena varianta' na koncu naj dražja. ;< 11,M M FI« L' IMI ]: 111H Komisija za prostorsko planiranje, infrastrukturo in gospodarjenje z nepremičninami Predsednik Komisije za prostorsko planiranje, infrastrukturo in gospodarjenje z nepremičninami, mag. Sebastian Toplak Foto: S. Toplak Kanalizacija Izgradnja kanalizacije v zaselku Podlehnik nad šolo se izvaja v skladu z načrti. Kot vemo gre za investicijo s pomočjo katere bomo lahko koristiti sredstva, ki so se na območju občine zbrala z državno takso za odpadne vode. V kolikor v investicijo nebi šli, do sredstev nebi bili upravičeni in bi jih, verjetno z veseljem porabila katera druga občina. Poleg kanalizacije se je ob tej priložnosti pod zemljo prestavila tudi električna napeljava in telefon. Na novo pa se je izvedel tudi del vodovodnega omrežja in električna napeljava za javno razsvetljavo. Gradbena dela so v glavnem zaključena in odločitev o tem ali se bo izvedlo asfaltiranje še to jesen ali spomladi 2008, bo sprejeta v odvisnosti od vremenskih razmer in dosežene trdnosti podlage. Ceste S strani Ministrstva za okolje in prostor nam je uspelo pridobiti sredstva za obnovo in vzdrževanje cest. Nemudoma smo objavili razpis za obnovo makadamskih cest na katerega sta se prijavila dva ponudnika Cestno podjetje Ptuj in Milan Zajšek s.p.. Kot najugodnejši ponudnik je bil izbran slednji. Z deli smo začeli na področju Ložin, kjer je tudi letošnje neurje povzročilo najhujše poškodbe cest. Dela se bodo izvajala pozno v jesen in spomladi 2008. Poleg ceste v Ložine bodo temeljite obnove deležne tudi nekatere druge makadamske ceste na območju občine, ki so v slabem stanju. Pri obnovi bo precejšnja pozornost namenjena odvodnja-vanju, uporabljen bo izključno lomljenec iz kamnoloma in zagotovljeno bo valjanje cestišča. V skladu z navedenim pristopom se bodo izvajale tudi vse nadaljnje sanacije cest na območju občine. Poraba finančnih sredstev v letu 2007 je v pretežnem delu bila namenjena poravnavi preteklih obveznosti, in sicer asfaltiranje cest: - 32.800 EUR (Jablovec) - 47.000 EUR (Kozminci-Strajna) - 104.000 EUR (Rodni vrh) Za vzdrževanje asfaltnih cest (krpanje udarnih jam) smo v letu 2007 do sedaj porabili 25.000 EUR (plan znaša 30.000 EUR). S ciljem izboljšanja prometno-varnostnih razmer smo na najbolj kritičnih odsekih cest namestili zaščitne ograje v dolžini 120 metrov (plaz Mezinec, Strajna - ob cesti v Stekli vrh in ob cesti na Kamen). Pred občinsko zgradbo in Zdravstvenim domom smo uredili začasno parkirišče. S ciljem izboljšanja prometne varnosti pa se bo na tej lokaciji izvedel še prehod za pešce in ustrezni ukrep za umirjanje prometa (hitrostna ploščad). Plazovi Sanacija dveh plazov na cesti v Mezinec je v celoti zaključena pri plazu na cesti Sta-nošina-Pestike-Sedlašek pa je potrebna samo še preplastitev z asfaltom, ki se zaradi posedanja nasipnega materiala še ni izvedla. Nepremičnine - stanovanjski objekti V poletnih mesecih smo izvedli popis vseh stanovanjskih objektov, ki so v lasti Občine. Objekti so večinoma v zelo Izvajanje gradbenih del v septembru slabem stanju, saj v preteklem obdobju niso bili ustrezno vzdrževani. Skupni problem pri tem je v ne investiranju dosedanjega upravljavca stanovanjskega servisa (PSS Ptuj) v vzdrževanje teh objektov, saj se za vse te objekte pobira neprofitna najemnina. Pri tem pa je potrebno poudariti, da obseg teh sredstev nikakor ne omogoča izvedbo vzdrževalnih del v takem obsegu, kot bi jih ti objekti bili potrebni. Občinski svet je tako sklenil, da se določeni objekti odprodajo, tisti, ki pa bodo še naprej ostali v občinski lasti pa se naj nemudoma pričnejo obnavljati. Prostore »stare policijske postaje« smo po tem ko jih je zapustila Policija začasno oddali v najem podjetju STRABAG, ki jih bodo koristili v času izgradnje avtoceste od MMP Gruškovje do državne meje z Republiko Hrvaško. Sanacija ceste in ureditev od-vodnjavanja na cesti v spodnjem Podlehniku Sanacija plazu na cesti Stanošina-Pestike-Sedlašek Sanacija ceste na območju Ložin Otroci - varni v prometu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Podlehnik, članica Sveta Milica JEZA Foto: J. Novak in I.Ban Tesen je tukaj, šola in ceste J pa so zopet polne otroškega živžava. Učenci so se po dolgih počitnicah vrnili v šolske klopi razigrani, zato je na začetku šolskega leta potrebnega kar nekaj časa, da ponovijo zahteve in pravila za varno ravnanje v prometu, saj jih na cestah čakajo številne nevarnosti. Posebno pozornost pa prav gotovo zahtevajo prvošolčki, ki se v promet bolj samostojno odpravljajo prvič. Čeprav je v zadnjih letih na cestah življenja izgubilo malo otrok, si želimo, da bi z akcijami in vzgojo to število spremenili v nič. 3. za prvošolčke knjižica Prvi koraki v svetu prometa, ki jo pripravlja SPVCP, 4. plakati , transparenti in letaki Varna šolska pot, ki opozarjajo voznike na prisotnost otrok na cesti, 5. organiziranje prostovoljcev, ki pomagajo prvošolcem in drugim učencem pri prečkanju ceste, 6. rumene rutice za prvošolčke, 7. ogled varnih poti v spremstvu policista. Na tem mestu bi se prav posebej zahvalili tudi članom Društva upokojencev Podlehnik, ki že vsa leta z veseljem opravljajo delo prostovoljcev in tako skrbijo, da so prvi koraki na poti v šolo varni in brezskrbni. Hej, M., kdo je nametal tiste smeti okrog koša? Šola, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občina, starši in številni odrasli, ki jim ni vseeno za varnost otrok, v ta namen skozi vse leto izvajamo najrazličnejše akcije in izobraževanja. Aktivnosti na začetku šolskega leta Že pred začetkom pouka se pričnejo najrazličnejše dejavnosti: 1. urejanje prehodov za pešce, 2. organiziranje šoskih prevozov za otroke, ki nimajo varnih poti, Letos so otroke spremljali prva dva tedna člani DU ge. Jana Brglez, Vera Čop, Anica Lozinšek, Dragica Kajzer in g. Adolf Horvat, edini moški v ženski ekipi. Vsem se za njihovo požrtvovalnost iskreno zahvaljujemo in upamo, da bo sodelovanje teklo uspešno še naslednja leta. S pričetkom šolskega leta pa se akcije za varnost v prometu šele začnejo in se nato nadaljujejo skozi vse leto. Naj predstavimo najodmevnejše: • Mednarodni teden mobil- nosti - akcija v okviru EU, ki želi ljudi vzpodbuditi k bolj zdravim in ekološkim načinom prevoza. 22. september - dan brez avtomobila Projekt PASAVČEK - uporaba varnostnih pasov v avtomobilu. kovanje pozitivnega odnosa do uporabe kolesarskih čelad, ki so do 14. leta obvezne. Ob vsem tem pa se učitelji v šolah pri urah pouka in razrednih urah pogovarjajo tudi o drugih nevarnostih, ki prežijo na cestah: Akcija Bodi preViden - upoštevanje prometnih pravil za pešce in uporaba odsevnih predmetov (kresničke, odsevni trakovi...) v pogojih slabše vidljivosti. TEDEN OTROKA - šolske ure, namenjene prometni varnosti; poslikava delov cest, pločnikov, šolskih poti; obiski učencev pri predstavniki občin in lokalnih skupnosti z opozarjanjem na nevarnosti, ki prežijo v prometu. ULICE OTROKOM - projekt za spodbujanje ukrepov umirjanja prometa v okolici šol in vrtcev in urejanja površin, na katerih bi se otroci lahko igrali - konec aprila v okviru Globalnega tedna ZN za varnost na cestah. USPOSABLJANJE ZA VOŽNJO S KOLESOM, ki ga izvaja šola po programu Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, sestavljeno iz teoretičnega dela usposabljanja in praktične vožnje. VARNO KOLO - s to akcijo po šolah preverjajo ob sodelovanju s policijo tehnično stanje koles. Akcija BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA - obli- • vožnja pod vplivom alkohola, • nevarno vstopanje in izstopanje iz avtobusa, • neuporaba varnostnih pasov in otroških sedežev, • neprilagojena hitrost, • vožnj a motornih koles brez izpita, • otroci - vozniki delovnih strojev, • vožnja brez čelade na kolesu in motorju. Prav bi bilo, da tudi se tudi starši večkrat pogovorijo doma o varnosti na cestah in premislijo o svoji odgovornosti, preden gredo z otroki v promet, saj lahko velikokrat mala neprevidnost ali objestnost zahteva najdragocenejše - življenje otroka! Prav na koncu pa želimo opozoriti še na eno nevarnost. Ob šoli potekajo gradbena dela, ki se izvajajo ob polaganju kanalizacije. Ceste so polne težkih strojev in tovornjakov, otroci pa so včasih nepredvidljivi. Naj bodo previdni, občinskim možem pa polagamo v srca tudi željo otrok in staršev. Naj proti šoli zraste še varna šolska pot, ločena od ceste! StiUhSfn šphfc^lllBr« Tudi z majhnimi koraki se daleč pride: pogled na novi pločnik ob policijski postaji Srečanje starejših občanov Jožica Svenšek Foto: J. Svenšek "X Tnedeljo, 30. septembra, V je Komisija za otroško varstvo, socialno varstvo in zdravstvo Občine Podlehnik v sodelovanju z župnijsko Karitas organizirala tradicionalno srečanje občanov, starejših nad 65. let. Srečanje se je začelo z mašo v farni cerkvi pri Sv. Trojici na Gorci. Po končani maši, ki jo je daroval župnik g. Janko Gašpa-rič, in maziljenju, se je srečanje nadaljevalo v krajevni dvorani v Podlehniku. Starejše občane in ostale prisotne so pozdravili predsednik Komisije za otroško varstvo, socialno varstvo in zdravstvo Občine Podlehnik, g. Milan Vido- vič, župan Občine Podlehnik, g Marko Maučič, in župnik, g. Janko Gašparič. Prisotne so pozdravili tudi predsedniki oz. predstavniki povabljenih društev ter humanitarnih organizacij Rdečega križa in Karitasa. Nato so otroci izvedli kulturni program pod vodstvom ga. Zdenke Golub, ki je prireditev tudi povezovala. Nastopajoči so z recitali, z glasbenimi in s plesnimi točkami razveselili vso publiko, še najbolj pa svoje dedke in babice, ki so se ponosno nasmihali svojim vnukom in vnukinjam. Kulturnemu programu je sledilo kosilo. Nato pa se je nadaljevalo zabavno in družabno srečanje. Organizatorji smo v dvorani poiskali tudi najstarejšega občana in občanko, ki sta bila prisotna na srečanju. Med množico biserov (Kot pravi vietnamski rek: »Biser skriva stara školjka.