Poštnina plačana v gotovin LETO VI ■ 1935 ■ APRIL ■ 4 Priložena je mehkovezana knjiga Andreasa Latzka: Sedem Veliko noč (nadomestek za jajca) od Dr. Cmta in Dr. Oetke«ja n«dimicW« ami. z, »-tajanj«, Mi h, h*r*< Jojej BoHr« k.n.W (sga fraiSt. v«!rof« »K- nmmjulu kjkor ImS a<£ Vijaka. »«>OT>4 kmittno dr*b rmkj mtfaui j »a AmVrton*. Hji^aUttm. ■•*«*&, fcrjiSrani. emotim,, t».W«mx». t "M»lt«W» 1« Mlkroan itd. r w a Vas bo zopet pustila. Sem za moderno vzgojo otrok, toda ne za takšno, da bi prišli mladi, neizkušeni ljudje zaradi slabe tovarišije v nesrečo. Hranilna knjižica. «Imam pri M. hr. naloženo večjo vsoto. Bojim se pa, da bom denar izgubila. Rada bi knjižico vnovčila. Nekdo mi ponuja za to hranilno knjižico udeležbo pri plodonosnem podjetju. Ker pa sem neizkušena žena, ne vem, kaj bi napravila.> Pavla G—c. Odgovor. Pri takih kočljivih vprašanjih je že treba navesti natančnejše podatke. Kako pa veste, da ie tisto podjetje res «plodonos-no»? Ce bi bilo to res, potem bi ne potrebovalo Vaše hranilne knjižice. Bodite oprezni in se dobro informirajte. Vsak prenagljen korak Vas lahko bridko razočara. Sami pravite, da ste «neizkušeni». Danes napravijo pogreške celo res izkušeni in prevejani gospodarstveniki. Naš nasvet ie ta. da naj bi se človek udeležil le tedaj pri kakšnem podietju, če tisto stroko dobro pozna. Kot učiteljica si gotovo ne morete ustvariti prave sodbe o plodonosnosti podjetja. Le tisti, ki stroko poznajo in potem delo osebno vodijo, lahko zaupajo denar ali hranilno knjižico temu ali onemu podjetni. Denar se ne posoja za to, da se kakšno podjetje sanira, ampak se kvečjemu vloži kot kapital za povečanie obrata. Denar, ki je vložen pri Mestni hranilnici. je povsem varen. Saj jamči zanj mestna občina s svojo davčno močjo. Prevarjena žena. «Pet let sem poročena. Imam štiri otroke. Te dni pa sem ugotoyila, da rrp mož že vsa leta vara. Sedaj sem pri materi, ki pa me sili, naj grem nazaj k možu. Rajši gr žena in dom REVIJA ZA SLOVENSKO ŽENO ŠTEV. 4 APRIL 1935 LETO VI viah^OAAiei ivi Hvalili VdiU vioJ jt prazvuk vltajtvija. izmtd vuM ^a podzavtltvio praznuje z upavijtm, da bo printltl tudi vijtj kaj novt^a ivi vtltlt^a. 'V'da javno It lanj&rjenju in zidamo 4radovt v oblake ttr fti^amo in eakamo — potlej Imo pa doltikrat razO&OTaVlt. fj\azoearane pa najveekrat zakadi tuja,, ker prieakujtmo ei od zunaj — od dru^ik. SJn prc»v to je nala najvi&ja napaka ! itar pregovor pravi: >/iPovnašaj ii lam, in $of ti bo pojaviti) bi Movtk le lahko dodal: flSPoma^aj ii lam, in prijatelji ti Sodo /f)%anj ho it bomo zanalait w tujo pomoč, ko lovno miililt na proteh&iji ivi prijatdjlkt uliu Inga se nikoli ne pritožuje. Boris jo mora občudovati. Ponotsen je nanjo in hvaležen ji je za vsako razvedrilo1. Nje smehljaj ga ozdravi vsake malodu|nosti in izpere poteze skrbi z njegovih lic. Izven doma ga zasleduje sivi dan s svojimi vsakdanjimi skrbmi. Enakomerno poteka njegovo življenje med stenami uradnih prostorov in skozi lisasta okna slabotno sili svetloba in dela obraze tope in stare. Ko pa Boris odpre vrata svojega stanovanja, ga sprejme življenje, pravo življenje. Tiho in skromno živi družina Borisa Ma-harja in nihče niti ne sluti, koliko svetlobe in solnca je za temi vrati. Inga je sama. Ura edina moti tišino v sobi. Inga si zapoje in išče v miznem predalu. Ves njen mladostni, izraziti obraz govori o miru in zadovoljstvu. Zakaj Inga je res zadovoljna. Saj ima dom, družino, spretne roke in svojo veselo pesem, ki jo spremlja ob vsakem delu. Zdrava je in mlada. Iz svojega skromnega življenja zna črpati vse lepo in nepozabljivo in taki trenotki sreče jo ogrevajo. Veseli se življenja, solnca se raduje in dežja. Tihi večeri s solnčnim zatonom jo osrečujejo. Inga ljubi pokrajino v okviru svojega okna, ko se dim razteza in izgublja nad hišami in se višnjevo nebo v zarji preliva v mav-ričaste bleske. Neusahljivo pesem ljubi in ljubke zvoke narave. Hvaležna je usodi za vsako peščico sreče in živi le za družino. Inga izvleče iz miznice mapo in lista po njej. Iz otroške sobe se čujeta dva skoraj pojoča glasova, ki ponavljata vrsto za vrsto. Inga stisne • obrvi in se zamisli. Kakor zatopljena v daljavo blodi z zamišljenim pogledom preko okenske zavese v sivino neba in drobna gubica med očmi ostane. Inga misli. V duhu si predočuje modele, razkošne obleke se vrste pred njo, in Inga jih izbira. Njeni izraziti govoreči prsti rišejo s svinčnikom skice na papir. Inga zapre oči in išče podrobnosti. Tedaj se nasmehne, urno nariše, obleče na papirju sloko žensko