Na bratovem grobu
Ne morea. bratee. tebe pozabiti,                   V acbesih duli tvoj blagi se radnje,
E bil v življenji si tako mi drilg,                Tam žalosti, tani bridke solze nij;
Se mftjbucrau se bilo ti ločiti                        Ifa. zemlji sestra z» teboj zdihiijc,
Od rnene, aestre svi^e, otrok hi&gl                Ker os&melo si ost&Til ti.
Dovr3il jecka Sesto bj polotje,                       Na grobu Sesto ridiS me solziti.
Neznan tj bil je ves ta solziti svet;               Objemati spomin natlgrobni tvoj;
Ko jelo pidati je z dreTJa cvetje,                  Ko bi ti dano bilo govoriti,
Presadil v btcU raj je Bog tvoj evet.            Kaj rekel bi ti meni, bratec rooj?
Gorko te tvoja Bostra je Ijulnia,                    Tak6 otrok bi alždki mi govoril:
Predr^i ti. ki t zgodnjem grobu BpiS!          nNiitl mdiioj t solzah uc   namAkaj   tfll!
Kako bi li kod»j te pozabila,                         Za vaS ubožuj svet mc Bog ni stvoril,
Ker v nje spominu vedno ti živiS ?                Za večnoat duSo bil je moni dal."
Zatorej, prosi, angelžet premili, V ncdolžnosti od zčmlje tužne Tiiit, Za naa, lci smo prisrCno tc ljnbili, D& T3i t nebesili snidemo se spet.
Ana Krišman