Zlate pravila za kmetovavce.
(Spisal K. Fišer, fajmošter.
^Naprej !" je sedaj tudi glas kmetovavca. Kdor si dan današnji ne prizadevuje s časom naprej iti, bo kmalo za drugimi zaostal in nazadnje celo opešal. Tukaj, dragi kmetovavec! ti podam nekoliko zlatih pravil; beri jih marljivo in ravnaj se po njih; bodo ti v veliko pomoč v tvojem napredku. 1. Obračaj vedno eno oko gori in eno doli, to je: moli in delaj !
Od z gor pride blagoslov tvojemu gospodarstvu; od z gor ti doide zaupanje v tvoje serce. Vsega tega ti je potreba, dragi moj kmetovavec! Al kakor kmetovavec imaš tudi tukaj doli na zemlji svoj poklic; zato obračaj svoje oko tudi doli, na svojo hišo, na svoj dvor, hlev in skedinj, na polje in travnike!
Če edino le kviško se oziraš, se lahko spotakneš in padeš; če pa le samo na tla gledaš, se boš poživinil.
Slabo se ti bo godilo, ako ne gledaš doli; še slabši pa, če svojega pogleda ne povzdiguješ kviško; popolnoma slabo pa, če ne gledaš ne gori ne doli, ampak le slepo v svet zijaš. Mnogo jih le v svet gleda; glej, kako jim gre, in izgleduj se nad njimi!
2. Ne sramuj se dela!
Verli gospodar, akoravno ima poslov dovolj in bi zamogel le zapovedovati, mora vendar znati, vsako delo prilično v roke vzeti in vsako reč lepo opravljati. Ako gospodar ne zna delati, in ne ve kako se to ali to v roke vzame in stori, ali če se pri delu nevkretno vede, se mu bo družina smejala, in nihče ga ne bo od nje več prav spoštoval* Tudi družina ne stori vsega prav, zato ker noče ali pa ne zna; tu se mora gospodar sam dela lotiti, da ji pokaže kako in kaj. S tem osramuje družino, ktera se bo sčasoma bolj v delu izurila in bolje delala, ker se prepriča, da gospodar sam delo razume in zna.    Prigovor ne pravi zastonj:
.,Ako hočeš, da bode vse na uhar, Bodi sam sluga in gospodar".
Vadi tudi svoje otroke delati, zakaj: postopanje je začetek vsega zlega".
3. Povsod ima j oči, da ne pojde tvoje gospodarstvo rakove poti. Neki kmet, pri kterem je šlo gospodarstvo bolj nazaj, kakor naprej, se pritoži zavolj tega pri neki stari ženi, ktera je za c o pernic o veljala. Bila je pa le pametna žena; ona reče kmetu: „Ako je tako, vam hočem kmali pomagati". Kmet ji odgovori vesel: ,,Če Je morete in hočete; iz serca vam
bom zato hvaležen". Žena odgovori: „Dati vam čem en pomoček; toda vam povem, gotovo bo pomagal, če boste natanjko spolnih, kar vam bom velela". „Pri moji veri, da bom", se kmet berž zakolne. Na to mu reče žena jutri spet priti, da mu bo pomoček povedala, in kako ima ž njim ravnati. Zgodaj dru-zega dne prisopi radovedni kmet k ženi, od ktere dobi neko zapečateno škatljico s tem pogojem, da mora vsaki dan trikrat, to je: zjutrej, opoldne in zvečer s to škatljico v klet, kuhinjo, hrame, na kašče, v hlev, skedinj, na polje, z eno besedo, tje povsod iti, kjer njegova družina dela. Če bo to devetkrat devet dni storil, naj škatljico kje zakoplje , toda mora tudi potem še zmirom svoje obhode opravljati, in čez ene kvatre bo vidil, da gre njegovo gospodarstvo na bolje".
Kmet tako dela, kakor je bila žena velela, pa kmalo zapazi tu in tam veliko nemarnost, v hlevi tatvino in slabo gleštanje živine, na polji slabo oranje, nerodno trošenje gnoja, v skednji, da se žito ne mlati čisto, več ali manj tudi krade. Zdaj se mu oči odpro, tako vidi, da do zdaj ni svojega gospodarstva prav pregledoval; zato" sklene prihodnjič bolj priden in marljiv biti. Od zdaj se mu ni več slabo delalo, ne več kradlo. Ženi dk škatljico nazaj, in se ji prav lepo zahvali za coperniško pomoč, komur je kaj iacega treba, naj ravno tako stori! 4. Rajtaj natanjko pri svojem gospodarstvu!
Prerajt je gospodarju neizmerin dobiček. Če rajtaš, boš zadel na marsikteri pogrešek v svojem gospodarstvu, in ga boš sčasama popravil. Po raj-tingi boš zvedil, koliko da velja jajce, kokoš, gos, krava, funt masla, tele, vol, konj, mernik žita, cent sena, detelje itd., in kako zamoreš te reči bolji kup pridelati. Če vse natanjko prerajtaš, boš zvedil, koliko imaš dobička na leto, koliko stroškov, in doklej boš prišel v enem letu, al boš prišel na slamo ali na pernico.