postavo, jo ogrinja v sijajno večerno obleko in odeva v oigrtač. Na drugem listu se igrajo njeni prsti z mičnimi skicami kostumov, pomladnih oblek in športnih podrobnosti. Vse vstaja izpod potez, Inga olepšava, iz-preminja in popravlja izraze lic pod svojevrstnimi klobučki. Dva nova lista sta spet narejena. Že jutri odnese ves zvezek v izbranih modnih barvah v ogelno palačo. Za prodane skice pa bo kupila Riki in Frančku čevlje. Inga prižge svetilko. Temno je že v sobi in oblačen dan moreče stiska dušo. Inga zapoje, in v duši se zjasni. Otrokom razdeli malico in prične e krojenjem oblekic. Kupila je blaga za vse otroke. Za prvega ureže po kroju, za Riko in Frančka pa malo manjše. Veselo drdra šivalni slroj in otroci v krogu sede pri materi in pojo z njo. Tedaj jih zmoti zvonec. Tuja gospa stoji med vrati in se razgleduje po sobi in obrazih. Inga jo povede v svojo sobo. Elegantna tuja dama ji razloži, da želi idejo za izbrano, elegantno, svojevrstno masko. Zvedela je od tovarišice, da se gospa Maharjeva ukvarja s takimi rečmi. «Dober okus imate*, pripomni gospa v kožuhu in ogleduje zavržene risbe v košari. Inga je pripravljena. Ogleda si gospo, zamišljeno nasloni lice v dlan, in že črta, riše, ustvarja svoje ideje na papirju in tiho razlaga predse svoje do-misleke. Gospa ogleduje Ingine roke in profil ter bežno posluša njene pretrgane stavke. Inga iz-gotavlja z zadnjo potezo tretjo masko in jo predstavi dami. Gospa je očarana. Inga ni mislila na tako hitri uspeh. Vajena je dam in njih neodločnosti. Včasih sedi dolge ure z njimi v pomenku in črpa svojo izumijivost. Take gospe jo utrujajo. Mlada gospa spravi vidno vesela slike v torbico, položi na mizo bankovec in odide zadovoljna sama s seboj. Inga pogleda denar in se nasmehne. Spet bo odvzela možu majhno breme. Inga nikoli ne miruje. Vsako prosto minuto zna izrabiti, vsakega dneva, v katerem ji je u'pelo mnogo napraviti, se veseli. Vsak čais preseneti Borisa z nakupi otroških potrebščin in z majhnimi darili. Boris se veseli blaigoslova v družini in mnogo ne razmišlja. Saj se ne zaveda, da stoji njegov pravi blagoslov pri njem in ga gleda z vdanimi Inginimi očmi. «Pridna si!» ji reče včasih, in Ingi se dobro zdi. Ko odhaja, stoji Inga pri oknu in gleda za njim. Po ulici bežijo odpadli listi in na golih vejah sedijo vrabci. Komaj, komaj da posije bledi žarek skozi razbeglo meglo in da prvi veter lahno zamaje topole v parku, že oživi Inga v radosti in pričakovanju pomladi. H klavirju sede, dremajoče tipke ožive pod njenimi lahnimi prsti in izlivajo v pesmi čuvstva, ki jih Inga iz svojega srca polaga vanje. Pri vratih stoje otroci in tiho poslušajo mamo. Čujejo pesem, ki najde pot do človeških duš. Inga prinese košaro s šivanjem in se poglobi v novo delo. Kroji, striže, pomerja, šiva. V spretnih malih rokah ji nastajajo otroške igrače, živalce, ki zvedavo gledajo v svet s svojimi steklenimi očmi, se zbirajo v košari in čakajo, da jih Inga zamenja v denar. Inga se po otroško veseli svojih izdelkov in se težko loči od njih. Vsakokrat pred prazniki se košara izprazni, in Inga skoraj žaluje za malimi gobčki živalic, za modrimi steklenimi očmi in nališpanimi pajaci. Le v tistih prelepih popoldnevih, ko so otroci samo njeni in jih ji ne odvzameta šola in učenje, zapre Inga vse svoje delo v miznice in se z vsem srcem posveti otrokom. Že v prav rani mladosti jih je 9 preprostimi besedami in z zgledom na- r vdušila za vse lepo. Ko se zmrači in se ročice upro vsakemu delu, vzame Inga v roke napol izgotovljeno volneno jopico in z zasanjanimi očmi pripoveduje svojim otrokom povesti. «Mama, takšno, ki je še nismo nikdar slišalib In Inga govori. V okrogle obraze gleda, se smehlja in pripoveduje. Takih pravljic niso še čula mala ušesa. Za svoje otroke koplje zaklade iz zemlje, ustvarja čudežna bitja, živalce in palčke, princeske in kraljeviče, da se otroci ne premaknejo z mesta. Ko je pa pravljica končana, vsi naenkrat ožive in zaprosijo novo. Tedaj jih poljubi, jim zaigra na klavir in z veselo pesmijo odide v kuhinjo. Neizmerno jo veseli, če more s trudom svojih rok prihraniti izdatke, če more skrivaj zaslužiti in se potem veseliti svojega uspeha. Če si ukrade malo časa, si zamišlja vzorce za blazine, s spretno roko in okusom poizkuša sestavo barv in si iz- mišlja najrazličnejše motive, da jih ponese svoji odjemalki. Življenje Ingino je polno vsebine, pestro in bogato. Bogato v bolečini in skrbi za otroke, prelepo v radosti in soglasju. Inga je zadovoljna in si ne želi več. Otroci, mož in dom, to je njen svet. «Boris, ali ,si zadovoljen?