DR . JOSIP I*: AN i J I
Št. 60
MU Z E J 3 K I RAV KAT E LJ
LJUBLJANA . J^UGOSLAVIJ
Poštnina poračuni ena (C- O, oon la posta;
v Trsta« t Pffc. 11 mare« 1927,
Številka 38 cent.
Letnik Lil
£lst irhaia vsak dan
jS [«v3ece L 22—, r*>l L 6 50 več. — Posair v iirokosti 1 kolone niče, zahvale, po*.
OkTT^^ prvi strani L 2.—
Naročnina: za 1 mesec L 8.—, 75.—, v inozemstvo mesečno Oglasnina sa I mm prostora obrtna oglase L i-—• za oemrt-oglase denarnih zavodov L 2»—
NOST
Uredništvo in npravniftvo: Trat (3). ulica S- France«:© d'Aa*»i 20. To-lefon 11-57. Dopiai nai se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-macije in denar Pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankir-na pism. se ne sprejemajo. - Last. zaloiba in tisk Tiskarne -EdmosU Poduredniitvo v G o r i c i : uUca CHosufe Carducci St. 7. I. n. - Telel. St. 327.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Paric.
Problem vlade
in framasonstvo
Varšava, 8. marca 1927.
Pred par dnevi se je pojavila Fv prodaji brošura Romana Dmow&kega pod naslovom «Pr<£ bi c m vlade«. S to knjižico e formulirala nova .vaepoljska stranka («Oboz VVielKiej prvikrat en del svojega progra-• znano, resolucija,
«Oboz» na svo-
ma. Kakor je ki jo je sprejel	.
jem kongresu v Poznanju o- no-Vembra preteklega leta, m bila nikaka splošna formv.lacijapro-grama..' Po zatrdilih voditeljev tr-^i velikopoljskega pokreta se nova organizacija niti ne namerava posvečati takoj vpraša njem dnevne politike, temveč smatra za svojo prvo nalogo, da zbere okoli sebe vse poljske narodne elemente. Program sam pa bi se imel izdelati polagoma, kakor bodo zahtevale potrebe organizacije.
Brošura Romana Dmowskega ie pa tako važen pojav, da bo zanimala gotovo tudi politično javnost Izven mej Poljske, ker podaja splošno kritiko današnjih vladnih sistemov v Evropi. Pri svojih izvajanjih se naslanja predvsem na ugo-tovitev, da kažejo vsi dosedanji vlaxini sistemi in državne uredbe znake razpadanja. Ta kriza je po njegovem mnenju v tesni zvezi z bankrotom političnih načel prejšnjega stoletja, ki slonijo predvsem na ^političnih gospodarskih in kulturnih pravicah posameznika. -	. •
Zmaga posameznika je do-vedla do organizacije vseh enot, ki so imele skupne interese. Tako se je razvila razredna politika, v kateri je vedno zmagoval oni socialni razred, ki je bil bolje organiziran in je imel večjo moč. V začetku so odločevale o -usodi države kapitalistične vlade, a pozneje, ko se je začel organizirati tudi delavski razred, je bil kapitalizem prisiljen jpo skoro vseh državah k popušča-njii in kapitalistični tip vlade je bil nadomeščen s tipom tako-imenovanega «omejenega kapi-talizma», ki je pomenil za Evropo dobo največjega gospodarskega proč vi ta.
Industrializacija prekooceanskih držav, posebno Zedinjenih držav in Japonske, dalje naglo naraščanje prebivalstva v posameznih državah, ostra konkurenčna borba in končno svetovna vojna, ki je bila v veliki meri posledica teh pojavov — vse to je do vedlo do osiromašenja Evrope in do nadvladujočega položaja Zedinjenih držav. Toda obenem so se povečale tudi zahteve socialističnih strank, katere se nahajajo v več državah na čelu vlade. Socialistični program se izvaja od tedaj mnogo hitreje nego prej. To pa povzroča omejevanje ustvarjajoče delavnosti in blagostanja v državi in zabteva nezaslišano obremenjevanje državnih in občinskih proračunov, pri čemer se stroški za razne investicije, ki so včasih koristne, včasih nepotrebne, z vrača jo na rame kapitala.