«) smo uspeli najti najstarejša. Na oder sta prišla 88. letni g. Mirko Širovnik in 88. letna ga. Elizabeta Ferčec. Zaželeli smo jima predvsem zdravja in sreče, v času, ki tako hitro mineva. Popoldne se je starejšim občanom predstavila tudi skupina župnijskega Karitasa s prikazom svetopisemskega prizora. Za veselje je nato poskrbel še Ansambel Srečka Letonje. Nekateri so ob poskočnih vižah zaplesali. Dvorano je preplavila tudi domača pesem, ki nas kot pravi rek: » Haložane že od nekdaj gor drži,« tako mi je dejala ena izmed starejših občank. Ostali pa so med seboj pokramljali, si zaupali svoje radosti pa tudi težave, ki jih oble- Kolko kapljic, tol'ko let, občina Podlehnik daj nam še živet'! gajo v vsakdanjem življenju, in se drug drugega tolažili ter si podarjali žarke upanja za lažje sprejemanje bremen, ki jim jih nalaga življenje. Tako je minilo prijetno popoldne med našimi starejšimi občani, ki so nam dali vedeti, da si tudi oni želijo srečanj in druženja. 2. tradicionalna postavitev klopotca na Gorci ob viničarskem muzeju, 25.8.2007 Z. Golub Foto: Z. Golub Haloze so prijeten svet močno razgibanih goric, pokrajina žlahtnega vina, ki so pridobile svetoven sloves. Sredi avgusta se postavijo klopotci, da odganjajo ptice. Včasih so klopotce izdelovali viničarji za gospodarja in za prodajo. V času, ko se je bližala trgatev so zaposlili tudi čuvaje, ki so bili oboroženi s puškami. V naših krajih se klopotci postavljajo od velikih do malih maš. 2. tradicionalno postavitev klopotca so načrtovali člani Turističnega društva s predsednikom Milanom Vidovičem in z občino Podlehnik ter županom Markom Maučičem že od lanskega leta, saj so klopotec postavili ob propadajočem viničarskem muzeju, ki ga želijo obnoviti. Prireditev se je pričela z številnimi govorniki, ki so pokazali svoje zadovoljstvo, da je viničarski muzej prišel nazaj v last občine. Nato so Stanko, Franc, Ivan in Martin postavili klopotec. Duhovnik p. Damijana Tikvič pa je opravil blagoslov. V kulturnem programu so nastopili: Jablovške pevke, harmonikarji, Veseli Jožeki, Ljudski pevci iz Svečine, Skupina za ohranjanje šeg in navad TD, skupina KUD Sp. Kungota in p. Janko Gašparič. Na koncu so se zavrteli ob zvokih Mateje in Davida. Viničarski muzej je leta 1985 uredil Kmetijski kombinat Ptuj, pod strokovnim vodstvom dr. Štefke Cobelj, svetovno znane etnografinje. Muzej je oživel z gostiščem Gorca leta 1985 pod okriljem takratnega kombinata. Gorca je leta 1986 prejela Turistični nagelj. Z usihanjem gostinskega lokala je propadel tudi muzej, kateremu se je pridružil še denacionalizacijski postopek s katerim je bila hiška vrnjena lastnici v Avstriji. Vodstvo Občine Podlehnik se je potrudilo, da je muzej prišel nazaj v last domačega kraja. Leto dni trajajoča pogajanja in krajev in njenih iskanje najboljše rešitve so se prebivalcev. Da je prireditev uspela, se zahvaljujejo občini Podlehnik, županu, svetnici in svetnikom, članom TD, za strojna dela Milanu Zajšku, Martinu Večeriču, Igorju Jusu, Janku Jusu, Ivanu Golubu, za mesne dobrote Igorju Jusu ter Gelici in Stanku Prevolšku, duhovniku za opravljen blagoslov, Miciki Jus za podarjeni kruh,vsem, ki so spekli pecivo, gibanco in prinesli vino, vsem, ki so sodelovali na čistilni akciji, Prostovoljnemu gasilskemu društvu, vsem za pripravo hrane, strežbo in drugo pomoč in vsem nastopajočim. Ivek proti Milanu: »Čuj, pa kaj toti Stanko tolko mucka na lojtri? Nebnem ga več ni gledeti...! zaključila v zadovoljstvo občanov teh krajev. V skupnih dogovorih s kupcem vinogradov Alojzem Grossom, je tako občina lahko odkupila samo muzejsko stavbo z nekaj zemljišča. Župan je kupoprodajno pogodbo podpisal 24. 8. 2007, le dan pred prireditvijo in otvoritvijo. Turistično društvo si bo kot gonilna sila, v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi društvi, podjetniki in navdušenci prizadevalo za to, da se tej, eni najatraktivnejših in najlepših točk naše občine, ponovno da ustrezno podobo in tako ohrani tudi njeno kulturno vrednost našim bodočim rodovom. Razen tega pa bo objekt, z vsemi spremljajočimi dejavnostmi, ki jih že načrtujemo, služil turističnim namenom pohodništva, izletništva, kolesarstva itd., s tem pa tudi obsežni promociji naših mm Nova poslovna zgradba Policijske postaje Podlehnik Ivo Ban Foto: I. Ban /'""''enter občine Podlehnik je V-Vod septembra letos bogatejši za novo poslovno stavbo policije, ki se nahaja na eni izmed najimenitnejših točk naselja Podlehnik. Uradna otvoritev novih prostorov je na posebej svečan način po- Iskreno me veseli, dragi gostje in občani, da bomo danes predali svojemu namenu nove prostore Policijske postaje Podlehnik tekala, ob izredno sončnem in relativno vročem popoldnevu 16. oktobra. Rezanje tribarvne vrvice so svečano izvedli mag. Zvonko Zinrajh, Matjaž Šinkovec in domači župan-Marko Maučič. S preselitvijo so tako uslužbenci Policijske uprave Maribor, kamor organizacijsko spada tukajšnja policijska postaja, po 28 letih delovanja v večstanovanjski hiši na naslovu Podlehnik 6b, dobili, zahtevam današnjega časa ustrezne delovne prostore. Uradni govorniki so na slovesnosti poudarjali, da so ustrezni delovni prostori osnova za bolj kakovostno delo, česar nikakor ni mogoče zanikati. Slavnostni govorniki so bili direktor Policijske uprave Maribor, mag. Karol Turk, župan Občine Podlehnik, Marko Maučič, državni sekretar mag. Zvonko Zinrajh, namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec in sedanji komandir Policijske postaje Podlehnik Marjan Ferk. Prireditve seje udeležilo precejšnje število uradno povabljenih in drugih gostov, iz domače in sosednjih občin, med njimi, poslanec v Državnem zboru Branko Marinič, državni svetnik in direktor Splošne bolnišnice Ptuj dr. med. Robert Ceh, župan občine Videm, uradni predstavniki občin Žetale, Majšperk in nekaterih drugih sosednjih občin. Med posebej opaznimi gosti so bili vsekakor tudi, v uniforme oblečeni predstavniki Policije Republike Hrvaške in Republike Avstrije, kar je svojevrsten fenomen današnjega trenutka, ki kaže na to, da so po dolgih desetletjih presežene globoke dileme o možnostih neposrednega sodelovanja z vsemi napredno mislečimi ljudmi in uradnimi institucijami. Domači župan Marko Maučič je v nagovoru izrazil zadovoljstvo nad hitrostjo gradnje, pohvalnim sodelovanjem med investitorjem, nadzornim organom, občino Podlehnik in mejašem - zasebnim pod- Pod taktirko prof. J. Feguša so učenci OŠ Podlehnik ubrano zapeli: »Srečo imam na....« jetnikom, kar vse je bilo potrebno ves čas skrbno usklajevati, sicer bi se dinamika gradnje znašla v slepi ulici. Kljub obžalovanju, ker bi, kakor je poudaril župan Maučič, na tem mestu lahko stala občinska stavba, smo občani občine Podlehnik lahko ponosni na nov objekt, ki je nenazadnje v pretežni meri zgrajen tudi z evropskimi sredstvi. Prireditev je glasbeno spremljala policijska godba na pihala, v kulturno-glasbenem programu pa so z več točkami sodelovali tudi učenci domače osnovne šole, pod vodstvom glasbenega pedagoga, prof. Jake Feguša. Glede na uradne podatke naj bi gradnja tega objekta, ki obsega, skupaj z zunanjimi površinami, okrog 1.200 m2, stala preko dva milijona EUR. Če bi sredstva morali zagotoviti občani občine Podlehnik, bi sleherni občan moral prispevati po 1.000 EUR. Kakorkoli že, nova zgradba policijske postaje, ki trenutno zaposluje okrog 60 ljudi in se nahaja prav v centru Podlehnika, je trenutno 'podjetje' z največ zaposlenimi v naši občini. Če držijo napovedi v zvezi z varovanjem Schengen-ske meje in zagotavljanjem varnosti na enem izmed štirih naj večjih mejnih prehodov na 'slovenskem jugu Evrope', se bo število zaposlenih v naslednjih mesecih in letih na tukajšnji policijski postaji bistveno povečalo. Upamo, da bodo kapacitete poslovnih in spremljajočih prostorov zaposlenim pri Ministrstvu za notranje zadeve zadoščale vsaj naslednjih nekaj desetletij. Če bomo v občini Podlehnik s podobno dinamiko novogradenj nadaljevali (uradna otvoritev športne dvorane je bila namreč jeseni 2006), potem bo podoba osrednjega trga naselja Podlehnik, ki tvori jedro in hkrati center naše občine, kmalu začela dobivati tisti videz, ki takšni lokaciji razvojno in lokacijsko nujno pripada. 35 let Prostovoljnega gasilskega društva Podlehnik Za PGD Podlehnik, Alojzija Srdinšek Foto: Langerholc r~7 ačetek podlehniškega / -/gasilstva sega v leto 1971, ko je svet KS Podlehnik dne 2. 9. 1971 imenoval iniciativni odbor za ustanovitev gasilskega društva. Sestavljali so ga: Franc Šprah, Ignac Rop, Ivan Uratnik, Anton Gosak, Franc Svenšek, Avgust Murko, Matevž Pernek, Franc Krušič in Maks Krajnc. Imeli so le malo časa, a s pomočjo GD Jurovci so uspeli pripraviti vse potrebno, da se je 6.maja 1972 ustanovilo gasilsko društvo Podlehnik. Prvi predsednik društva je bil g. Božo Šlehta, 27. 1. 