« vprašujejo njene oči. Mož pa se le nasmehne in se ne čudi, zakaj ga ne vleče v poslikano življenje v hrupu mesta in zabavišč, zakaj je tako čvrsto navezan na dom, na otroški smeh, na Ingine vdane oči. In ko pričaka nedeljo, edini prosti dan, si naloži nahrbtnik na rame in odpelje svojo družino v svetli solnčni dan. Sredi zelenih gričev, sredi zardelih lic se sprosti vseh težav in je srečen. V travi ležijo, v zračni' senci, in poslušajo zvonjenje v zraku. Nad njimi pa čuva jasoio vsemirje s svojo tiho neskončnostjo. Ali ni takšno življenje lepo? Velikonočni zajček — Na gozdnem obronku je sedel zajček d topečem se, umazanem snegu. Bil je lačen in zeblo ga je. Tu na visokem severu pride pomlad zmerom pozno. Pogledal je okoli sebe. Globoko spodaj v dolini je šumljal razposajen potoček, drugače ni bilo slišati nobenega glasu. Mrak je že ležal nad dolino. V daljavi se je zdajci posvetila lučka. Tam je ležala velika kmetija, in gotovo so se zdaj pripravljali k maši, zakaj danes je bila velika noč... ! Velika noč... In kje naj dobi bilko trave, zeljnat list in vsaj en solnčni žarek, majceno upanje? Da bi se nekoliko ogrel, je začel zajček skakati. V dolgih skokih se je pognal proti kmetiji. Vse njegovo bitje je bilo prežeto od ene same misli: «Do sitega se najestil Še enkrat jesti do sitega!* Zdaj je prišel do kmetije. Okno kleti je bilo odprto in iz kleti je prihajal vonj — vonj — ne da bi pomislil, je skočil zajček v klet. Bila je globlja, kakor si je mislil. Toda priletel je na kup mehkih, sladkih — zeljnatih glav. Jedel je in jedel. Treba je bilo toliko jesti, da pozabi vso dolgo zimo in se naje novega upanja in uteši hrepenenje. Tedaj je zaškripalo in zažvenketalo. Vrata so se odprla in svetloba majhne leščerbe je napolnila klet. Kmetov sin je prišel po smetano. Okno se je bilo že malo razsvetlilo od jutrnje zarje, velikonočno jutro je srebrno posijalo v klet. Zajček se je pognal v obupen skok, vendar ni mogel doseči okna. Kakor iz uma je planil v kot kleti in obsedel, ves prevzet od groze pred človekom. Človek in žival sta se spogledala. In mladi kmet je pomislil: tEj, kdo bi si bil mislil, da si bom ujel divjačino! Ali naj ga zaprem v kletko in ga hranim, da se odebeli? Ali naj ga rajši takoj ubijem?* Med tem se je približal zajcu, ki se ni ganil, ampak je kakor vkopan čepel na svojem mestu in ves drhteč strmel na bližajočo se smrt. Mladi fant se je sklonil in pobral negibnega zajca. Kakor mrtev mu je ležal na roki, toda srce mu je divje razbijalo in srepe oči so izražale smrtno grozo. Smehljaj je zaigral človeku okoli ust, ko je zrl na brezmočno bitje. «Ali naj ga primem za zadnje noge in ga treščim ob steno? Saj bo takoj mrtev!* Tisti mah je začutil na svoji dlani divje utripe zajčkovega srca. In v tistem trenotku se je spomnil dekleta — Sigurde — in začutil utripanje njenega srca v svoji žuljevi dla?ii. Da, prav tako je razbijalo njeno srce, ko je minulo, nedeljo plesal z njo zadnji ples, preden sta se odpravila domov in ji je rekel, da jo bo spremil. Da, prav tako je razbijalo! Teden dni je bilo treba, da se je zavedel razbijanja njenega drobnega, toplega srca... Česa se je bala ona? — Smrti, kakor ta zajček? Ali se je bala kake nevarnosti? Nevarnosti! Ali jo je bilo njega strah, ki jo tolikanj nežno ljubi? Ali ga morda tudi ona ljubi in jo je strah same sebe? «Zajčekje rekel kmet, Takole iz preleti človeka, ko gleda sedemnajstletno Ančko Levarjevo, smejočo se in ihtečo v vlogi Postržka v ljubljanski drami. Sicer smo je bili veseli že v vlogi hčerke Gerte njene ekscelence v Busovi veseloigri, uprizorjeni na šentjakobskem odru, veseli njenega iskrega smeha, začudenih, vse svetlo ljubečih oči in njene naravno-prisrčne geste. Slutili smo, da smo po dolgih letih dobili pri nas že dolgo neizpolnjeno vrzel v teatrski stroki: pravo, prepričevalno in mladosti kipečo naivko. Postržek? Deklica ceste je, toda €kakor tiste velike ptice, bele ko sneg, ki letajo tiho nad močvirnatim blatom... In zdi se, da se njih jasne, bele peroti dotikajo blata, da brodijo po njem, toda ne — letajo sicer nad njim, a se nikoli ne umažejo...» Saj vemo, da je dandanes le malo takih postržkov. Tistih, katerih ne umaže življenje, ki se nepismeni povzpno do sreče iz svojega dobrega nagona, obdarjeni s prirojenim etičnim instinktom in z zmagovito, originalno svojskostjo. Tudi tistih je malo ali nič, ki se zanje zavzamejo, vanje verujejo, jih dvignejo in celo nesebično vzljubijo — prav kakor je to storil njen prijatelj