V tesni zvezi s tem je razpad parlamentarizma. Razredna politika je do vedla do tega, da evropske države ne morejo najti izhoda iz večnih vladnih kriz. Dmo\vski piše o tem dobesedno:
«Vlad na politika se poverja v celoti in v posameznih delih nekompetentnim, večkrat tudi čisto nesposobnim ljudem, katerih edina kvalifikacija je njihova demagoška ali intrigantska sposobnost. Ljudem torej, katerim je vso eno, kaj se jim poveri, ali trgovina ali industrija, pro-sveta ali mornarica. Glavno jim je samo, da postanejo enkrat ministri. V najresnejših hipih za usodo države so vsi za krizo in država ostane več ali manj časa brez vlade. Ko je kiiza rešena, pride nova vlada, katera ruši vse ono, kar je bila prejšnja zgradila.»
Da današnji sistem ni dove-del do katastrofe, se je treba po mnenju Dmowskega zahvaliti samo pravnim institucijam, katere so radi večstoletne tradicije premog-očne, da bi se moglo pozabiti nanje. V tem pogledu se nahaja zapadna Evropa v mnogo boljšem položaju nego vzhodna, kjer razredna gesla, kakor Be je videlo v Rusiji, prav lahko izzovejo nekulturno borbo — borbo na nož.
V doka« svojih izvajanj se po-
služuje DmovvtRki precej smelih trditev. Pravi, da išče danes vsa Evropa pomoči pri tajnih organizacijah. V mnogih državah se naslanjajo vlade na framason-ske lože. Ko bi ne bilo lož, bi se v marsikateri državi ne mogla sestaviti v sedanjem položaju sploh nobena vlada. Danes se v fra masonskih ložah sklepajo kompromisi med posameznimi političnimi strankami, med gospodarskimi skupinami itd.
Iz te predpostavke sklepa
Dmowaki: Naravno je, da tttt ▼ tajnosti teh organizacij velika nevarnost, zakaj tisti, ki pravzaprav vladajo, ne sprejemajo
nobene odgovornosti za delo vlade in o njih javnoet sp^oh nifcesar ne ve. Ministrski predsedniki in ministri so večkrat le izvrševalci naredb, ki jih dobivajo od teh «tajnih viad».
Potrebno je — zaključuje svojo kritiko voditelj «Oboza Wiel-kiej Polski» — da se narod končno reši iz takih razmer.
ZSomfcn mtSBc&ili psisfiSo o tesfluMII
Z 200 glasovi proti enemu
Potek seje
RIM, 10. (Izv.) Po otvoritvenih formalnostih in spominskih govorih se vršijo volitve enega podpredsednika zbornice in enega tajnika predsedstva. Edina kandidata na ti mesti sta poslanca on. Guglielmi in on. San-sanelli. Istočasno se vrši tudi tajno glasovanje o proračunu ministrstva za pravosodje. Medtem stopa v zbornico predsednik vlade in se tudi udeleži volitev novega podpredsednika in tajnika zbornice ter oddaja svoji kroglici v volilne žare.
Po končanem glasovanju prehaja poslanska zbornica k nadaljevanju razprave o proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo. Danes povzema prvi besedo poslanec on. Milano Milani, ki razpravlja o nekaterih važnih narodno - gospodarskih vprašanjih, zlasti pa o poljedelstvu in kmetijskem poduku. Svoj govor zaključuje z željo, da bi poljedelstvo v vedno večji meri prispevalo k bogastvu Italije.