1973 pa prvi občni zbor društva. Delovanje društva je v začetku bilo zelo težavno, vse je bilo Svečana parada članov PGD Podlehnik skozi center naselja Podlehnik Predsednik PGD Podlehnik, Andrej Belšak, predaja priznanje Občini Podlehnik povezano s finančnimi sredstvi, katera so se zbirala predvsem s prostovoljnimi prispevki krajanov. Društvo je tako dobilo prvo gasilsko opremo, motorno brizgalko ROSENBAUER, nekaj opreme od gasilske brigade Maribor, gasilsko društvo Hotinja vas pa je društvu podarilo osebno zaščitno opremo. Statistika članov za leto 1973 je: 43 rednih članov, 18 mladincev in 10 podpornih članov. V letu 1974 je društvo nabavilo vozilo kombi IMV, ki je služil za prevoz gasilcev in opreme. Leta 1976 so gasilci k krajevni dvorani zgradili prizidek, ki ga danes poznamo kot gasilski dom. Tri leta kasneje je bil dom dograjen še z dvema garažama. V istem letu je bil nabavljen nov gasilski avto TAM 2001 in črpalka TOMOS. Tega leta so z vajami začele desetine mladink, pionirjev A in B, kasneje še desetine članic in moška desetina, ki so dosegale lepe rezultate na različnih tekmovanjih. Leta 1980 je v društvo bilo pripeljano terensko vozilo WAZ, katerega predaja svojemu namenu je bila 20. 9. 1980. Leta 1981 je društvo pridobilo gasilnik S 250 na kolesih. Prvi društveni prapor je bil razvit ob desetletnici delovanja, torej v letu 1982. Sledilo je leto 1983, ko so pionirke B postale republiške prvakinje na regijskem tekmovanju v Vevčah, društvo pa je nabavilo avtocisterno TAM 110, s katero seje do gospodinjstev na našem območju pripeljalo ogromno pitne vode, saj je bilo leto zelo sušno. Sledila so prva srečanja s pobratenimi društvi. In leto 1984? Desetine so nadaljevale z velikimi uspehi na tekmovanjih. Pionirke B so v Prizrenu postale državne prvakinje SER Jugoslavije. V letu 1987 je društvo postalo bogatejše za novo črpalko ZIEGLER 800/1. Leta 1997 se je gasilsko društvo Podlehnik priključilo k Gasilski zvezi Videm. Društvo sejevletu 1998 odločilo za nabavo novega vozila MAN 4/4. Sredstva so se zbirala pri krajanih, pomagala je bivša občina Videm in CZ Videm, za razliko je društvo moralo takrat pri NKB Maribor najeti kredit, da je šasija bila v tem letu pripeljana v Podlehnik. Sledila so zbiranja finančnih sredstev za nadgradnjo in z veliko pomočjo občine Podlehnik in takratnega župana g. Vekoslava Eriča, je bilo v oktobru leta 2000 v Podlehniku novo gasilsko vozilo MAN z vso potrebno opremo. To je bila zadnja velika nabava opreme za potrebe delovanja PGD Podlehnik. V vseh teh letih, torej vse od leta 1972 do danes, je društvo bilo zelo aktivno na operativnem področju, saj je pomagalo pri gašenju številnih požarov, saniranju snežnih in zemeljskih plazov, prevažanju ogromnih količin vode..., tako v domačem kraju kot tudi v sosednjih občinah. Tudi pri prevozu porodnice z Gorce je bila potrebna gasilska pomoč, da je le ta bila pravočasno pripeljana v porodnišnico. Prav tako je društvo ves čas aktivno sodelovalo pri raznih dogodkih, na prireditvah, tako v okviru sedanje občine Podlehnik in z vsemi društvi v občini, z GZ Videm in njenimi PG društvi, pobratenim društvom DVD Vidovec in PGD Fram, vsako leto je bilo postavljeno majsko drevo in počaščen praznik Sv. Florijana. Društvo je do sedaj vodilo devet predsednikov, sedaj ga vodi predsednik g. Andrej Belšak, poveljuje pa mu poveljnik, sedmi po vrsti, g. Franc Arnuš. Torej v vseh teh 35. letih se je zgodilo veliko lepih, pomembnih, uspešnih, tudi nekaj žalostnih oziroma celo tragičnih dogodkov, ki so vsak na svoj način zaznamovali delovanje PGD Podlehnik - tako je zapisano v kroniki društva. Dovolj, da smo 1. septembra slovesno proslavili 35. obletnico PGD Podlehnik in ob tej priložnosti razvili nov društveni prapor. Pobuda, da bi ob praznovanju 35.obletnice delovanja društva razvili nov društveni prapor je bila podana s strani predsednika g. Andreja Belšaka, na sestanku upravnega in nadzornega odbora, 7.1.2007, na katerem smo prisotni sprejeli sklep, da društvo ob tem prazniku razvije nov društveni prapor, katerega bo krasila podoba Sv. Florijana, povzeta iz stranskega oltarja Sv. Florijana v cerkvi Sv. Trojice na Gorci. Nabiralna akcija finančnih sredstev po celotni občini je bila zelo uspešna, največji delež nam je prispevala občina Podlehnik. Samo prireditev smo izvedli na prostem, pred gasilskim domom, kot se to za tako slovesnost spodobi. Slovesnost se je pričela z mimohodom gasilcev - z veliko gasilsko parado v kateri je sodelovala godba na pihala KD Y////r///A Boste morda rekli, da mi uniforma ne pristaja? Iz arhiva PGD Podlehnik: To so bili povsem drugačni časi Ponosni smo, da se je prireditve udeležilo toliko naših zvestih občanov Podlehnik, pod poveljstvom poveljnika GZ Videm, g. Romana Cafute. Slovesnosti so se udeležili župan občine Podlehnik g. Marko Maučič, kot slavnostni govornik na prireditvi; predsednik GZ Slovenije g. Ernest Eory, predsednik GZ Videm mag. Janez Merc, predstavniki GZ Gorišnica in GZ Ptuj, župan občine Žetale g. Anton Butolen, podžupan občine Videm, predstavniki PGD: Žetale, Tržeč, Sela, Videm, Leskovec, Fram in DVD Vidovec, večina svetnikov občinskega sveta občine Podlehnik, vključno s podžupanom g. Ivom Banom, predstavniki društev, ki delujejo na območju občine Podlehnik, gvardijan Minoritskega samostana Sv. Trojice p. Marjan Maučec ter predstavniki Policijske postaje Podlehnik in Postaje mejne policije Gruškovje, ki ima prav tako sedež na področju občine Podlehnik. V uvodu je prisotne pozdravil predsednik društva g. Andrej Belšak, predstavil delovanje društva in podal kroniko minulih 35 let. Z vzpodbudnimi besedami sta tako gasilce, goste in vse ostale nagovorila predsednik GZ Videm mag. Janez Merc in predsednik GZ Slovenije, g. Ernest Eory, katerega smo na prireditvi bili še posebej veseli. In napočil je čas svečanega razvitja unikatnega prapora PGD Podlehnik, izdelanega po predpisih za izdelavo prapora, torej ustrezne velikosti, rdeče barve, na eni strani gasilski znak z napisom društva, letnico ustanovitve in letnico razvitja, na drugi strani pa naš prapor krasi podoba Sv. Florijana-podoba s stranskega oltarja Sv. Florijana v cerkvi Sv. Trojice na Gorci. V plamenici droga prapora je lepo viden izvezen grb občine Podlehnik. Ob 35. letnici delovanja smo priznanja za uspešno sodelovanje podelili Občini Podlehnik, Občini Žetale, GZ Videm, PG društvom, ki deluj ej o na območju GZ Videm, pobratenima društvoma PGD Fram in DVD Vidovec, ter vsem društvom, ki delujejo na območju občine Podlehnik. V sklopu naše prireditve je potekal 11. dan gasilcev GZ Videm, ki je bila ustanovljena 22. 11. 1996. GZ pokriva tri občine: Videm, Podlehnik in Žetale, vanjo pa so vključena PGD Leskovec, PGD Podlehnik, PG Sela, PGD Tržeč, PGD Videm in PGD Žetale. GZ vodi predsednik mag. Janez Merc, poveljuje ji poveljnik g. Roman Cafuta. Da je naša prireditev ob 35. letnici delovanja društva uspela in da smo razvili nov društveni prapor, se kot glavnemu sponzorju zahvaljujemo občini Podlehnik, županu g. Marku Maučiču, Zavarovalnici Maribor, GZ Videm, restavraciji Gastro, vsem prostovoljnim gasilskim društvom na območju GZ Videm, DVD Vidovec, PGD Fram, društvom, ki delujejo na območju občine Podlehnik, vsem darovalcem trakov, žebljičkov, denarnih prispevkov, občankam in občanom občine Podlehnik, ki ste kakorkoli pomagali, da je naša prireditev uspela. Še posebej hvala godbi na pihala KD Podlehnik, pevkam društva Trstenke in voditeljici protokolarnega in kulturnega programa, gospe Nadi Kotar. Vsa sredstva, ki so se za namen prapora zbrala na našemu TRR, bomo porabili za nakup že dolgo načrtovanega manjšega terenskega vozila, ki ga za teren naše občine nujno potrebujemo. Nabava vozila je že v teku, in sicer gre za vozilo FORD RANGER. NA POMOČ! " Podlehniška “ ŽVtGLA r///z/y////j Turistično društvo Podlehnik Ocenjevanje domov in poslovnih objektov v občini Podlehnik - 2007 Zdenka Golub Foto: Z. Golub Ko gospodinja in gospodar pri hiši podata si roko, potem kakovost se povzpne visoko... Naša lepa vinogradniška pokrajina nas s svojo bogato naravo vedno znova preseneti. Letošnje ocenjevanje se je pričelo ravno v času, ko so se iz goric pričeli oglašati omamni glasovi klopotcev, ki vsak po svoje pripovedujejo in napovedujejo žlahtno letino. Turistično društvo se trudi vzpodbujati občane, da čim lepše urejajo domove in okolico, da bi bila prijetna očem domačinom in turistom. Na predloge občanov in upravnega odbora TD Podlehnik si je komisija ogledala domove, kmetije in poslovne objekte. Vsi objekti so bili zelo lepo urejeni, zasajeni s cvetjem, sadnim drevjem, vrtovi so vzorno zasajeni z zelenjavo in ob hišah so vinogradi in brajde. V idilični podeželski občini Podlehnik so tudi letos krajani dokazali, da jim ni vseeno v kakšnem okolju živijo. Zaselki kar tekmujejo med seboj po urejenosti domov in okolici. Komisija v sestavi Mire, Silve, Pavlice in Zdenke, je imela zelo težko in zahtevno odločitev pri letošnjem izboru. Dobitniki priznanj za najlepše urejene domove so: družina Krajnc iz Podlehnika, Angela in Martin Večerič iz Jablovca, Marija in Ivan Augoštin iz Strajne. Za najlepše urejen poslovni objekt je prejemnik priznanja Toplak Franc s.p. SPC, PEUGEOT iz Dežnega, priznanje za ohranjanje kulturne in naravne dediščine pa sta dobila Štefka in Jožef Kampi iz Jablovca. Imata lepo obnovljeno staro hišo, konje, grlice in zajce. Klet imajo obloženo s haloškim kamnom. Štefka in Jožef Kampi, Jablovec Pepca in Adolf Horvat, Stanošina Priznanje za najbolj urejeno kmetijo pa sta prejela Pepca in Adolf Horvat iz Stanoši-ne. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo. Marija in Ivan Augoštin, Strajna Družina Krajnc, Podlehnik Ihr j Toplak Franc, s.p. SPC-PEUGEOT, Dežno pri Podlehniku Angela in Martin Večerič, Jablovec Tudi lectovo srce je nosilo sporočilo Lojzka Merc Foto: R.Merc \Ta lep septembrski večer IM so pevke ljudskih pesmi Trstenke pripravile srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Ustavi se tam, kjer pojo. V minule čase so nas najprej s pesmijo popeljale Trstenke in Kopači, ki so skupno zapeli pesem Travniki so že zeleni. Pesem je bila izvedena v obliki folklore. Nastopilo je enajst skupin, in sicer: - Trstenke Društvo Trstenke Podlehnik, - Kopači KFD Podlehnik, - Ljudske pevke KPD Oslu-ševci, - Ljudski pevci DU Dolena, - Ljudski pevci Trta KUD Zavrč, - Podgorski vaški pevci DU Podgorci, - Godci ljudskih viž FD Košuta Poljčane, - Ljudske pevke KD Skorba, - Ljudske pevke DPD Svoboda Kidričevo, - Ljudski pevci DU Turnišče, - Stari prijatelji iz Kicarja KD Rogoznica. Vse skupine so čustveno prenašale vsebino pesmi. V dvorani, med poslušalci, je bilo čutiti tisto toplo vzdušje, ki ga lahko dajo le ljudje, ki so notranje bogati. Nekoč je pesem odmevala iz vseh goric, glasna, da se je slišala daleč naokoli. To je bil čas veselja, čas plačila za trdo delo v goricah in pesem je okronala to veselje. Kdor je imel skrbne berače in povrhu še dobre pevce, ta gospodar je z zadovoljstvom spremljal dan trgatve. Danes je pesem v goricah utihnila, kot da so posekane vse trte. Narava je hotela, da smo prav v sredi trgatve priredile ta večer. Ta večer je bil nekaj posebnega, saj je bil namenjen slovenski ljudski pesmi in ljudski muziki. To, kar je bilo včasih nekaj vsakdanjega, danes zavestno ohranjamo s takimi večeri, kot je bil naš. Prisluhnili smo slovenski ljudski pesmi, ki ima lepo spevno melodijo, preprosto, a z lepimi besedami opisano vsebino pesmi, ki je imela velikokrat na koncu še vzgojni nauk. Ljudska pesem se poje večglasno; včasih so rekli, da enoglasno zna peti tudi »kokot«. Ljudska pesem se je širila po ustnem izročilu, zato se je ista pesem po krajih spreminjala. Pesem se je ohranjala s petjem in ostala živa. Danes ljudska pesem in muzika odhajata v pozabo. Pozabljeni so tudi lepi običaji, povezani s petjem ljudskih pesmi. Nepozabno je bilo jutro, ko so na gostiji po prečuti noči odšli vsi »gostovenčani« na prosto in zapeli hvalnico prebujajočemu se jutru, hvalnico naravi in se veselili novega dne. To je bila Jutranjica. Tudi vasovanja in petja fantov USTAVI ‘Srn TAM K]KR 50)0 « «1 Ni se bati, da bosta ljudska pesem in muzika potonili v pozabo na vasi ni več. Včasih so se fantje, običajno ob sredah in sobotah, zbrali, zapeli nekaj pesmi in se nato podali klicat deklin. Če se spomnimo, v torek in petek se ni hodilo k deklinam. Včasih so se fantje tudi stepli, če je kateri izmed njih kršil pravila ali če je mešal štrene. Nekje sem prebrala misel:» Če pesmi ne pojemo, umrejo, in ko umrejo, ne vemo več, kdo smo in zakaj smo tukaj.« Toda mi, ki smo se zbrali na petkovem večeru, vemo, kdo smo in zakaj smo tukaj. Prisluhnili smo ljudskim pesmim in ljudskim vižam. Ta večerje bil posvečen vsem, ki še imamo radi ljudsko pesem in muziko in vsem tistim, ki so nekoč prepevali in nam ohranili to čudovito pesem, ki se je rodila iz bolečine in radosti. Poromali smo nazaj v tiste težke čase, ko je pesem blažila bolečino in ko je pesem oznanjala ljubezen. Na koncu programa so vsi nastopajoči in poslušalci skupaj zapeli pesmi En hribček bom kupil in Fantje po polj' gredo. Na harmoniko jih je spremljal Marko Belšak, ki je s srcem ujel utrip ljudske pesmi. Pevke Trstenke se zahvaljujemo našemu županu gospodu Marku Maučiču za pozdravni govor, hvala Društvu podeželskih žena Podlehnik, ki so pripravile sladko pogostitev, hvala tudi gospodu Antonu Žeraku, ki je pomagal pri pogostitvi, zahvaljujemo se PGD Podlehnik, gospodu Andreju Belšaku za varnost pri izvedbi večera in hvala tudi DU Podlehnik za pomoč in prostore. Hvala gospe učiteljici Danici, ki je znala ta večer povezati s pregovori o dvanajstih mesecih. Tudi to je naša dediščina, saj je človek znal po soncu, po luni, po oblakih, po vetru, po pticah napovedati vreme in se tudi po tem ravnal. Hvala učiteljicam Danici, Milici in Romani, ki so pripravile sceno na odru in s tem pripomogle, da bi se vsi počutili dobrodošle in nam pokazale, da spoštujejo naša prizadevanja, da ohranimo kulturno dediščino podeželja. Na odru je žarel lep šopek sončnic. Tudi sončnice se obračajo k soncu. Da je večer dobil še prav poseben čar po preteklosti, so poskrbeli Kopači, ki so pevke presenetili z izvirnim darilom - z lectovimi srci. Mlajša generacija ne ve, da je bilo lectovo srce, ki se je kupilo na sejmih in romanjih, tudi ljubezensko sporočilo. Tako je samozavesten fant ponosno pred vsemi poklonil lectovo srce dekletu, ki se mu je dopadlo. Nasprotno pa so plahi fantje lectovo srce dekletu podarili na skrivaj, ker so se bali, da bo dekle dar odklonilo in da bodo osramočeni. Pevke Trstenke se zahvaljujemo vsem nastopajočim in vsem poslušalcem za lep obisk. Srečanje so posneli za Radio Ptuj, prireditev bo predvajana v eni od naslednjih nedeljskih juter. Še na mnoga leta obsorej... 111 ;1 IRI17;111' I iTHiTMr/:!H M: r/rsy///r/r/j Podlehniški strelci odlično zaključili sezono Bojan Potočnik Sv. trojica v Halozah Župnijska karitas Z. Golob Otrelci SD Rogatnica so uspešno zaključili letošnjo sezono. Kot O ekipa so se uvrstili v I. ligo SZS Trap in dosegli odlične rezultate v posameznih kolih, na koncu pa na Finalu lige v Ilirski Bistrici dosegli skupno III. mesto. Na državnem prvenstvu so zasedli nehvaležno IV. mesto, z istim rezultatom kot drugo in tretje uvrščeni ekipi. V tej sezoni so zmagali tudi na Regijskem prvenstvu. Odlično so nastopali tudi kot posamezniki in se redno uvrščali v finalno serijo na posameznih tekmah. Ekipo so zastopali Mišo Rakuša, Bojan Rakuša in Bojan Potočnik. Zlati maturant in maturantki odličnjakinji ryPupnijska Karitas v župniji Sv. Trojica uspešno deluje že 15 / ./let Vanjo je vključenih 12 sodelavcev. Predsednik je Stanko Vaupotič, duhovni voditelj pa p. Janko Gašparič. Prostori Karitas so odprti vsak prvi torek v mesecu, vendar se lahko pomoči potrebni oglasijo tudi izven delovnega časa. Vsak drugi torek v mesecu je srečanje Dekanijske Karitas, kjer se pogovorijo o delu v tekočem mesecu in povedo s čim katera župnija razpolaga in kaj potrebujejo. Sodelujejo na vsakoletnem tradicionalnem dobrodelnem koncertu na Ptuju, ki je v Tednu Karitas. Poskrbijo za letovanje otrok, za šolske malice in pomagajo pri nakupu šolskih potrebščin. V svojem dolgoletnem delovanju so pomagali marsikateremu župljanu v materialni in duhovni stiski. Skozi celo leto se vrstijo razne aktivnosti. Zbira se hrana, oblačila, denarna sredstva in pohištvo. Z zbranimi dobrinami se blaži stiska pomoči potrebnim. Letos so že drugič razdeljevali hrano EU in jo nato dostavljali po domovih. Prostovoljnost obogatena z dobrodelnostjo, gradi svet s človeškim obrazom, gradi svet, kjer je več civilizacije, ljubezni in miru ter svet medsebojnega sprejemanja brez sovraštva. Torej, odprimo svoja srca! Posebno priznanje s pohvalo prejme zlati maturant, Jernej Novak Ivo BAN Foto: I. Ban in D. Kopold "X Tsoboto, 6.oktobra 2007 je v V županovi pisarni občinske stavbe potekala priložnostna slovesnost svečanega sprejema treh mladih občanov, ki so v šolskem letu 2006/07 posebej uspešno zaključili srednje šole. Med povabljenci so bili Jernej Novak iz Podlehnika, dijak Gimnazije Ptuj, sedaj študent medicine, ki je na splošni državni maturi dosegel izreden rezultat in si prislužil naslov zlatega maturanta. Na sprejemu sta zlatega maturanta spremljali Andreja Drevenšek iz Zakla, dijakinja Gimnazije Ptuj, sedaj študentka komunikologije, ki je na splošni državni maturi dosegla odličen uspeh in Martina Drevenšek iz Stanošine, dijakinja Ekonomske šole Ptuj, sedaj študentka prometa, ki je na poklicni maturi dosegla odličen uspeh. Uvodni nagovor z literarnim navdihom je pripravil podžu- pan Ivo Ban. Poudaril je, da so takšni trenutki polni posebnega veselja in ponosa na izredne rezultate mladih ljudi iz naših krajev. Trud in doseganje posebnih uspehov mora postati vrednota, ki bo opazna pri ljudeh, ki jim to veliko pomeni. Toda v življenju se lahko, je v nadaljevanju povedal podžupan, najbolj zaneseš le sam nase, zato je potrebno krepiti samozaupanje in vero v lasten jaz. Župan Občine Podlehnik, Marko Maučič, je trojico mladih odličnjakov nagovoril v duhu vidnega navdušenja in z žarom na obrazu, česar se ne da skriti, tudi kadar opravljaš protokolarne zadolžitve. Poudaril je, da je kakovostno znanje, ki ga vsi trije medtem že nadgrajujejo skozi različne študije, porok boljšega življenja jutrišnjega dne. Mlade odličnjake je župan med drugim pozval k razmišljanju o tem, kako lahko v svoj študij vgradijo interese naših krajev, pa čeprav bodo zdaj nekaj časa spoznavali nova in drugačna okolja. Skozi razgovor z mladimi gosti je župan že tkal načrte o tem, kako bi vsi trije bodoči strokovnjaki lahko pripomogli k ugledu življenja v naši občini. Odličnjake je nato nagovoril tudi asist. mag. Dejan Kopold, ravnatelj Osnovne šole Podlehnik. To so namreč tisti učenci, ki so, kakor se je spomnil, že kot osnovnošolci vidno izstopali po prizadevnosti in marljivosti. Po treh nagovorih je župan Marko Maučič Jerneju Novaku podelil posebno priznanje s pohvalo in Zlato knjigo Simona Gregorčiča, Andreji in Martini Drevenšek pa priznanji s pohvalo in vsaki od njiju knjižno nagrado. Knjižnim