5. Ravnaj s svojimi posli kakor oce s svojimi otroci. Ako pa to ne pomaga, bodi ojster. Ako pa tudi to ne pomaga, odpravi jih iz svoje kise. Povsod se tožbe slišijo, da so posli dandanašnji zlo popačeni. Tukaj ne bom preiskoval, k d o in kaj je "tega vzrok, pa vendar to vem, da tudi marsikteri gospodarji niso proti svojim poslom taki, kakoršnji so bili njega dni. Gospodarstvo ne more biti brez družine. Družina je tvoj pomočnik; veliko ti zna pokvariti, ako je nečimerna in hudobna. Z lepo boš pa pri nji večidel več opravil, kakor z gerdim, zato jo skusi po očetovski ljubezni k svoji hiši privaditi. Poslu moraš dostikrat svoje naj dražji blago — svojega otroka izročiti; hudoben posel ti zamore vsega pokvariti.
Tam kjer očetovska ljubezen ne pomaga, ondi mora ojstrost pripomoči; al ona le malo kadaj dobri sad donese.
Stari prigovor pravi: „Kakor gospodar, tako hlapec", in to je res. Še se najde tu in tam dovelj dobrih poslov; skoraj bi rekel, da ne veliko manj, kakor dobrih gospodarjev, še vseskozi se posli najdejo, ki že po deset in še več let pri enem gospodarju služijo. Poredin posel ni rad v službi dobrega gospodarja.
(Konec  sledi,)
—   310  —
Zlate pravila za kmetovavce.
(Spisal K. Fišer, fajmošter.) (Konec.)
6. Ne bodi skop, kjer ni treba. Skopost ondi, kjer je ni treba, je le škoda. Ne bodi skop proti svojim poslom ali delavcom. Sej boš zavoljo tega le ti škodo terpel. Slabo ti bodo delali, škodovali pa, kjer bodo le mogli, ali saj škode ne overali, kjer bi jo zamogli. Daj raji pridnemu delavcu en groš več in bolji hrano; deseteri-krat ti bode povernil; posebno ob žetvi je na to paziti , kjer se mora pridniši in delj časa delati, da se žito prej in brez škode pod streho spravi. — Ne bodi skop pri napravi dobrega orodja, z dobrim orodjem vsak raji dela, se več opravi, in delo je tudi boljši. Z dobrim drevesom boš svoje njive boljši preoral, kakor s slabim, in živina ne bo toliko ter-pela. — Ne bodi skop pri živinski klaji. Dobro rejena živina ti več dobička donaša, kaker na pol lačna. Ako rediš svojo živino dovoijno, ti ne gre piča v zgubo; zametuješ pa še to, kar ji pokladaš, če jo slabo in le na pol rediš. Na pol storjeno ne velja nikjer nič.
7. Bodijsjutrej pervi na nogah, zvečer pojdi poslednji spat.
Ako tega še storiti nemoreš, nisi še ne pravi hišnik, ne pravi gospodar. Ravno zjutrej in pozno zvečer je treba pri umnem gospodarstvu nar bolj paziti, da se kaj narobe ne naredi. Ako tako ravnaš, boš marsikaj nerodnega pri druzih, pri sebi pa večkrat kako škodo zabranil in overi.
8. Počni vse o pravi dobi, in ne zanemarjaj pri kmetijstvu dela o pravem času. Leto berž mine; mine spomlad, poletje, jesen in zima, in ž njim preteče ravno tako urno tudi stanovitni krog kmetijskih opravkov. Pri kmetijstvu ima vsako delo svoj čas, in se mora le takrat, ne pa drugikrat opraviti; drugikrat bi se le slabo, ali pa celo ne dalo opraviti. Dostikrat se mora delo hititi, včasih pa tudi odložiti. Zato pazi skerbno, da ne zanemarjaš pravega časa. Vsaka zanemara ti zna škodovati.' Ti si nemoreš ne časa ne vremena odmeriti, kakoršnega bi rad; vzeti moraš, kakor pride. Zato pa tudi glej in čuj, da ne zanemarjaš vgodne dobe in ne zamudiš pravega časa, in ne-vgodnega ne porabiš.  Hudi nasledki radi pridejo.
9. Bolji je, da imaš menj pa dobro rejene, kakor pa veliko in slabo rejene živine. Tudi pri živinoreji velja stari prigovor: ^Obračaj plajš po vetru". Tukaj je govor od piče. Marsikdo si je sam kriv, ako ima premalo piče. Ni ti v dobiček, pa tudi v hvalo ne, ako imaš več živine kakor pa piče (kerme). Neumno bi bilo, ako se s sedmerimi suhimi kravami bahaš proti svojemu sosedu, kteri jih ima le petero, pa dobro rejenih. Idi in primeri mleko od svojih sedmerih krav z dobroto in mero sosedovih krav in kmali se boš prepričal, da si na krivi poti. Ali pa pokliči pravičnega mesarja, da bo tvoje krave in pa sosedove cenil, in sopet boš v svojo lastno škodo zvedil, da tvojih sedmerih krav ni toliko vredno kot unih sosedovih petero. Poglej gnojnišče sosedovo in svoje, tudi tukaj boš velik razloček zapazil, da je sosedovo veliko več vredno od tvojega.
10. Ne daj gnojnice brez koristi odtekati. Ptuji tičjek „guano" je dober gnoj, toda drag. Gnojnica je tekoč guano, ktere ti ni treba drago plačevati. Tožiš, da nimaš gnoja, in nar boljšega ne porabiš, kakor mu gre. Pomisli, koliko več gnoja bi lahko vsako leto pripravil, glej, koliko se ga pri tvojem kmetovanji vsako leto pokvari in pogubi! Pri gnoji začni umniši gospodariti, - - boš vidil, da si boš kmalo opomogel!
—    314    —