Po njegovem govoru predlaga načelnik vlade poslanski zbornici zakonski načrt o ureditvi diplomatične in konzulske karijere, o ureditvi karijere diplomatskega pisarniškega uradni-
« H i -zj* i ril i rt i ran lil orli i-
II
smatra ratifikacijo za popol-noma normalno stvar
BEOGRAD, 10. (Izv.) Najvažnejši dogodek v zunanje-poli-tičnem 'položaju — italijansko priznanje romunske aneksije Besarabije — je vzbudil razne verzije v politični javnosti. Po informacijah iz zunanjega ministrstva pa smatra slednje italijansko primanje kot popolno^ mai normalno stvar. Priznanje je dejstvo, ki nikakor nima povoda, da bi motilo dobro razmer-
Govorili so nato zastopniki rasnih strank, ki so dajali du-flka svojemu velikemu veselju ter so izražali globoko hvaležnost vsega^omunskega naroda napram Italiji. Zbornica je navdušeno vzklikala Italiji, njenemu kralju, on. Mussoliniju in Averescu
V zbornici pa je govoril zunanji minister Mitileneu ter je sporočil poslancem veselo vest. Zbornica je priredila živahne ovajcije on. Mussoliniju in Italiji. Minister za Besarabijo Nitza je izjavil, da! govori v imenu be-sarabskega naroda ter da izraža njegovo veliko hvaležnost napram Italiji. Tudi zastopniki raznih drugih
strank so podali slične izjave
Trgovinsko msoflBB
med Jugoslavijo in Belgijo
BEOGRAD, 10. (Izv.) Vlada je sprejela nocoj brzojavko iz Bruslja, da je belgijska zbornica soglasno ratificirala trgovinsko pogodbo, ki je bila nedavno sklenjena med jugoslovensko in belgijsko vlado. Ratifikacija pogodbe pride sedaj pred belgijski senat._
skupščine
Seja beograjske nar.
BEOGRAD, 10. (Izv.) Danes je narodna skupščina nadaljevala nndrobno debato o proračunu vrhovne državne uprave. Na po-uni	, poldanski seji je predsednik na-
i	srs
katerim se prenesejo vladarske pravice za časa kralj.eve odsotnosti na ministrski svet.
Notinarski sindlKat
Ustoličenje novega centralnega odbora
RIM, 10. (Izv.) Danes zjutraj je bil ustoličen novi centralni odbor novinarskega sindikata. Razen generalnega tajnika poslanca on. Amicuccija so bili na-vzočni vsi tajniki pokrajinskih novinarskih sindikatov. Trst je zastopal novinar Štefani. Poslanec on. Roesoni je v daljšem govoru očrtal smernice fašlstov-skega delovanja sindikata, faši-
je med Članicami Male antante. I stovskega. tiska in najvažnejših
..	• w	•___1 • J _ kjf	M «vv«4ATk I ____ w__1 1__r _____v> rv.iri O r
štva in o discipliniranju odli kovanj v inozemstvu. On. Mus-solini nadaljuje: « Predlagam zakonski načrt za spremembo v zakon dekreta, s katerim Italija ratificira pogodbo iz leta 1920., ki je priznala Besarabijo Romuniji. Prosim, da se temu zakonskemu načrtu prizna nujnost.» Ob teh besedah se dvignejo poslanci s svojih sedežev in dolgo ploskajo z vzkliki: Živela Romunija! — Predlogu se prizna nujnost in predsednik imenuje takoj poročevalsko komisijo, kateri je naročeno, da še tekom današnje seje poroča poslanski zbornici o na-črtu. Kmalu zatem stopa na govorniško tribuno predsednik komisije on. Andrea Torre, ki predlaga v kratkem govoru odobritev zakonskega načrta, kateremu je bila priznana nujnost, «ker je že davno do-i zorel v zavesti obeh narodov. Besarabija je romunska pokrajina. Italijanska politika temelji na principu narodnosti in ne imperijalizma. M ussolinijeva zunanja politika, je jasna in odkrita. To naj vedo in razumejo tudi tujci in naj ne mislijo o absurdnih načrtih.» — On. Musso-lini: «Delajo se, da mislijo!» — na račun Italije. Vsa dejanja italijanske zunanje politike od leta 1922. dalje stremijo edinole za spoštovanjem narodnostnih čustev in zamirom.Z ratifikacijo te pogodbe izvršuje zbornica čin mednarodne lojalnosti, ker izpolnjuje z njo svojo obveznost ter priznavaj prijateljski državi njene politične in zgodovinske pravice.» Govoru poročevalca sledi takoj glasovanje o predloženem zakonskem načrtu, ki je odobifll z 200 glasovi proti enemu. Istočasno naznanja predsednik tudi izid volitev v predsedstvo, iz katerega sledi, da sta bila izvoljena poslanca on. Guglielmi za; r>o d predsednica in on. Sansanelli za tajnika, pred sodni štva zbornice. Ob 1825 zaključuje predsednik sejo.