nagradam priloženo posvetilo je vsebovalo pesnitev avtorja Iva Bana, z naslovom „Življenje" in zapis: „Vsi občani Občine Podlehnik Ti čestitamo k doseženemu uspehu in se veselimo s Teboj!" Odličnjaki v družbi župana M. Maučiča in podžupana I. Bana ■ Podlehniška ” ŽVBGLA ■ Medtem je Mili prijatelja že (večkrat) našel Ptujski poulični festival Ptuj - odprto mesto Festival: Mladost v prastarem mestu Z. Golub; Foto: Z. Golob T Tčenči OŠ Martin Kores Pod-V/ lehnik so se v septembru predstavili na PTUJSKEM POULIČNEM FESTIVALU. Predstavili so se plesalci, glasbeniki in lutkarji z lutkovno predstavo Mili išče prijatelja. To je igrica, ki želi pokazati in dokazati, kako zelo pomembno je prijateljstvo. Z igrico so se predstavili tudi na KULTURNI ARENI v Stari steklarski delavnici. Učenci na šoli so delovni in uspešni ter željni znanja, kar se vidi tudi po vrsti interesnih dejavnosti, ki se izvajajo na šoli. Prav tako je šola zelo uspešna na področju raziskovalne dejavnosti, projektno učnega dela in računalništva. Na šoli se vsako leto organizira plavalni tečaj, poletna šola v naravi in tabor in vrsta drugih dejavnosti. Učenci se v šoli dobro počutijo, saj se v tako majhni šoli vsi med seboj poznajo in so kot ena velika družina. Obisk najstarejšega občana Občine Podlehnik Jožica Svenšek; Foto: J. Svenšek >✓ '"Vupan Občine Podlehnik, g. Marko Ma-/ -/učič, in člani Komisije za socialno varstvo, otroško varstvo in zdravstvo Občine Podlehnik smo v sredo, 19. 9. 2007, obiskali g. Franca Klepa iz Kozmincev 4, ki je takrat slavil 96. rojstni dan. V svojem imenu in v imenu občanov smo mu čestitali ob visokem jubileju in mu predali skromno darilo. Gospod Franc Klep je bil vse do letošnje jeseni, ko se je poslovil s tega sveta, že 6. leto najstarejši občan Občine Podlehnik. Rodil se je 19. 9. 1911. Življenjska pot ga je vodila skozi 47 let zakonskega stanu, v katerem so se mu rodili štirje otroci (dve hčeri in dva sinova). Leta 1982 je postal vdovec. Od leta 1983 pa je užival zasluženo «penzijo«. Vse do odhoda v večnost je živel pri hčerki Mariji in zetu Rafiju Rodošek. Vedno je bil vesel tudi obiskov devetih vnukov in trinajstih pravnukov. Mogoče je bil pravi recept za njegovo visoko starost, ki jo je dosegel, trdo delo v gradbeništvu in na kmetiji? Vsa leta je gospodu Francu, našemu dosedanjemu najstarejšemu občanu, zdravje dobro služilo, letos pa so ga začele pestiti določene zdravstvene težave. Zato smo mu po našem uradnem obisku, zares ob slovesu, kakor se je kmalu izkazalo, zaželeli predvsem trdega zdravja in še snidenja na mnoga leta. Toda življenje prav rado ubira svoja pota, tudi v primeru gospoda Klepa je bilo tako. Njegova volja do skromne in trde skorje kruha bodi nam za vzor! 19.9.2007 smo s F. Klepom še zadnjič poklepetali Podružnica IMova cerkev - žegnanjska slovesnost Veduta naselja Zakl, oktober 2007 Z. Golub; Foto: I. Ban "X Tnedeljo, 16. 9. 2007, smo pri Novi V cerkvi praznovali žegnanjsko slovesnost. Podružnica je v trojiški fari najmlajša izmed štirih cerkva. Ni samo duhovni dom, ampak ima tudi veliko kulturno vrednost. Zgrajena je bila leta 1743 v baročnem slogu in je bila pred tremi leti obnovljena. Leta 1772 so jo posvetili na čast Križanemu Jezusu in Žalostni Materi Božji. Za glavnim oltarjem stoji šestnajst metrov visok zvonik. Ob cerkvi je zakristija, kjer se je ob sobotah veliko let izvajal verouk. Sedaj verouk poteka v krajevni dvorani. Godovni dan cerkve je na cvetni petek, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja. Žegnanjska slovesnosti pa je 15. septembra, na praznik Žalostne Matere Božje. Mašo je daroval domači župnik p. Janko Gašparič, ki je v lepi in vzpodbudni pridigi predstavil pomen našega glavnega oltarja. Podobo Marije, večno skrivnost, ki je opevana v literarni, glasbeni, kiparski in slikarski umetnosti. Slavili so jo veliki umetniki, k njej pa se zatekamo po tolažbo v najrazličnejših stiskah in bolezni. Marijine cerkve so raztresene po vsej Sloveniji. V domači župniji imamo kar dve posvečeni njej. Po maši smo se zbrali pred cerkvijo na krajšem družabnem srečanju ob zakuski. Romanje k Sv. Avguštinu Društvo Koranti Podlehnik Foto: S. Kojc avgusta smo se čla-• ni Društva Koranti Podlehnik s svojimi družinami odpravili na romanje k Sv. Avguštinu. Bil je prelep sončen dan, zato smo se odpravili na pot s kolesi prav vsi udeleženci romanja. drugimi kolesarji, kateri so bili tudi namenjeni k Sv. Avguštinu. Ko smo prispeli v Veliko Varnico je sledila malica naših dobrot iz nahrbtnika. Nato smo se vsi skupaj odpravili peš na hrib do cerkve k Sv. Avguštinu. Na sami poti in tudi ob samem prihodu do cerkve smo srečevali veliko Podlehničanov, kateri so se odpravili na romanje na raz- Prijeten klepet ob prihodu na vrh hriba Zbrali smo se ob 7. uri, ter lične načine. Ker je bil dan res se okrepčali z jutranjo kavo, sončen in lep je bilo na roma-nato pa se vsi s kolesi podali nju veliko veselih ljudi od bli-na pot iz Podlehnika preko zu in daleč. Na samem vrhu Sp. Gruškovja, skozi Leskovec se je pri cerkvicah odvijala do Velike Varnice. Med potjo sveta maša, katere se je lah-smo se srečevali s številnimi ko udeležil vsak, ki si je tega zaželel. Poskrbljeno pa je bilo tudi za jedačo in pijačo, saj so tamkajšnji domačini ponujali razne domače kmečke dobrote, kot so haloška gibanica, ciganski kotleti ter seveda tudi dobro haloško kapljico. V popoldanskih urah smo se počasi vračali v dolino, kjer smo se lahko pri veselih in dobrosrčnih domačinih ustavili ter zaužili še kakšno domačo kmečko dobroto. Za prelepo vzdušje pa so poskrbeli tudi domači godci. Ko smo prišli nazaj v dolino smo se po isti poti s kolesi odpravili nazaj v Podlehnik. Ob prihodu v Podlehnik smo si še organizirali majhen zaključek. Na koncu smo prišli do spoznanja, da je bil res lep in čudovit dan, ter se odločili, da se bomo tega romanja udeleževali tradicionalno vsako leto. K temu pozivamo tudi čim več Podlehničanov, da se na takšno romanje odpravimo organizirano, kajti to so res lepi in nepozabni spomini. Koles, da na koncu niti ne veš, katero je tvoje... 30. obletnica zaključka osnovne šole v Podlehniku Jožica Svenšek; Foto: J: Svenšek "X 7petek, 12.10.2007, smo se na srečanju v gostišču Ribnik V zbrali »fantje in dekleta" - generacija, ki smo leta 1977 zaključili osnovno šolo v Podlehniku. Srečanja se nas je udeležilo 25 sošolcev in sošolk ter učiteljici Lojzka in Ida. Ob veselem druženju smo se tudi prešteli in ugotovili, da nas je pred 30 leti osnovno šolo zaključilo 41 učencev. Nato smo se podali s trebuhom za kruhom po Sloveniji, a spomini na otroštvo ter Podlehnik ostajajo, zato se znova in znova vračamo. 30 let je dolga doba, pa vendar, kam so šla leta tako hitro? Zaznamovali so nas različni dogodki, predvsem pa različni ljudje. Leta so minila, nas prežela z veseljem in s tegobami, predvsem pa z izkušnjami, zaradi katerih smo, ker smo včasih kapitani, in zopet drugič, navadni, celo tavajoči potniki, na ladji življenja... Obljubili smo si, da se srečamo ob Abrahamu, torej čez pet let. Smo preprosta generacija, a vendar prepoznavna. Starši, sorodniki in ostali: ,,Ali ste nas prepoznali?" ‘ Podlehniška ŽVB5LA MNilJilNIilMiiMiiiidJIM Biti doma na jugu Evrope Tabli, ki označujeta začetno (južno) točko Evropske unije in hkrati našo državno mejo Ivo BAN; Foto: I.Ban X Tekako po treh in pol i. > letih smo prebivalci južnega dela Evropske unije šele začeli čutiti, kaj pomeni Schengenska meja. Tisti del meje Občine Podlehnik, kjer mejimo na Republiko Hrvaško, je hkrati južna meja Evrope ali tako imenovana Schengenska meja. S problematiko življenja ob meji so se nekateri prebivalci naše občine srečali že takoj ob pristopu Slovenije v EU. Članstvo v EU nam je prineslo številne prednosti, nekaterim prebivalcem ob meji s Hrvaško pa tudi nekaj neprijetnosti, problemov in ovir. V problematiko obveščanja o tej temi se je vključila tudi Vlada Republike Slovenije. V ta namen je Agencija Halo iz Cirkulan 11.9.2007 organizirala delavnico, ki je potekala v avli Osnovne šole Podlehnik. Na njej se je zbralo okrog 30 ljudi. O težavah in novem režimu prehajanja državne meje so spregovorili predstavniki Policijske uprave Maribor in Carinskega urada Maribor. Navzoče sta med drugim nagovorila tudi župan Marko Maučič in župan Friderik Bračič iz Občine Videm. Navzoči so želeli slišati predvsem odgovore na povsem konkretna vprašanja iz vsakdanje prakse prehajanja zunanje meje EU. Med drugim so občani opozorili tudi na problematiko pogostih kontrol na območjih, ki niso v neposredni bližini meje. V celoti bodo mejni organi začeli poostreni nadzor nad prehajanjem zunanje meje EU izvajati v začetku leta 2008, toda že v začetku septembra je bilo opaziti drugačne pristope pri izvajanju teh nalog. Konkretno se je to kazalo na počasnejšem pretoku potnikov in blaga preko te meje, hkrati pa na podrobnejšem preverjanju identitete in morebitnih 'neugodnih podatkov' posameznika, ki so vsebovani v elektronskih bazah t.i. SIS-sistema (Schengenskega informacijskega sistema). Mejni prehod Gruškovje je eden tistih štirih južnih mejnih prehodov EU na ozemlju Republike Slovenije, kjer vstopajo na ozemlje EU milijoni potnikov z ozemlja novo nastalih držav nekdanje skupne države, celotnega Balkana, nekaterih delov azijskih držav itd., razen tega pa tudi blago iz tretjih držav. Kontrola, ki se opravlja na teh prehodih, se opravlja v imenu vseh držav članic, kar večkrat povzroča številne večurne zastoje. Poseben