inženjer Tito Sacchil A vendar je vsa ta zgodba Scampola nad vse prisrčna, tolikanj zaželena in z igro Ančke Levarjeve osvežujoče poživ-Ijena podoba, ki jo težko pozabimo. Mlademu in ljubeznivemu talentu pa želimo, da bo pod skrbnim okriljem strička Ivana Levarja in ob asistenci šentjakobskih botrov kmalu za stalno zavzel svoje mesto v naši drami. Pristne otroške duše, žuboreče samega solnčnega življenja, naj ne pokvarijo — šole. Naj bo v Na trgu pred cerkvijo so se razšle. Gospodična Pepica Šribarjeva je stopila v hladno, v gotskem slogu obokano cerkev. Bila je visoka, ne presloka ženska v srednjih letih s presenetljivo pravilno oblikovanim obrazom silo mirnih potez. Vse, kar je slišala danes in tudi drugekrati v «čital-nem krožku» pri teti Malči, je zdrknilo preko njenega mišljenja kakor dež preko dobro zavarovane strehe. Niti najmanjši drobec dvoma ni prodrl kdaj do njenega srca. Cvetlične lončke na oltarju majniške kraljice je bilo treba še malo premakniti, prt zravnati in pogledati, ali imajo šmarnice v visokih vazah dovolj vode. Potem pa poklekniti in moliti. «Oče naš, vsemogočni Bog nebes in zemlje, Ti vladar vsega živega, posvečeno bodi tvoje sveto ime med nami nebogljenimi ljudmi — pridi k nam Tvoje kraljestvo, pridi k nam v teh razrvanih, težkih časih, polnih bede, grehov, solza in krivih prerokov, pridi k nam in napravi mir in red. Zgodi se Tvoja volja, o Bog, ker Ti že veš, kako je z nami, in boš tudi vse uredil tako, da bo prav — v nebesih in na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh, daj jesti vsem ljudem na svetu, o Bog, da bo mir med nami in za-dovoljncust. In odpusti nam naše dolge, odpusti razbojnikom, tatovom, goljufom, grešnicam in zapeljiv-cem in daj jim moči, da najdejo pot do Tebe, in odpusti nam vsem, kar smo zagrešili, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, kakor jim vsaj hočemo odpuščati, kolikor je dano človeški naturi. Daj trdim srcem milost, da spoznajo svojo zakrknjenost in da odpuste tistim, ki so jih žalili. Daj, ljubi Bog, vsem ljudem spoznanje, da je vsako sovraštvo vnebovpijoč greh in da nobena stvar, nobeno še tako ognjevito navdušenje, iz sovraštva porojeno, ne more nositi Tvojega blagoslova. Ne uvedi nas v izkušnjavo, ne vrzi med nas zlata in oblasti, usmili se nas, ki se tako radi polakomnimo denarja, časti in moči, in reši nas vsega hudega, gladu in obupa, vojske in napuha, ker le Ti si moč in oblast, si ljubezen in večnost. Amen.j «Zdrava Marija, kraljica moja, milosti polna ...» Ko je stopila iz cerkve, je pogledala na stolpno uro. Še pol ure je časa do Šmarnic. Ravno dovolj za obisk v ubožnioi. Pročelje ubožnice je bilo lepo belo poslikano, streha nova, na oknih cvetlična lončki. A notranjost je bila hladna in odbijajoča, smrdeča po trohnobi in plesnobi — mrtvašnica za žive ljudi. Na kamenitih stopnicah je sedel berač Pumpergodl ja in pripovedoval počasi in hrope svoj doživljaj s Te-rejo. Poslušale so ga kratka Tona, ki je držala v naročju svojo kuro, košata Lena, ki je pri molitvi tako šušljala, da jo je vsa cerkev slišala, škiljava Mica, ki je baje sedela v «kajhb sedem let, ker je bila zastrupila svojega moža z mišnico, in pobožna Anika, ki je nosila očala in bila nekoč farovška kuharica. Ko je končal svojo povest z zlobnim smehljajem, češ, sredi hrbta ga je zadel kamen in sedaj je dedec v «kajhi», ga je gospodična Pepica posvarila: «To pa ni lepo, Pumpergodl ja, da ste tako nevoščljivi. Pa tudi tepsti se ne smete — tega Bog pač ne vidi radb Pumpergodlja je izpod hriba zazijal v Pepico. Zmajal je z glavo. Tako dobra je sicer ta ženska, vsakomur pomaga, a pri pravi pameti ne more biti, ko ne razume, da se sme in mora vsak za svoje pravice zavzemati tudi s pestjo. Na svetu je pač vse na to napeljano ... V.' Gospa Pahernikova je stopila v Vobachovo gostilno, kjer je, kakor vsak dan, pri pivu sedel njen mož lekarnar v običajni družbi poštarja, postajenačelndka, advokata Žnidarja, notarja in sodnega adjunkta. «No, milostiva, jutri zvečer se pač vidimo v «Dru-štvenem domu»? je vprašal notar. «Kaj pa bo spet?» se je začuden oglasil postaje-načelnik. «Ali še tega ne veste? Literarni večer! Moj kon-cipient bo glavni recitator! Vse v stilu! Učitelj Majhen vodi vso stvar in si silo prizadeva. Tudi Kolenčeva je poleg, in celo novi doktor bo baje nastopil.