Načelnik vlade
predložil kralja dekret t podpis
RIM, 10. (Izv.) Danes zjutraj je predsednik vlade in zunanji minister predložil kralju v podpis dekret o ratifikaciji pariške pogodbe z dne 28. oktobra 1920., ki priznava Besarabijo Romuniji.
Naglaša/ se tudi, da Mala antan-ta ni bila ustvarjena zato, da zagotovi Romuniji Besarabijo, ampak je bila ustvarjena v popolnoma druge svrhe, ki Se danes obstojajo.
Mnsfije angleških krosov
o vtisih v Jugoslaviji
LONDON, 10. (Izv.) Ix informacij, ki so prispele iz Beograda, sledi, da so jugoslovenski politični krogi baje razburjeni radi italijanske ratifikacije pogodbe o Besarabiji. Toda navzlic temu razburjenju je mnenje londonskih političnih krogov o velikem mednarodnem pomenu in miroljubnem značaju italijanski ratifikacije o-stalo nespremenjeno. V Londonu so mnenja, da ba Romunija lahko prepričala svojo prijateljico Jugoslavijo o miroljubnih namenih ratifikacije. Poleg tega »e še povdarja, da se Jugoslavija ne bo hotela zameriti Romuniji zlasti radi tega ne, ker predstoji v Družbi narodov razprava o nekaterih Se višečih vprašanjih v zvezi s trianonsko in newillsko pogodbo. Sploh v Londonu ne morejo razumeti nervoznosti Jugoslavije in njenega zadržanja, katerega se smatra za protislovje, ako se pomisli, da se je jugnslovenska vladu vedno branila priznati sovjetske vlade in je celo nudila ostankom Wranglove armade zavetišče na svojih tleh. Tudi na konferencah Malega sporazuma se je vedno upirala če-hoslovaški Želji glede juridične-ga priznanja sovjetske vlade.
vprašanj, ki zanimajo novinarski stan. On. Amicucci je podal porodilo o delovanju sindikata v poslednjem času. Po poročilu tajnika je prešel odbor k razpravi o raznih točkah, ki so na dnevnem redu sestanka. Zvečer Je sprejel centralni odbor novinarskega sindikata generalni faSistovski tajnik on. Turati. Uradno poročilo o sestanku bo izdano tekom jutrišnjeg-a dneva.
Novi jveceftcvesaki poslanik prispel v Kim
RIM, 10. (Izv.) Danes zjutraj je prispel v Rim novi jugoslovenski poslanik pri Kvirinalu gospod Milan Rakič. Na postaji g-a je sprejelo in pozdravilo o-sobje jugoslov. poslaništva.
Ml MetTTKiu Jte
t čast letalcu De Piaedu
BUENOS AIRES, 10. (Izv.) De Pinedo je imel predavanje o svojem potovanju pred mnogošte vilnim občinstvom, zvečer pa mu je bil prirejen banket, katerega se je udeležilo 1300 oseb. Sploh se prirejajo De Pinedu velike svečanosti in je predme* velikega občudovanja.
Proglas
Mu!sn]s o BuRareita
radi ratifikacije besambske pogodbe s strani Italije
BUKAREŠT, 10. Vest, da Je italijanski poslanik markiz Du-razzo izročil včeraj romunskemu zunanjemu ministru noto italijanske vlade, v kateri se naznanja ratifikacija pariške pogodbe o Besarabiji, je izzvala v Bukareštu veliko navdušenje. Mnoga poslopja so izvesila italijanske in romunske troboj-nice.
Opoldne se je ministrski predsednik Averescu podal na dvor, kjer je kralju oficijelno sporočil to vest. Dijaštvo je uprizorilo pred sedežem italijanskega poslaništva navdušeno manifestacijo ter je vzklikalo Italiji.