problem predstavlja v zvezi s tem zahteva po postavljanju zapornic ali kot jih uradno imenujejo, prehodnih točk. Ta ukrep naj bi konkretno prizadel nekaj naših občanov, ki naj bi takšne zapornice dobili, tako rekoč, na svoja domača dvorišča. Po trditvah predstavnikov Policije, se želi s tem ukrepom predvsem preprečiti nedovoljeno prehajanje zunanje meje Evrope, kar postaja v duhu zaostrovanja življenjskih in ekonomskih pogojev v raznih delih sveta, čedalje večji problem. Kljub različnim vplivom in pogledom na nove reorganizacije življenja v Evropi, bi morala postati glavna skrb občanov Občine Podlehnik, kako te, z gospodarskega vidika zelo ugodne razmere, izkoristiti v dobrobit hitrejšega in učinkovitejšega razvoja različnih dejavnosti in krajev samih. Pogled na tovorni terminal MMP Gruškovje, s prikazom posega v okolje Pogled na mednarodni mejni prehod Gruškovje, ko zapuščate ozemlje EU Jesen in zima v cestnem prometu Damjan BRAČIČ VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA ^Vakon o varnosti cestne-/ J ga prometa (Ur. list RS št. 113/06) določa v 1114. členu, da morajo biti motorna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo in določa, da morajo imeti vozila na cestah v Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta (pozimi) in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica), predpisano zimsko opremo. Zimska oprema je predpisana v pravilniku o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Ur. list RS št. 17/00 in 45/04). V skladu z odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji je na cestah v Republiki Sloveniji, na katerih so zimske razmere, prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago, in za izredne prevoze. Nasveti voznikom Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti: • akumulator - pregledati, očistiti in namazati je treba kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah; hladilni sistem - preveriti je potrebno gostoto in raven hladilne tekočine; sistem za dovod zraka v vozilo - priporočljivo je preveriti, ali se v sistemu nahajajo tujki (smeti ali posušeno listje); olje v motorju - gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max -min) na merilni palici; sistem za močenje vetrobranskega stekla - preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju; metlice brisalcev - preveriti njihovo izrabljenost in jih po potrebi zamenjati; klinasti jermen - preveriti je treba stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alternator-ja, črpalke hladilne tekočine in drugih naprav; sistem za dovod goriva - pri vozilih z dizel motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter za gorivo; tesnila vrat - če jih bomo občasno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo primrznila; ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika - občasen vbrizg WD 40 ali podobnega penetrira- jočega antikorozivnega sredstva bo preprečil pomrznjenje ključavnice. Priporočila za vožnjo v zimskih razmerah in pozimi • hitrost vozila zmanjšajmo in ga prilagodimo razmeram ter stanju vozišča; • povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami; • zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko; • ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje; • zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila; • vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti; • posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica; • računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno; • med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah je še posebno pomembna vozniška kultura, etika in solidarnost. Ugodno in predvsem varno vožnjo v jesenskih in zimskih mesecih vam želimo policisti Policijske postaje Podlehnik. Tema Košnja trave ob cestah TT'ošnja trave v občini Pod--LVlehnik je zelo pereč problem, saj izvajalci teh del košnje ne opravljajo pravilno. Za opravljanje te dejavnosti potrebujejo ustrezne stroje s kateri lahko kosijo tudi brežine ob cestah ne pa samo bankine. Večkrat smo opazili tudi kako se košnja trave izvaja, saj izvajalec ne mora kositi trave z dvignjeno koso, če pa tega dela ne mora opravljati pa se v prihodnje na razpis naj ne prijavlja. Občina bi lahko obvestila tudi občane katerih zemljišča so zaraščena, da naj malo poskrbijo za izgled okolice, saj se takšen izgled ne spodobi za evropsko državo. T.D. Tema Gospodarjenje z odpadki f / gotovostjo lahko trdim, da /-/smo vsi občani ponosni ker je problem odvoza smeti iz gospodinjstev vsaj delno urejen. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da nas je še vedno veliko občanov, ki moramo težave z odpadki reševati s sežiganjem ali z odvozom na ekološke otoke... Zavedamo se, da je odvoz po višje ležečih predelih Haloz pozimi praktično nemogoč zato bi bil ekološki otok v naši občini še kako dobrodošel. Vidovič Tema Čistilna naprava - prvi priklopi krajanov v naši občini v Z^eprav je projekt kanali-X_vzacije in priključitve na čistilno napravo že kar nekaj časa v občinskem programu, so se prva resna dela za priklop krajanov pričela šele to jesen. Najbolj smo se začetka del razveselili krajani zaselka nad šolo, saj je po dolgih letih to prva ve- čja investicija v tem delu podlehniške občine. Hkrati s kanalizacijo se je občina odločila obnoviti tudi električno, vodovodno in telefonsko omrežje, občinski svet pa se je odločil, da bodo uredili tudi javno razsvetljavo. Ker je tudi cesta bila v zelo slabem stanju, posebej še del, ki je peljal skozi klanec, zato so vozišče sanirali in pripravili za novo asfaltno prevleko. Dela na trasi bi se že morala zaključevati, a so se zaradi slabe- ga vremena podaljšala. Ljudje, ki živimo ob tej cesti, smo imeli kar precejkrat težave z dostopi do hiš, vendar to sprejemamo z razumevanjem. S čistilno napravo, na katero so prva gospodinjstva že priključena, pa tudi z obnovo vseh vodov, se bo izboljšala tudi kvaliteta našega bivanja. Tudi sodelovanje z investitorjem in izvajalci poteka zelo dobro, saj so ljudje ob novem vodu bili pripravljeni sodelovati na vseh področjih, pa naj bo to odstop zemljišča, čiščenje dovoznih poti in kanalov, pa tudi okrepčilo delavcem. Veseli smo, da smo prav mi bili prvi izbrani za to veliko investicijo. Želimo si, da se bi projekt kanalizacije kmalu pričel izvajati tudi v drugih delih občine, saj bi se s tem zmanjšalo onesnaževanje okolja in bi se vrednost naravnih bogastev, ki jih imamo, še povečala. Član odbora za izvedbo projekta Janez Trafela Tema Kaj menite o delu zdravnice in zobozdravnice? okler ni bilo splošne am-JLv bulante na tej lokaciji, sem hodila k zdravniku na Ptuj. Čeprav še nisem ravno zelo stara, sem že zgodaj začela bolehati za različnimi boleznimi. Ko je tukaj začela delati ta zdravnica, sem se takoj prestavila k njej. Glede na moje izkušnje lahko odkrito povem: »Odlična je!... Vzame si čas, vidim, da za vsakega, seveda tudi za mene....« Če potrebujem kakšna zdravila, mi napiše recept. Pogosto moram oditi do nje, tudi na težki operaciji sem že bila, potem pa veste... Razume moje zdravstvene težave in nič ne ovinkari glede tega, ali bi mi zdravilo, ki ga potrebujem, predpisala, ali ne. Pogosto slišim, kako to mnogi zdravniki drugod kom-plicirajo in mencajo, zdravila oziroma recepta pa ti nočejo napisati. Od zdravstvenega doma sem oddaljena dobrih 500 metrov, toda, odkrito vam povem, jaz se 'peš ne podsto-pim' do ambulante, peljem se z avtom ali pa me kdo drugi pelje od domačih. Enostavno povedano, ne upam si iti peš po tej cesti, kjer ni pločnika. Pa ne samo to, da bi vi videli, kako tukaj mnogi vozniki vozijo, to si niti misliti ne morete. Koliko lahko ocenim, sem prepričana, da marsikateri voznik pelje tu mimo naše hiše tudi 150 km/h ali celo več. Potem pa se podaj na tako stezo, pa če si še bolan in se slabo počutiš... ... «Takemu mnenju se v celoti pridružujem tudi jaz« je dodal mož Ivan, ki si je medtem privoščil kratek odmor med sekanjem grčave bukovine. Ja, mraz že kar pritiska, treba bo nekaj pripraviti za zimo, nimaš kaj čakati, danes spet vidimo malo sonca, po dolgem času... No, jaz sem še trenutno bolj zdrav od žene, hodim še 'delat', celo na Pragersko se vozim, vsaki dan, ja z avtobusom ne, če ravno bi ga imel pred nosom, samo linije so tako redke, pa če bi hotel še priti do Pragerskega, potem ne vem, kje vse bi moral prestopati. Pa peš tudi ni za iti, je le dle kot do ambulante. Seveda tudi jaz lahko rečem: »Vsaka čast doktor'ci, eni pa drugi, marljiva je, prijazna, in to je tisto, kar potrebuješ, ko si bolan. No, k zobozdravnici bolj po redko hodim, ni še bilo sile, doda Anica. Tudi za njo nimam kaj slabega reči, lahko jo samo pohvalim. Ja, ljudje večkrat pojamrajo, da je treba čakati, da prideš na vrsto. Seveda, povsod je treba čakati, pa malo potrpeti. No, mogoče pa bi se le dalo tudi to malo drugače narediti, da bi bilo manj čakanja. Najboljše bi bilo že naprej poklicati in se naročiti, 'ko misliš, da boš bolen', se pošali Anica. Za nas je tu bolj enostavno, grem na dvorišče in pogledam, če je zunaj ob cesti 'grobo avtov', potem vem, da še ni takoj za iti od hiše, sta mi z veseljem in nasmehom povedala Anica in Ivan Gabrovec iz Podlehnika 35. Obžalujeta pa vseeno, da v naši občini nimamo ambulante. To je zares škoda, pravita, no, pa najbolj za tiste starejše ljudi, ki pridejo sem 'z bregov', nimajo pa lastnega prevoza in so vezani na avtobus. Če hočejo ti ljudje pridi isti dan do zdravnika, potem pa še po zdravila na Ptuj, ali kam pač grej o, potem je za vse to en dan zares premalo. To pa je zares potem problem !.... A. in I. Gabrovec, Podlehnik ■ Podlehniška “ ŽVtLGLA r////r/a?