* «Take traparije nam je prav treba b Postajenačelnik je bil predstavnik principov in sovražnik poezije. «Kdo jih bo poslušal? Slabo mi postaja, ako bi moral čitati take izlive, kaj šele, da bi jih hodil poslušat in plačeval vstopnino. Burke naj spravijo na oder, take, da se jim bomo smejali, ne pa vedno te solzave drame. Jaz že ne bom gledal nobene več. Za naše občinstvo so burke in ljudske igre. Sedaj pa celo tak literarni večer! To je za Ljubljano, tam se še dobe ljudje, ki hodijo kaj takega poslušat, ne pa pri nas .. «Ali prosim vas, gospod, kultura .. «V uh me naj pišejo s svojo kulturo, če naj ob njej poginem od dolgega časa ... brrb «Jaz žal tudi ne pojdem...» je pristavila lekarnar-jeva. «Prav imate, gospab «Zakaj pa ne, srček? Saj veš, da bi bili naši mladi prireditelji silo užaljeni? Čemu torej spet zamero? Ako ti bo pa kaki dve uri dolgčas, bomo pač potem imeli veselo družbo — saj pridejo gospoda tudi, kajne?» «Jaz že ne, rajši berem doma še enkrat ,Švejka'b «0 — saj ne rečem, da ne pojdem zaradi predavanj. Jaz se celo živahno zanimam za sodobno literaturo. Ali čemu bi morala tam igrati «Pepelko». Mina mi je pravila, da sta si gospa Gobčeva in Bendetova nabavili obleke v stilu prireditve. Takih razstav se žal ne morem udeleževati b (Dalje prihodnjič.) Kmetice na asfaltu Menda ni ničesar v velikih mestih, kar bi delalo ulice tako pestre in žive kakor domače, kmečke noše okoličanov. Pri nas tega skoraj ne opazimo, ker so kmečki ljudje na žalost skoro povsod opustili lepo Na trgu stoje in čakajo na gospodinje, naj bo že solnce ali mraz, dež ali sneg ... tiče, ki so si zadele na glavo jerbas in vzele na roke še kakšno košaro, da bodo nesle na trg to, kar jim je zemlja dala, in zaslužile nekaj dinarjev za najnujnejše. Mučenice so, trpinke ... Bog ve, kaj si mislijo, ko srečavajo na ulicah elegantne gospodične, ki diše po najdražjih pariških vonjavah in se v velikem loku umikajo, ko zagledajo kakšno kmetico, ker se boje, da se ne bi morda kaj pomazale ... Kar ne morejo prodati na trgu, raznese jo po hišah. liarodno nošo. Drugače je v Zagrebu, zlasti pa v Beogradu, kjer se nosijo bogati ljudje elegantno po zadnji modi, medtem ko so kmetice, ki prihajajo v mesto, že od pamtiveka v svojih oblekah, kjer prevladuje belo platno z narodno ornamentiko. In pri nas ne opazite več kmetice, ki bi prišla s cokljami v mesto, ko so na primer v Beogradu še vse okoličanke obute v tradicionalne opanke. Najbolj vidna je ta velika razlika med mestom in deželo v zgodnjih jutrnjih urah, ko meščani še spe. Takrat srečamo skoraj same mlekarice, ki so prišle že cele ure daleč, da bodo oddale tistih nekaj litrov mleka, ki jim ga vsak dan ostane. Še noč je bila, ko so že vstale, pomolile, opravile najnujnejša domača dela in se napotile v mesto. Ali pa druge kme- Še na dvanajst strani moram nesli mleko... Kakšne so p naše sanjeT Sanj navadno ne moremo popisati v celoti, ker se jih najpogosteje niti ne spomnimo. Med prebujanjem jih pozabimo, ali pa nam ostanejo v spominu samo neznatni drobci. Toda časih se zgodi, da so naše sanje jasne in določne. Znani psihoanalitik Freud se je, kakor je znano, ukvarjal tudi z razlaganjem sanj. Prav njegova teorija sanj je eno najvažnejših poglavij njegove psihoanalize. V nekem delu svoje knjige pravi o sanjah: »Sanje so zelo pomembni doživljaji in imajo v življenju veliko vlogo. Pogosto ustvarijo posebno razpoloženje in to razpoloženje ostane človeku časih ves dan. Znani so tudi primeri, ko so bile celo vzrok raznih duševnih bolezni. Ljudem so se tako živo vcepile v spomin, da so jim uničile živce.* Pri starih narodih so bile sanje v velikih časteh. Ti narodi so bili prepričani, da imajo sanje nekakšen praktičen pomen. Po njih so prerokovali bodočnost in v njih so videli migljaje usode. Za Grke in druge narode vzhoda je bil vojni pohod brez razlagalca sanj nekaj prav tako nemogočega kakor dandanašnja vojna brez letalstva. Ko se je Aleksander Veliki odpravljal na svojo osvoje-valno vojno, je imel v svojem spremstvu več najznamenitejših grških razlagalcev sanj. Tako je Aleksander Veliki osvojil mesto Tir samo na pobudo razlagalca sanj, ki mu je prerokoval srečen konec napada. Drugi narodi so skušali razkrivati bodočnost še z drugačnimi sredstvi, toda tudi pri njih so bile sanje v velikih časteh. Pozneje je začela znanost napovedovanja usode iz sanj propadati in svet je izgubil vero v sanje. Toda prosvetljenje temu najbrž ni bilo vzrok, ker je mračni Slika sanj, kjer človek ne more ubežati nevarnosti, ki mu preti. Uspela slika letenja o sanjah. srednji vek ohranil še dosti bolj absurdne reči kakor razlaganje sanj. Dejstvo je, da se je zanimanje za sanje začelo smatrati za praznoverje in ostalo samo pri neizobraženih ljudeh. Moderna