Ob 15., ko se je otvorila seja senata, je Averescu takoj povzel besedo. Opozoril je na razgovore, ki jih je imel meseca sep-tembra v Rimu, ter je povdarjal veliko važnost koraka, ki ga je napravila italijanska vlada. S tem korakom ni Italija nikakor zavzela sovražnega stališča napram Rusiji, marveč je samo izpolnila obveznost, ki jo je prevzela s pogodbo iz 1. 1920. Vprašanje Besarabije je za Romunsko sedaj redeho. Naglašal je, da je Romunska dolžna veliko hvaležnost onim državam, kil so ratificirale pogodbo, predvsem pa mora biti hvaležna sinovom večnega mesta, ki so spet pokazali vso svojo veliko ljubezen do svojih bratov ob Donavi.
radi napadov na Italijo in fašizem
GENOVA, 10. (Izv.) Tukajšnja politična skvadra je aretirala v Nervi nemškega podanika Hu-gona Delinskega. Delinsk se je izdajal za fotografa; v resnici pa je sodeloval pri raznih inozemskih časopisih in revijah, v katerih je pri občeval fotografije in članke polne napadov na fašizem Tekom hišne preiskave so bile najdene v njegovem stanovanju kopije raznih fotogTafij, ki so bile priobčene v berlinskem listu <<Illustrierte Zei-tung». Delinsk navzlic temu zanika svojo krivdo ter izjavlja da je občudovalec fašizma. Jutri se bo že vršila proti njemu kazenska razprava radi prestopka proti novemu zakonu o javni varnosti. _
Aretacija v vlaku
MILAN, 10. (Izv.) Milanska trgovska potnika Dante Fronza-roli » Marij Acquati sta se včeraj zjutraj vozila iz Milana proti Genovi. Med vožnjo sta oba potnika zabavljala čez fašizem, kar je vzbudilo med ostalimi potniki velik odpor, toda oba potnika nista odnehala od svojega zabavljanja, dokler ni posegel v razpravo miličnik-agent, ki Je oba potnika v imenu zakona aretiral.
A m—liki admiral ▼ Splitu
SPLIT, 10. (Izv) Danes je dospel v Dubrovnik ameriški admiral Burerage, poveljnik ameriškega brodovja, ki se je vrnil iz Beograda. V Dubrovniku je pozdravila admirala j ugoslovenska mornarica s topovskimi streli. Jutri zvečer odpotuje ar meriški admiral v Split, kjer o-stane do pondeljka. Spremlja ga poslanik Prince. Po Jugoslaviji spremlja ameriškega admirala jugoslovenski admiral Koch.
Ponesrečen beg
s Sušaka na Reko
SUŠAK, 10. (Izv.) Zvečer je hotel z jugoslovenske strani pobegniti v čolnu skozi Mrtvi Kanal v Italijo neki Juraj Niže vic s še nekim drugim tovarišem. Pri tem ga je zapazil italijanski finančni stražnik, ki je pozval veslača, naj se ustavita. Tovariš je skočil v vodo, Nižević pa se je vrnil s čolnom na jugoslovensko stran. Italijanski finančni stražnik je parkrat ustrelil za njim s puško, a ga ni zadel. Na jugoslovenski obali je sprejel Niževića jugoslovenski finančni stražnik in ga izročil o-rožnikom. Cemu je hotel Niže-vić pobegniti v Italijo, se še ne ve. O njegovem tovarišu manjka doslej vsaka sled.
napriiavailš fcaiteBflfiU M
Položaj v &a»ghaju — Nacijo-nalistiena zarota
PARIZ, 10. Iz Šanghaja poročajo, da so nacijonalistične čete premagale sovražne oddelke v ookrajini Hanoi ter da sedaj naglo prodirajo vzdolž Jang-Tse-Kjanga proti Nan-Kingu.
Iz Londona pa javlja j o, da je narodni kongres Indijcev sklenil oborožiti 2700 prostovoljcev ■:i bodo odšli na Kitajsko pomagat nacionalistični kantonski ladi v njenem boju proti «tuj-cu-napadalcu». V londonskih krogih sicer pravijo, da ta vesl še ni potrjena, vsekakor pa jo smatrajo, ker prihaja iz Bom-baya, kot nekak protest proti i porabljanju indijskih čet pri obrambi Šhangaja.
Kant on cev glede Šan ghaja
LONDON, 10. Listu «Times» poročajo iz Šanghaja: Nacijona listična vlada je objavila važno izjavo glede politike oz. taktike, ki jo namerava izvajati napram šanghaju. Kantonska vlada je sklenila, da bo zahtevala izročitev mednarodnega dela mesta; sile pa ne bo uporabljala, marveč se bo s tujci pogajala. Ne bo torej izvršila oboroženih napadov in ne bo organizirala nemirov med ljudstvom. Vsekakor pa se bo posluževala propagandnih sredstev in bo, v slučaju potrebe, prekinila gospodarske odnošaje z inozemskimi koncesijami.