//j Odziv na »Isce se...(zgubljena goba)« Klepet z gobarico Anico Ivo BAN; Foto: I. Ban T) red poletjem so se v nekate-JT rih delih naše občine ljudje pritoževali, da 'se še letos niso srečali z gobo'. Kakšna lisička se je pojavila, toda do sitega se je gob v prvi polovici letošnjega leta malokdo najedel. Mislim, da je oglas v naši Žvegli pomagal. Sedaj na jesen so začele gobe rasti in rasti, dobesedno tako kot radi rečemo...' kot po dežju'. Dežja smo namreč imeli dovolj, zadnje čase celo znatno preveč. To pa je, kakor pravi moja sogovornica -gobarica Anica Gabrovec, najboljše za rast gob. Včeraj sem se ponovno podala v gozd, toda nisem našla ne vem kaj gob. Samo eno 'črno gobo' (to je po njenem jesenski jurček z zelo temno kapico) sem danes našla, pa en mavlček in nekaj marel. Ko sem šla, sem mislila, da bom našla več. Pa saj nisem razočarana, jaz tako ali tako v gozd hodim bolj zato, da sem v lepi naravi, nisem velika ljubiteljica gob in gobjih jedi. Rada pa jih pripravim in nabiram. To, da se nekateri svarajo', da letos ni bilo gob, jaz ne bi mogla reči. Pogosto grem v gozd, in v vseh teh letih, mislim, da gobarim že preko 40 let, vse od svojega 14.leta starosti, se mi je morda zgodilo samo dvakrat, da sem prišla domov praznih rok. Tudi letos jaz nisem opazila, da ne bi rasle, vsaj tam, kamor jaz hodim nabirat - na 'svoje štan-te'. Spomladi sem večkrat našla lisičke, 'rjave gobe' (običajni jurček) in tudi dedece. Dede-covje bilo kar dosti, rastejo bolj za potokom. Kot vam pravim, jaz sem že junija, ko drugje res ni bilo gob, prinesla domov rjave gobe in dedece, lisičk pa je bilo res ogromno. Jaz sem svojo mladost preživela na Gorci in tistih visokih bregih, tam sem tudi dolgo službovala, na nekdanjem kombinatu. Sedaj živim na drugi strani magistralke, ampak po gobe vseeno hodim na desno stran naše občine. Saj veste, kjer se rodiš, kjer odraščaš kot otrok, to ti najbolj ostane v tebi. Čeprav, ne vem, če vi tako poznate vse te točke, danes je Gorca, kjer je nekoč mrgolelo ljudi, skoraj povsem prazna. Vsi so odšli, ah so pomrli, ah se odselili, to se mi zdi zelo žalostna podoba tega mojega rojstnega kraja. Tudi jaz sem se 'spustila v dolino'. Tu nam je vse bolj pri roki, ampak kot vidite, po gobe pa še 'zmerom hodim na svoje štante', po gozdovih in dolinah, kjer sem odraščala. Tja rada grem... ce mi le zdravje dopiiša', doda k razgovoru Anica Gabrovec. No, če si na hitro malo preračunam, mislim, da grem vsaj tridesetkrat letno po gobe, ah pa celo večkrat, včasih celo po trikrat na teden. 'Bog vori ka mi kdo pove, ka gobe rasejo, že letim... in gre vse s tabo vred v grabo. Zato imam pač najrajši vrečko za nabiranje, gob pa vseeno ne zmečkam. In jutri, saj je jutri petek (26. oktober) kajne, veste, kaj bom jutri pripravila za kosilo?... Jutri bodo na vrsti ajdovi žganci in gobova juha, čisto zares! Kaj da delam z gobami? Nekaj jih pojejo naši domači, pa tudi ni pretiranega zanimanja, nekaj jih 'okoli raztalam', ostalo pa tudi vložim ah pa očistim in zamrznem... „Če ste pa vi kos zdigrVti toti šulek, pa van jaz rade vole naberem 'no korpo 'črnih1, če glih bi jaz prej prek gobe pau, ko bi jo vido", je k pogovoru dodal Ivan Babi, babi, kaj pa 'pesjače', totih pa ne nabiraš, ne da, se je kmalu v pogovor vključila vnukica Patricija. Če najdeš kako 'pesjačo', jo vržeš proč, ne babi? ... Ne, nič je ne vržem proč, sploh seje ne pritaknem, kar pustim jo tam, kjer je bila. Naj raste naprej, jaz je ne potrebujem, ker je strupena. Nabiram pa gobe najrajši, pa če je prav ah ne, v vrečko. Sem že hodla tudi s košaro, samo to je nerodno, ker so bre-gi fejst strmi, pa se ti 'popuzne po kakšnem koreni od dreve' Tema Delo župana in občinskega sveta Menim, da se župan in svetniki pri svojem delu pravilno odločajo, seveda, kolikor je mogoče izvajati zastavljene cilje in razne projekte. V.M. Sporočilo za javnost Javni poziv za sofinanciranje izobraževanja in svetovanja pri odprtju dejavnosti na območju Haloz! O poročamo vam, da smo O izdali javni poziv za sofinanciranje usposabljanja in svetovanja pri izdelavi potrebne dokumentacije ob začetku izvajanja dejavnosti. Sofinanciranje je možno pridobiti v višini 50% za naslednja usposabljanja in svetovanja: - HACCP - ocena tveganja - računovodski pravilniki - varstvo osebnih podatkov Sofinanciranje je namenjeno osebam na območju haloških občin (Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk), ki so registrirale dejavnost (s.p., d.o.o., dopolnilno dejavnost na kmetiji, osebno dopolnilno delo) v letu 2007 oz. jo bodo do konca leta 2007. Prijave sprejemamo na prijavnih obrazcih do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. 10. 2007. Prijave pošljite priporočeno po pošti ali dostavite osebno na naslov PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 CIRKULANE. Podeželsko razvojno jedro HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, www.halo.si, T: 02 795 32 00. Obvestilo Obstoj javne elektronske točke le-točke) /'Obveščamo Vas, da bo do V^/konca tega meseca (oktober 2007) na lokaciji Osnoven šole Podlehnik vzpostavljena JAVNA E-TOČKA. Uporaba javnega dostopa bo možna od ponedeljka do petka, v času od 08.00-20.00 ure. Razen tega bo možen tudi brezžični dostop, vse dni v tednu in v krogu ali radiusu ca. 100 metrov od E-točke. Za obdobje 2 (dveh) let od vzpostavitve bo uporaba brezplačna. Projekt sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, v višini 5.050 EUR. Informator Podlehniške ŽVEGLE OBVESTILO IN POZIV O poštovani občani, ponovno O vas obveščamo in hkrati pozivamo, da se aktivno vključite v nastajanje in pisanje člankov za naš lokalni časopis. Morda se prav vam zdi kak dogodek posebej vreden predstavitve, zato nas o tem obvestite ali sami pripravite prispevek. Posebej vabimo k sodelovanju zainteresirane za literarno ustvarjanje na različnih področjih (proza, poezija, satira, anekdote itd.) oziroma vse tiste, ki to morda že počnete, pa se še niste predstavili javnosti. Vse zainteresirane vabimo, da za božično-novoletni izvod Podlehniške ŽVEGLE pravočasno dostavijo svoja praznična voščila in čestitke oziroma sporočila. Rok: 10.12.2007. Uredniški odbor Podlehniške ŽVEGLE Trgatev nekoč in danes Marija Vaupotič, Jablovec Foto: I. Ban Tyr"o smo še bili mladi, prav--LVzaprav otroci, smo se trgatve zelo veselili. 15. avgusta ali na »veliko mašo" so pri nas v vinograd postavili klopotec, z namenom, da bi odganjal škodljivce. S svojim glasom pa je razveseljeval tudi nas otroke, saj smo vedeli, da se bliža jesen in da bo začelo zoreti grozdje, ki smo se ga otroci neizmerno veselili. Seveda pa nismo smeli sami v vinograd pred 8. septembrom, ker so nas svarili, da če bomo pred »malo mašo" grozdje jedli, da bodo duše naših pokojnih pogubljene. Vedeli smo, da to ni res, in da je šlo v bistvu za to, če bi tako zgodaj začeli trgati grozdje, bi ga do trgatve bilo bolj malo, zato pa bi bilo v kleti tudi manj vina. Prav 8. septembra smo lahko šli skupaj s starši prvič v vinograd, tokrat nismo šli nič delat, kjer smo se grozdja lahko najedli do sitega. Največ veselja pa je dejansko bilo, ko je prišel napovedani dan trgatve. Takrat so se zbrali sorodniki, sosedi in prijatelji, ki so nam grozdje pomagali trgati. Med delom smo si radi prepevali vesele pesmi. Moški so korajžno vriskali in nosili, predvsem polne pute grozdja, na prešo, kjer so ga zmleli. S poda je sladek mošt tekel v čeber, ki je bil podstavljen v kotu poda. Ker je to bil za vse nas velik praznik, je bila temu primerna na vsaki trgatvi tudi krepka in bogata južna, manjkala pa ni niti slastna orehova potica. Veselje je bilo toliko večje, če so bili sodi čim bolj polni mošta. To je bila nagrada za naš celoletni trud in posebna čast vsakega gospodarja. Če je bilo mošta dosti, smo tudi otroci vedeli, da ga bodo starši lahko nekaj prodali in nato vsakemu članu družine kupili tisto, kar je potreboval za zimske dni. Kakšna puta mošta pa se je včasih podarila tudi za mašno vino. Tako je bilo v trgatvi nekoč. Danes pa trgatev in pridelek v vinogradu ni več odvisen samo od narave in vremena, ampak je pod mnogimi, celo političnimi vplivi. Veselja, petja, vriskanja in dobre volje pa je, vsaj tako se mi zdi, v trgatvah čedalje manj. A ni to obžalovanja vredno? Napovednik in vodnik po prireditvah za obdobje od oktobra do konca 2007 Oktober 19.10.07 3. kožuhanje TD Podlehnik Pri članu društva 26.1.07 2. trebljenje buč TD Podlehnik Pri članu društva Trgatev v občinskem vinogradu DU Podlehnik Rodni Vrh (občinski vinograd) Oktober 07 Pohod na Donačko goro ŠD Kozminci Športni park Kozminci (odhod) November 1.11.07 Komemoracija na pokopališču Gorca KD Podlehnik Pokopališče Gorca 4.11.07 5. blagoslov mošta-zahvalna nedelja TD Podlehnik ŽU Sv. Trojica Cerkev Sv. Trojice 10.11.07 Martinovanje TD Podlehnik Krajevna dvorana December 1.12.07 2. postavitev adventnega venca TD Podlehnik Cerkev Sv. Marije (Nova cerkev) 5.12.07 Miklavževanje ŽU Sv. Trojice Krajevna dvorana 17.12.07 Premiera dramske sekcije KD Podlehnik Krajevna dvorana 24.12.07 2. postavitev novoletne smrečice / Sveti večer TD Podlehnik in ŽU Sv. Trojice Cerkev Sv. Trojice na Gorci 26.12.07 Božično novoletni koncert KD Podlehnik Krajevna dvorana December 07 Prireditev za NAJ športnika leta 2007 Občine Podlehnik ŠD Podlehnik Krajevna dvorana 26.12.07 Božično novoletni