znanost je skušala še pred Freudom najti novo podlago za proučevanje sanj. Ni se pa lotila iz-nova razlaganja sanj. Tega se je lotil šele Freud hkratu s svojo psihoanalizo. In kakor vse kaže, je od vseh dosedanjih poizkusov tolmačenja sanj Freudov način naj-resnejši in najverjetnejši. Razumeti je treba seveda, da ta znanstvena tolmačenja sanj ne dajejo tistih rezultatov, kakor jih ljudje zmeraj pričakujejo... Tu ni nikakršnega prerokovanja in gledanja v »skrivnostno prihodnost*. Kakor trdi Freud, so sanje skoraj zmeraj »izpolnitev naših tajnih želja>. Za razlaganje sanj uporablja Freud več elementov: infantilizem sanj, simboliko sanj, cenzuro sanj, delo sanj itd. S pomočjo teh elementov tolmači pomen sanj. Tako pomeni po njegovem letanje, hitenje in preskakovanje seksualne želje. Če se človek ne more premakniti, ko ga kdo preganja, ali pa če vidi nevarnost, ki je ne more uteči, pomeni to, da ga muči želja, ki je ne more izraziti. Navedli smo samo ta dva primera, ker nam prostor ne dopušča, da bi se na široko razpisali. Hkratu z njima objavljamo tudi dve sliki, izbrani med številnimi izdelki francoskega slikarja Jeana Brunaireja, ki ju ilustrirata. Posneti sta po eni izmed številnih izdaj Freudovega »Uvoda v psihoanalizo*. Brunaire je res vnesel v ti sliki pravo atmosfero sanj. Prepričani smo, da se bo ob njih marsikatera bralka spomnila svojih podobnih sanj. Ko sem se poročila, sem bila še zelo mlada; bilo mi je komaj osemnajst let. Mož je bil šest let starejši od mene in vzela sva se iz ljubezni. Njegovi sorodniki so mi še pred poroko dostikrat pravili, da bom imela s svojim možem križ, češ da je zelo razdražljiv in oblastiželjen, posebno pa, da mora njegova zmerom obveljati. Smejala sem se takim besedam in zatrjevala, da mi je vse eno, kateri izmed naju bo imel zadnjo besedo. Minili so medeni tedni, minili so medeni meseci in nazadnje je zajela tudi najin zakon stvarnost. Zdaj sem časih opazila, da je moj mož krivičen, da si ne da ničesar dopovedati, da hoče imeti zmerom prav in da mora zmerom obveljati njegova volja in njegova beseda. Poizkušala sem to in ono, da bi ga časili prepričala, da ni imel prav ali kaj podobnega, a slabo sem naletela. Pri takih prilikah se je pogosto razjezil in padle so besede, ki so zapustile v moji duši senco, čeprav sem mu jih kmalu odpustila. Ko me je nekoč vpričo svojih sorodnikov objestno zavrnil, udaril s pestjo po mizi in užaljen zapustil sobo, so me jeli njegovi sorodniki poučevati: »Nikar ne bodi tako neumna! Zakaj trpiš vse to? Povej niu, kar mu gre! Nikar ne molči, ampak ozmerjaj ga, da se bo znal drugič vesti!* itd. itd. Takrat sem bila še mlada, kakor sem že v začetku povedala. In mlad človek se rad vda tujemu vplivu. Ko se je vrnil mož zvečer domov, seini ga hladno sprejela. Nisem izpregovorila nobene besede in sem sama povečerjala v kuhinji. Mož je najprej začudeno gledal, potem je zažvižgal, vzel klobuk in odšel. Vrnil se je šele drugo jutro. Ko je videl, da še zmerom »kuham mulo», je hotel spet oditi, a tedaj sem ga poklicala nazaj in mu prebrala »levite*, ki sem se jih bila ponoči na pamet naučila. Moja pridiga je bila odločna, oblastna, in mu je dala slutiti zvrhan koš zaničevanja, studa in zapovedi, kakor so me naučili njegovi sorodniki. Mož me je nekaj časa poslušal, potem pa spet vzel klobuk in vkljub temu, da sem ga na vse načine klicala nazaj, je odšel, ne da bi mi odgovoril. Po treh dneh, ko sem bila od žalosti in kesa že na pol mrtva, mi je poslal pismo, v katerem je rekel: »Pred najino poroko si vedela, kakšen sem. Če ti tak nisem všeč, greva lahko vsaksebi. Če me boš pa izkušala vzgajati in me voditi na jermenu, tedaj si rajši omisli psa, jaz se pa vrnem k materi.* Dva dni me je še grizlo, potem sem mu pa pisala, naj se vrne. Od tistih dob je minilo trideset let. Nikoli več nisem poslušala ne njegovih sorodnikov na svojih prijateljic. Vedla sem se tako, kakor je želel moj mož in kakor je pričakoval od mene. In priznati" vam moram, da ni bil moj zakon nič manj srečen kakor zakon katerekoli druge žene. Seveda sem se morala od kraja dostikrat premagati, a nazadnje ni bilo treba več premagovanja, zakaj spoznala sem, da, je molk zlato. Kadar mi je bilo na jeziku, da bi mu rekla kaj hudega, sem na tihem hitro začela šteti in sploh nisem poslušala, kaj govori. Če pa mi je obrnil hrbet, sem' mu jezik pokazala in ko sem naštela do petdeset, me je jeza navadno že minila, in ker sem bila tiho, sem se ognila prepira. Če me je vprašal, kako naj napravi to ali ono, sem mirno odvrnila: »Tako napravi, ljubi, kakor sam veš. Gotovo bo tako najbolje!