Vsi vojaški agenti, ki so odvisni od nacijonalistične stranke Kuo-Min-Tang, so dobili navodila, da ne smejo streljati na inozemske posadke, razun če bi bili primorani. Samo one osebe, ki bodo imele pisano pooblasti lo, izdano od zunanjega mini strstva nacijonalistične vlade bodo smele zastopati kan tonsko vlado pri pogajanjih s tujimi vlas»tmi. Dogovori, ki bi jih drugi sklepali v imenu nacijonali-stov, ne bodo imeli nikakršne veljave.
Šanghajska sekcija Kuo-Min-Tanga je pojasnila, da je ta izjava namenjena predvsem delavstvu, dijaštvu, podjetnikom in industrijalcem ki naj se izogibajo vsakršnega spopada in izzivanja, ki bi zamoglo privesti do konflikta z inozemskimi četami.
V Wu-Huju ob reki Jang-Tse je prišlo do nemirov. Prebivalstvo je uprizorilo viharne proti-angleške demonstracije ter je skušalo zasesti neko britansko topničarko. Demonstrante so prepodili angleški vojaki. Množica Je opustošila vse urade čari name in prostore raznih klubov. Kitajske čete so interveni rale šele tedaj, ko so se demon-
stranti razšli. Mir je sedaj že vzpostavljen.
Iz Šanghaja poročajo tudi, da je policija izvršila preiskave v okraju Šapei. Prišla je baje na sled veliki zaroti Kantoncev, pri kateri' je bilo udeleženih kakih 10.000 oseb. _
Španska Ho pomakla Mil
pri obrambi v š&ngiiajn
MADRID, 10. Pol uradna nota pravi, da je poveljnik ladje «Blas Lezo», ki se nahaja v Šan-ghaju, sporočil angleškemu generalu Duncanu, da je pripravljen sodelovati pri obrambi inozemskih koncesij v Šangliaju. Taka navodila je dobil od svoje vlade. General Duncan je španskim vojakom naročil, naj branijo španski konzulat. Kakih 250 mož, ki razpolagajo tudi s tremi strojnicami ter enim topom, se bodo čimprej izkrcali ter pomagali Angležem pri o-brambi inozemskih poslopij v mestu.
Žr'V2 potresa nn JaponrHem .
TOKIJO, 10. Zadnje poročilo notranjega ministrstva navaja, da je potres zahteval 4774 človeških žrtev. V sami pokrajini Kioto je 1699 mrtvih.
Strašna letalska nesreča.
LONDON, 10. V bližini letališča Bigging Hill se je včeraj dogodila strahovita nesreča. Neki letalec je hotel preizkusiti padobran ter je skočil z letala, ko se je to nahajalo v višini 1200 metrov. Padobran pa se ni odprl in nesrečni letalec je padel na cesto med Londonom in Hastingsom ter se raztreščil. Groznemu prizoru je prisostvovalo več ljudi.
Kralj Alfonz obolel
MADRID, 10. Španski kralj je ah no obolel in mora Čuvati po-teljo. Jutri bi se morala vršiti velika vojaška glasnost, pa je bila adi kraljeve bolezni odgouena.
Drobne vesti
Ilako naj bi se dosegla kolonizacija in industrijalizacija Sibirije.
Predsediiištvo glavnega izvršilnega odbora Zveze ruskih sovjetskih republik je izdelalo te dni splošni načrt za gospodarski razvoj Sibirije. Po tem načrtu je industrijalizacija zemlje odvisna od dedečih predpogojev: Gospodarstvo je treba povzdigniti z upe-ijavo modernih strojev za obdelovanje zemlje. Kuzbaški premosov-.uki morajo povečati svoje delo, ker bi potem mogli v zadostni meri preskrbovati s premogom kovinsko industrijo v okolici Telbe-4taja. Treba je zgraditi velike predilnice, ki bi obdelovale tur-kestanski bombaž, katerega bo dovažala že projektirana turke-stansko-sibirska železnica. Te predilnice bi lahko zalagale s svojimi proizvodi vso Sibirijo, Daljnji vzhod in vse kraje ob mongolsko-kitajski meji. Seveda je treba v ta lamen tudi izgraditi več stranskih železniških prog, predvsem progo Tomsk—Jenisejsk. Tekom 15 let se ima naseliti v Sibiriji okoli 3 milijone delavcev in kmetov, ki bodo delali izključno pri eksploataciji prostranih gozdov v severni Sibiriji. Razen tega bo vlada šla v vsakem oziru na roko lovcem zveri z dragocenim krznom in iskalcem zlata. Posebna pažnja bo posvečena domačemu gospodarstvu sibirskih urojencev.
