84 Bogdana Borota: Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za uc ˇitelje in vzgojitelje Olga Denac Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta olga.denac@uni-mb.si Barbara Sicherl Kafol Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta barbara.kafol@guest.arnes.si Bogdana Borota, Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za učitelje in vzgojitelje (Koper: Univerza na Primorskem, Znan- stveno-raziskovalno središče Koper, Univerzitetna založba An- nales, 2011), 156 str. ISBN 978-961-6328-96-8. Univerzitetna založba Annales je leta 2011 izdala znanstveno monografijo dr. Bogdane Borota, izredne profesorice na Od- delku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Monografija Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za učitelje in vzgojitelje pomeni pomemben prispevek k teoriji glasbe ter teo- riji in praksi didaktike glasbe na predšolski in razredni stopnji. Vsebina dela zapolnjuje vrzel v glasbenoteoretični literaturi na področju teorije glasbe in oblikoslovja ter omogoča izčrpen vpogled v prvine glasbenega jezika. Je delo slovenske znanstvenice, ki že več let proučuje glasbeni razvoj, glasbeno opismenjevanje v zgodnjem obdobju otroštva in uporabo sodobne tehnologije pri pouku glasbe. Delo je strukturirano iz sedmih, vsebinsko smiselno razvršče- nih delov. V poglavju Zapis glasbe avtorica na razumljiv, tabela- rično pregleden način prikaže razvoj notacije, konvencionalni zapis glasbe in partiture. V nadaljevanju sledi poglavje Glas- beni čas, v katerem se seznanimo z glasbenim oz. metričnim utripom ter glasbenim ritmom. Temeljita opredelitev tonskega sistema, intervalov in lestvic nam omogoči jasen vpogled v glas- beni prostor. Znanja o akordih, harmoniji, ki so predstavljena v poglavju Akordi in druga sozvočja, so nujno potrebna za obli- kovanje kakovostne spremljave peti pesmi ali enoglasni melo- diji. Poglavje Oblikovanje harmonske spremljave k enoglasni melodiji, v katerem na praktičnih primerih prikaže postopek določanja tonalitete, glavnih stopenj tonalitete, harmonskih funkcij in harmonske vezave akordov pomeni pomemben pri- spevek za prakso glasbenega poučevanja. Ker zapisa didaktič- nih korakov pri oblikovanju harmonske spremljave otroškim pesmim ali skladbam ne zasledimo v slovenski glasbeni stro- kovni literaturi, je to poglavje še posebnega pomena. Vsebine poglavja Oblikoslovje vključujejo oblikovne enote, kot npr. delo z motivi, podrobno analizo motivov, dvotaktje, stavek in periodo ter značilnosti enostavne in sestavljene pesemske obli- ke. V zadnjem poglavju Interaktivno učenje v računalniškem okolju z navedbo internetnih strani z možnostjo interaktivnega učenja in seznamom angleških strokovnih izrazov, prevedenih v slovenščino, usmeri bralce, da zakonitosti glasbenega jezika odkrivajo tudi s pomočjo računalnika. Izpostavi procese branja in zapisovanja glasbe, razvijanja glasbene predstavljivosti, razu- 85 Poroc ˇila mevanja in uporabe glasbenega jezika. Ker je učenje v računal- niškem okolju pomemben vidik sodobnega (tudi) glasbenega učenja in poučevanja, ki v slovenskem prostoru še ni navzoče v zadovoljivi meri, so avtoričine spodbude na tem področju še toliko bolj dobrodošle. Vsa poglavja odlikujejo zanimivi pesemski primeri, s katerimi avtorica pojasnjuje zakonitosti glasbenega jezika. Izbrala je ti- ste vidike analize, ki so ključnega pomena za poglobljeno razu- mevanje teorije glasbe, glasbenega časa, prostora, oblikoslovja in interaktivnega učenja v računalniškem okolju. Delo pomembno prispeva k razvoju razumevanja glasbenih parametrov in daje ustrezno strokovno podlago za sodobno glasbeno vzgojo. Namenjeno je študentom dodiplomskega in podiplomskega študija na študijskih programih Predšolska vzgoja in Razredni pouk, vzgojiteljem in učiteljem v splošnih in glasbenih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, prav tako pa tudi vsem drugim bralcem, ki jih privlači omenjena tematika. Ker v našem okolju ni veliko tovrstne literature, je delo za omenjeno strokovno javnost še posebno dobrodošlo.