* In potem je tudi zmerom tako napravil, kakor je sam hotel; če je bilo prav, sem se veselila z njim, oe ni bilo prav, so mi bili pa vsaj prihranjeni očitki in mož se je jezil sam nase, ne pa naimie. S to svojo taktiko molčanja sem dobro vozila v življenju in tako vam lahko vsem iz izkušnje odkrito svetujem: »Molčite! Molk je zlato!» Pogled na Jeruzalem Velikonočna miza Velika noč zbudi v nas praznično razpoloženje. Gotovo je pa, da so naše matere in naše babice občutile to praznično razpoloženje vse bolj od nas, zakaj dandanes smo za praznike v domačem krogu nekako otopeli. Krive so tega največ gospodarske razmere, brezposelnost, slabo plačane službe in strah in skrb za jutrišnji dan. Toda gospodinja, ki se zaveda svoje glavne naloge, ki je v tem, da razvedri in ohra-bri moža in da pričara otrokom svetlo in solnčno mladost, bo tudi v teh težkih razmerah zmerom našla dovolj časa, da zbudi ob takih praznikih vkljub vsemu slavnostno razpoloženje. Četudi velikonočni zajček ne bo prinesel otrokom darov, bodo otroci vendar lahko veseli. Mizo pogrnemo s svežim prtom, na sredo mize postavimo lonček s cvetlicami. Zdaj cveto povsod že zvončki, tro-bentice, jetrnice in vijolice. Pošljite otroke nabirat cvetlic in z njimi okrasite mizo. In nikar ne bodite leni in pobarvajte nekaj jajec, zakaj otroku bodo ostale pisanke zmerom v najlepšem spominu. Na vsak krožnik položite pisanko, in videli boste, kako vabljiva in prijetna je videti taka miza! Otroci bodo veseli in z njimi boste veseli tudi vi, in vaš mož bo vsaj za nekaj časa pozabil svoje skrbi in se bo z vami ra-doval! Materam mladih deklet Duše mladega dekleta ne smemo pustiti v temi; pozneje pridejo potem časih prehitre in premočne svetlobe, kakor v temni izbi. Treba jo je počasi in previdno poučiti, bolj z odsevom resničnosti kakor pa /, neposredno, ostro svetlobo, — s koristno in resno polsvetlobo, ki ji prepodi otroške strahove in jo bo vendar obvarovala padca. Samo materinski nagon, to čudovito svetlo-vidstvo, ki se v njem družijo spomini device z izkušnjami žene, samo ta ve, kako in s čim je moči ustvariti to pravo polsvetlobo. Tega nagona ni moči z ničimer nadomestiti. Viktor H u g o. Nazadovanje rojstev v Nemčiji Zadnje statistike so pokazale, da pride v Indiji na vsak zakon 6, t otrok, na Japonskem 4, v Italiji 3,2, v Rusiji 3,1, v Angliji 2,6, v Franciji 2,2, v Združenih dtžavah 2,1, v Nemčiji pa samo 1,9 otrok na vsak zakon. Potemtakem so rojstva v Nemčiji močno nazadovala, zakaj pred nekaj leti je bila Francija tista dežela, kjer se je rodilo najmanj otrok. V Nemčiji je poskočilo število zakon- Na velikonočni petek. cev, ki nimajo otrok, na 40 odstotkov. 13 odstotkov zakoncev ima le IX) enega otroka, 20 odstotkov zakoncev ima po dva otroka, 12 odstotkov zakoncev ima po tri otroke, in samo 15 odstotkov zakoncev ima po štiri ali več otrok. i v e k a j o praznoverju Čarodejna moč poročnega prstana. Človeku se kar čudno zdi, da je še dandanes, ko živimo o dobi treznosti in tehnike, toliko žensk, ki so še zmerom popolne sužnje babjeverstva. In moti se, kdor bi mislil, da so dandanes samo še na kmetih ženske babjeverne. Narobe! Pran v mestih cvete praznoverje, da je kaj. Ko gre taka gospodinja na trg in se spotoma spomni, da je pozabila doma to ali ono reč, se iz praznoverja ne orne domov, ker se boji, da jo sicer dohiti nesreča. In če bo srečala duhovnika, bo hitro stisnila ključe ali kakšno drugo železno reč v roki, da bi je ne doletela božja kazen. Če ji pa pride dimnikar nasproti, se bo prijela za gumb in ga bo oso pot držala, dokler ne sreča belega konja — potem bo gotovo o kratkem doživela veliko srečo. Ne daj Bog, da bi ji priletela črna mačka čez pot. Črna mačka pomeni najhujšo nesrečo! Hitro se bo obrnila in bo izkušala po drugi poti priti na trg. če sreča nuno ali pa meniha, se prime za peto levega čevlja, potem bodo ljudje samo dobro govorili o njej. Med njene glavne nauke spada tudi tale stavek: Petek je slab začetek», in zaradi tega se v petkih ne loti nobenega novega dela. Kadar jo zasrbi leva dlan, vsa srečna pripoveduje sosedi: «Denar bom dobila, ker me srbi leva dlan.