Podrobnosti lz valikomestnega hotela
Waldorf Astoria hotel je edeit izmed najelegantnejših hotelov v New Yorku. Šteje osemnajst nadstropij in tisoč pet sto sob. Povprečno ima na leto tri sto tisoč gostov. V hotelu je petnajst sto uslužbencev, telefonska centrala s štiri in tridesetimi telefonistkami. Vsak dan se opere šestdeset tisoč kosov perila. Vode se porabi na leto tri sto šestdeset milijonov litrov in sto pet in trideset milijonov litrov olja za centralno kurjavo, razsvetljavo in za kuhinje. Štirje inženirji z dvema stotinama delavcev oskrbujejo tehnično o-premo. V poslopju je sedemnajst vzpenjač in dva in dvajset trgovin. Pri brivcu se lahko brije trideset oseb istočasno. Poleg tega je v hotelu še poštni urad, več menjalnic, različne koncertne in gledališke dvorane, od katerih največja ima prostora za dve sto oseb. Pripomniti je treba, da uporabljajo ta hotel že od nekdaj tuji knezi, diplomatje, pa tudi predsednik Zedinjenih držav, ko obišče New York.
naročajte in Me
„EDINOST
CL
«EDINOST»
V Trstu, dne 11. marca 1927.
DNEVNE VESTI
Glas naJIb izseljencev
SkupiDa nadih izseljencev v Franciji nam piše:
Tukaj v Merlebachu nas je veliko Slovencev iz Julijske Krajine Pa le malo je slišati o nas. Iz vseh drugih krajev se oglašajo izseljenci, le iz Francije se nikdar ne čita nikak dopis, kakor da bi ne imeli mi ničesar povedati in kakor da bi nam sploh nič več ne manjkalo na tem svetu.
Pa vendar imamo tudi mi mnogo zanimivega, kar smo doživeli v tujini in kar bi radi povedali. Tudi nismo pozabili naše domo vine. Tukaj v Merlebachu delamo vsi po premogovnikih, in kar nas je Slovencev, delamo po večini pod zemljo. Služimo si vsakdanji kruh v potu svojega obraza.
Zaslužek ni ravno slab. Naša premog, družba nam plačuje 18 fr. na dan, poleg tega dobi vsak delavec 8 frankov drag. doklade in Še 40% poviška, tako da zasluži delavec povprečno 33 frankov na dan. Oni, ki so poročeni, dobivajo Se družinsko d oklado, in sicer 2 franka za vsakega družinskega Člana pod 14. letom. Tisti, ki delajo na akord, pa zaslužijo več.
Na splošno izhaja tisti, ki hodi pridno na delo, toda če ne, ni tu obstanka. Sedaj se pojavlja silna brezposelnost in mnogi so v nevarnosti, da zgubijo delo in da se bodo morali potem v bedi in revščini vračati zopet v svoje kraje.
Pošiljamo najlepše pozdrave vsem rojakom, starišem, dekletom in fantom. Naj bodo zdravi in veseli v lepem domačem kraju.
I. Terpin, C. Terpin, J. Bo-guš, J. Kemperle.
OBČNI ZBOR NOVINARSKEGA KROŽKA
Vsi člani novinarskega krožka so vabljeni na redni občni zbor, ki se bo vršil v sredo, dne 16. t. m., ob 17. v društvenih prostorih.