turnir v igranju trojk v košarki ŠD Podlehnik Nova športna dvorana Žveglin, humorja glas, SBZe tudi V 13. vas Koncept, besedila in foto: Ivo BAN Občinske zadeve... Ob nalivu Nekega ranega jutra, bil je še mrak, je starejša ženica v ulici M.K. (Miška Kranjca) srečala župana Maučiča z motiko na rami, kako zavit v dežni plašč in že prilično moker, brez pokrivala na glavi, koraka v hrib za podlehniško šolo. Ženica: Dobro jutro, gospod župan! Ka grete v taberh, ko pa tak lije, vidin ke mate motko? Župan: Ne, sn že v taberhi. Ženica: Ja, kak ste že v taberhi? Župan: Tu, na vaši cesti. Delam prepuste, ka se mi nete vtopli tu, na bregi. Vidite, ka voda že skoro v breg teče, pa se noben iz Kranjčeve ne zmisli, da bi to malo prekope. Ženica: Ja, zej pa vidin, ka mate prav. Takoj gren našega Anzeka zbidin, ka Vam bo pomago. Župan: Ah, hvala lepa Rozika, sn že pr' konci z delom. Ženica: Bog lonaj, gospod župan, zej pa te več ne vem... Otvoritev za otvoritvijo Če je res, da bo Šengensko mejo kmalu varovalo »potrojeno število zaposlenih«, potem bo sedanji župan Maučič zagotovo še kdaj tudi tretjič na otvoritvi policijske zgradbe v Podlehniku. ...Vendar pa... je 8.8.1979 (po zadnjem razredu OŠ) samo še sramežljivo basiral v šolskem zboru. Tokrat je že rezal trak kot župan! In prihodnjič...? Parade V zadnjih mesecih je center Podlehnika doživel že dve vidnejši uradni paradi. Obe nekako v znamenju trdega koraka in glasnega topota-po asfaltu. Odlično, če vemo, kaj in kakšen je naš paradni konj! Da le ni zgolj shirano kljuse! Nostalgija Med ljudmi je slišati, da bo občina ponovno dobila svoje prave prostore (šele) po tem, ko se bo policija (ponovno) preselila kam drugam. Tako je namreč že bilo v primeru sedanje občinske stavbe-Podlehnik 21. No, po vsem tem pa naj človek še razume, kdo komu utira pot, ali občina policiji, ali policija občini? Če držijo namigovanja, da je v policiji toliko in toliko nostalgikov... 'po starih časihpotem...bomo pred občino kmalu videli selitveni servis? Policijske (otvoritvene) zadeve.... Delati za ljudi Ko je na otvoritvi nove policijske zgradbe šef začel govoriti o tem, da bodo policisti v bodoče morali še „bolj delati za ljudi", si je ena izmed postrojenih sodelavk takole polglasno zamrmrala: „Kaj, zdaj pa bomo delali samo še za (druge) ljudi? Sploh ne bomo več dobili (totih bogih) plač?" Šef še niti ni dokončal svojega kratkega nagovora, že se je uboga sodelavka 'zrušla' po tleh. Poziv na ogled, I. del Ob koncu slovesnosti je znani povezovalec vse navzoče goste pozval k ogledu in pogostitvi takole: „... no, spoštovani gostje, sedaj pa vas vabim k ogledu prostorov in na bogat prigrizek..." A, tak je te zej to, ko mamo novo policijo...Plače nam nejo dali več, pa še na juž- no nas nejo povabli, nas domačih.... Samo kozarce 'mo pol lahko pobirale, me ženske, okoli voglov... In že je padla (še ena zena postave) 'ko snop' po ostalih možeh postave.... Še dobro, da so jo budni kolegi hitro in pravočasno zgrabli -upamo, da brez strokovnega prijema! Poziv na ogled, II. del Ljudje, no predvsem ženske, pa so se po tem pretresljivem dogodku pogovarjali takole: ,...„Ja, veš, Pepca, če je pje to res, kak so v starih glaubah naša mama guvorli, ka ženski nigdar drgači slabo ne (g)rata, razen či je noseča, al' pa či je te tak hudo ločna ka več niti stoati ne m(u)ore. ...Ka te ti misliš na to, Pepca, zekaj se je te tudi tota ženska zgriidla? Od lakote - al je kaj drugo temo razlok? ....Zofka, jas si mislin, ka je ločna ne mogla biti, ko pa je že celi cejt tak fejst dišalo z dvoriša, po pečenkah pa kostajih. Gvišno so si zaposleni že pred proslavo kaj vzeli, al' misliš da ne...? Ka še do pol petih niso b'li nič jieli? Občinske..., in zadeve drugih... V Podlehnik prvi mož se vrača Zadnja dva meseca smo v raznih okrajnih medijih (radio in časopisi) lahko skoraj non-stop poslušali ali sledili informacije, češ...da se Marko-PRIMUS (inter pares) VRAČA (skoraj vsak dan) NA PTUJ. Objavljamo pravilno informacijo: Res je, da se PRIMUS VRAČA, toda, za enkrat se vsak dan vrača, in to celo večkrat, v PODLEHNIK! Tudi v obratno smer se včasih vrača, toda ne na Ptuj, ampak na Grajeno, 'kjer si njegovo telo privošči redke trenutke oddiha'. To je tudi sam deci-dirano povedal, že pred enim letom. Ne razumemo, zakaj je o tem 'vračanju PRI-MUSA' toliko govora? Trnuljčica kamnitega srca Nekdo je pred kratkim poročal o tem, kako neki pomemben in ugledni mož iz Podlehnika že več mesecev obuja podlehniško Trnuljčico, ki jo domačini bolj poznajo pod imenom „Kremšnitka“. Očitno je podlehniška Trnuljčica tako globoko zaspala, da ji mili glas trubadurja s-pod- Lehnika ne seže niti do 'ušesnega masla' , kaj šele da bi ji prodrl do okame-nelega srca, tresočih se prsi. Welcome to the DIXI-LAND! Tudi mi v Podlehniku smo lahko strašno ponosni na naš 'Grand Motel'. Nekje v bližini je baje nekaj stavb s 4 repaticami, ki se bahatijo daleč tam nekje zgoraj, visoko nad vhodom! Saj tega nihče ne vidi. Še večji problem je, če se hočejo turisti slikati z zvezdicami... Kaj je to v primerjavi s 4 kostanjevimi ježki, ki krasijo našega Junaka! Ta Junak ima čisto spodaj, celo že na parkirišču, kar nekaj metrov pred vhodom, 4 čedne DIXI-je. Eviva DIXI! m 002 ».02.100 Parkirišče pred motelom Podlehnik, oktober 07 Preberite naslednja odlomka iz zapisov naše, slovenske besede in poskušajte ugotoviti avtorja. Obe deli se najbrž nahajata pod streho vsakega doma. »Najbolj pomembno je, daje človek miren in čist pred svojo vestjo, da živi tako, da se mu nikoli ni treba sramovati svojih dejanj, da mu jih njegova vest ne očita, da ima mir v srcu... Veš, Zalka, vojna je otrok sovraštva; sovraštvo pa se spočne v srcih ljudi, jih zastrupi in preraste. Potem se širi dalje še na druge ljudi in na cele narode. Vesel in srečen sem, da v mojem srcu ni tega plevela. Trudil se bom, da ga nikoli ne bo. In veš, kaj me še pomirja? ...« »I, zakaj! Kokljica-vse bi rada imela pod krilom. Lepo bi bilo. Pa si pomagaj! Kajža je rajža! Po svetu kaže vsem, ki se v njej rode. Mina je vnovič pričela vbadati v debelo zaplato in se sključila še niže nad šivanje. Anton je vzel trsko z zidca pri peči in se zamišljeno igral. Drobne šagiceje ličkal od nje in jih metal na tla. Nazadnje je vrgel ogoljeno betvo trske pod klop«... Podlehnik Podlehnik je naš lepi kraj, vsak rad vrača se nazaj. Po hribih naše so vasi, pošteni narod tu živi. Imamo štiri cerkvice, po hribih pa vinograde. Jih pridno obdelujemo, v jesen sadove uživamo. Klopotec na bregu že stoji, naznanja nam jesenske dni. Vsi ga radi poslušamo, saj grozdje skoraj zrelo bo. V jesen, ko grozdje dozori, veseli gremo v gorice vsi. Si vriskamo in pojemo, ko sladko grozdje prešamo. Pozimi vino pretakamo, da se ne bi pokvarilo. Ga spoštljivo pijemo, in si žulje zdravimo. Marija Vaupotič, Jablovec Glosa padlemu junaku! Ivo Ban, oktober 2007 Foto in priredba B.Ž. in I. Ban Ko pred tabo zdaj stojim, ne vem, al' vidim prav ali se mi nekaj prikazuje? Al' res osliček tu, pred vrati riga in nerodno poskakuje? Je biser naš, doline te, PODLEHNIŠKEGA KRAJA, do konca brezna padel že, al' veseli ponovnega se raja? Tak reven se mi zdiš, tak hudo obubožan, kje izgubil seje tisti velik, do roba poln mošnjiček? Je res, oh - naj oči si spet pomanem, da nad tabo, z angelskimi krili, leta zdaj prašiček? Je čas napočil vendarle, da angelčki ti čudni pesem pojejo tak' milo? Al' v leto novo, kije na vratih že, lahko zapeli bomo spet veselo: Junak naš vrli, slave noseč ti - zelene te doline, naj življenja volja te - nikar še zdaj NE MINE! Gorice Oj prelepe ve gorice, naših krajev krasotice, kdo vas češe, kdo vas gladi, kdo v vas vam pride, v rezi času, v gorko mrzli še pomladi? Ivo Ban, oktober 2007 Življenje Življenje ni samo praznik, Življenje ni samo trpljenje, Življenje je nekaj vmes! Življenje je radost, veselje, Življenje je žalost, potrtost ne, Življenje je nekaj vmes! Življenje je mladostno norenje, Življenje je tudi potoka žuborenje, Življenje je tudi, še zadnjega takta ples! Ivo Ban, oktober 2007 In honorem vini Vino rumeno iskri se v kozarcu kot čisto zlato. Pijača za dušo, za angele, nebo. Avreole zlate mi rišeš nad glavo, ko uživam tvoje čare, vino, rumeno kot čisto zlato. Pridruži se, brat, in pij ga z menoj! Skupaj zapojva: In honorem Dei et in honorem vini! Čast Bogu in vinu! Spijva kozarec Bogu na čast! Spijva na srečo in zdravje! p. Mirko Pihler Iz pesniške zbirke »Prameni svetlobe«, izšlo jeseni 2007 POVABILO zainteresiranim občanom, gospodarskim subjektom, organizacijam in drugim k možnosti objave propagandnih in reklamnih sporočil v občinskem glasilu Podlehniška žvegla. Člani Občinskega sveta so se na pobudo uredniškega odbora glasila Podlehniška žvegla, na svoji redni 4. seji odločili, da se skladno z vsebinsko zasnovo tega tiskanega medija, vsem zainteresiranim fizičnim, pravnim in drugim subjektom, z območja naše in drugih občin, ponudi možnost oglaševanja njihovih propagandnih in drugih sporočil. Ponudbeni cenik, s predstavitvijo in opisom možnosti, ki ga s sklepom sprejmejo in določijo svetniki - člani OS, bo posredovan v naslednji, to je 3. številki, ki bo izšla decembra 2007. Objave bodo možne že v 3. številki Podlehniške žvegle. Interesenti naj se v zvezi s tem obračajo na odgovornega urednika, g. Iva Bana. Naslov uredništva: Podlehniška žvegla, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik oziroma na tajništvo Občine Podlehnik (ga. Otilija Grabrovec), tel.: (02) 788 40 60.