* In če ji v ušesu zvoni, je prepričana, da bo slišala nekhj novega. Vraže o številki 13 so že tako znane, da ni vredno govoriti o njih. Med zgoraj navedene vraže spada tudi ta: nikoli ne smeš niti za trenotek sneti poročnega prstana, ker bo drugače tvoj zakon nesrečen. Na to zadnjo vražo je prisegala tudi neka gospa iz Ljubljane in ni oseh sedemnajst let svojega zakona nikoli niti za trenotek snela poročnega prstana. Toda pred nekaj dnevi se je zatekla k zlatarju in mu vsa obupana pokazala svojo levico. Roka je bila precej debela in zamaščena, da jo je rezal poročni prstan globoko v meso. Stoka je je pripovedovala, da ima zaradi prstana že nekaj mesecev neznosne bolečine, ki jo močno ovirajo pri delu. In potlej je zaihtela, češ: tPrstan ne sme z roke, drugače bo postal moj zakon, ki je bil sedemnajst let srečen in zadovoljen, čez noč pekel.» Zlatar, izkušen mož, jo je s pametno in dobro besedo naposled vendarle prepričal, da mora sneti prstan, ker utegne drugače še roko izgubiti in bi morda zaradi tega res bil njen zakon nesrečen. Prerezal je prstan in poslal siroto k zdravniku in ji obljubil, da ji bo razširil prstan in vanj vlil toliko sreče, da je bo imela do svoje smrti dovolj. Tu imate torej spet dokaz, kako se iz praznoverja lahko rodi nesreča, zakaj če bi bila žena vztrajala na svoji vraži, bi bila morda res izgubila roko. Kaj pa je to? Pravljica o jezu in lisici Lisica se je izprehajala po polju. Zdajci jo sreča je/, in jo prijazno pozdravi: (Dober dan, lisica!* (Bog daj, boter jež!* mu odgovori lisica in se porogljivo prikloni do tal. «Strašno rada bi te nekaj vprašala, pa ne vem, ali mi ne boš zameril?* * Kaj bi ti zameril! Le vprašaj!* je rekel jež in obstal. (Koliko pameti imaš v svoji glavi?* je vprašala lisica, in videti je bilo, da jo na tihem lomi smeh. «Koliko pameti? Vse, kar je prav, kaj takega pa še svoj živ dan nisem slišal. Eno pamet imam. To pamet mi je dal ljubi Bog in dobro mi služi!* je rekel jež. «Kaj? Samo eno pamet imaš, siromak?! Jaz jih imam pa sto, zato tudi slovim po vsej okolici kot najpametnejša in najbolj prebrisana žival!* Ježa so te besede ujezile. Premišljeval je, kako bi ugnal hudobno lisico, in res se je nečesa domislil. , ki je nalepljeno na deski, «ker je bilo toliko novic*, ali pa je napravil kratek izprehod, «ker sem imel od sedenja v pisarni čisto mrtve noge» itd. itd. In kadar vidi, da me jeza kuha, mi skesano obljubi, da pride zvečer «čisto za res» točno ob uri domov. Toda volja je dobra, meso pa slabo, in tako ga tudi zvečer navadno po pol ure čakam. Saj bi se dostikrat bolj jezila in ga bolj trdo prijela, pa si časih nehote mislim: «Drugače je tako dober, vse mi da, kar ima, in rad me ima in za otroke tako lepo skrbi in nikoli ne pogleda nobene druge ženske, naj si še tako izvijajo vratove za njim» — in ko tako mislim, se kmalu potolažim in zdaj sem se že kar vdala v svojo usodo. Želim vam, drage zakonske tovarišice, da se tudi ve ne bi imele pritožiti o večjih in težjih pregrehah svojih mož kakor jaz, in vas vse lepo pozdravljam. Z. B. Kako je NESPAMETNA — ure in ure urejuje lase, nos pa se ji sveti Ona tako skrbi za svojo zunanjost ter ure in ure urejuje svoje lase, da bi bila iavilno počesana. Najdražje pudre kupuje, l.kD nos pa je vendar blesteč. Pri najmanjšem potenju zaradi plesanja ji je polt takoj pokvarjena. Puder ne ostane na licu in je njena koža videti mastna. Ko bi le vedela, kakšna ie razlika, če se pudru primeša malo smetanove pene! Smetanova pena je sedaj zmešana z najfinejšim na zraku posušenim pudrom Tokalon (patentirano proizvajanje) To povzroča, da se puder na lice pripoji in da ostane na njem vkljub vetru, dežju ali potenju pri plesu v toplih prostorih. Pudei Tokalon odstranjuje tudi najmanjši blesk in mastni videz kože, pri tem pa kožo ne suši, kakor navadni pudri. Puder Tokalon olepšava Vašo kožo ter jo napravi mehko in baržunasto, pri tem pa osane na licu ves dan. Vse so vrnili. (Mama pošilja nazaj kavni servis, ki ste ji ga v nedeljo posodili. Nič ne manjka.* «Ročaj na tejle skodelici je odbit.» «Saj je priložen!» Višek raztresenosti. Kateri profesor je bil najbolj raztresen? Tisti, ki je v restaurantu naročil omeleto, si jo zataknil za vrat in začel žvečiti servieto. Vlažno — hladno zdaj HI VE A V burji, dežju ali snegu je treba kožo prav posebno varovati pred vetrom in slabim vremenom, storili pa boste to takole: natrite vsak večer, preden greste spat, kožo prav narahlo s kremo Nivea. Koža Vam bo potem postala mehka in prožna, a razen tega tudi tako odporna, da ji niti slabo vreme ne bo škodovalo. Zaradi euzerita, ki je v kremi Nivea, prodre ona globoko v kožo, ne da bi za seboj puščala kaj leska, in je hkrati krema za podnevi in ponoči. ZA SPOMLAD V šoli. Šolski nadzornik je stopil v razred. Peter je stal pred tablo. Učitelj ga je pravkar nekaj vprašal in Peter odgovarja: «Jaz je.. .*