Dnevni red: 1) Odobritev zapisnika prejšnjega občnega zbora; 2) sporočila; 3) odobritev tajniškega poročila; 4) odobritev blagajniškega poročila, obračuna za 1. 1920., proračuna za 1. 1927. ter odobritev poročila o pomožnem fondu za 1. 1926; 5) odobritev upravnega dogovora, sklenjenega s fašistovskim sindikatom novinarjev iz Julijske Krajine; 6) odobritev pravil; 7) odobritev pravilnika o pomožnem fondu; 8) izvolitev novega zastopništva.
Obračuni in društvena pravila so Članom na vpogled v društvenih prostorih
Natečaj za imenovanje kemika -farmacevta.
Kr. prefektura sporoča;
Rok natečaja za imenovanje kemika - farmacevta pri vojaškem pomorskem sanitetnem zboru, kateri je bil razpisan z razglasom od 16. novembra 1926., je podaljšan do 15. aprila 1927.
Izpiti se začnejo 16. maja pred-poldne.
Iz tržaškega življenja
Radi brezposelnosti v smrt —
Žalosten konec pomorščaka
Včeraj zjutraj se je odigral v hiši Št. 14. ulice Tommaso Lu-ciani žalosten dogodek. Že zrel mož in družinski oče je radi brezposelnosti, v katero so ga pahni? posledice majhnega prestopka, obupu na odvraten način napravil konec dnem svojega življenja. Nesrečnik je 56-letni pomorščak Ivan De Drago. Mož je bil dolgo vrsto let nameščen kot natakar pri neki tukajšnji paroplovni družbi in je s svojo težko prislu-ženo plačo preživljal razen sebe tudi ženo in dvoje otrok. Tekom potovanja v oddaljenih morjih pa je De Drago pred par meseci zagrešil v svoji službi neko ne-nerednost, radi katere so ga ob prihodu parnika v naše pristanišče izkrcali in za kazen je bil za leto dni odstavljen iz službe. — Tako je mož ostal brez zaslužka in ker si ni mogel dobiti kake druge službe, je beda kmalu začela trkati na vrata. Radi teh žalostnih razmer je siromak duševno hudo trpel; polastila se ga je malodušnost in sčasoma se je u-dal obupu, ki ga je naposled dove-del do žalostnega sklepa, da si
vzame življenje.In včeraj zjutraj je nesrečni mož izvršil svojo obupno nakano. Okoli 5. ure, ko so njegovi domači že trdno spali, je na tihem vstal ter se obesil na kavelj pri vratih sobe. Čez kake pol ure je vstala njegova žena, da bi skuhala kavo. Ko je odprla vrata, je £ grozo uzrla truplo moža, ki je viselo brez znaka življenja na vrvi. Ob tem presunljivem prizoru je nesrečna žena za-vpila na pomoč in skušala rešiti moža iz strašnega položaja, a groza in žalost sta jo takoprevzele, da je omedlela. Na vik in jok otrok ki sta se medtem zbudila, so prihiteli ljudje iz bližnjih stanovanj, ki so urno sneli obešenca ter nato poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Toda ta je na prvi pogled spoznal, da je njegova pomoč zaman; nesrečni De Drago je bil že mrtev. Predno je odšel, je zdravnik moral podati svojo pomoč ženi nesrečnega pomorščaka, ki je imela hud živčni napad.
O žalostnem dogodku so bili obveščeni policijski organi iz ko-misarijata v ulici Brunner, ki so se podali na lice mesta ter izvršili predpisani izvid. Nato je bilo sa-momorilčevo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Nesrečni De Drago je imel oči-vidno prirojeno nagnjenje k samomoru, kajti tudi njegov brat si je pred približno letom dni na podoben način vzel življenje.
Njega ali pa nobenega...
25-letna dninarica Antonija To-šcan, stanujoča v ulici Molin a vento št. 132, je imela ljubavno razmerje z nekim mladeničem, ki pa njenim staršem ni bil po godu. Zaman jih je Antonija prosila, naj bi ji ne s svojim odporom motili zlatih sanj njenega zaljubljenega srca. Starši se niso dali o-mehčati in sinoči so mladeniču odločno povedali, da je njegovo prizadevanje zaman. Radi tega je nastal ogenj v strehi. Antonija se je hudo sprla s stariši in naposled je dala duška svoji žalosti in jezi s tem, da je izpila s samomorilnim namenom par požirkov hi-permanganata, hoteč menda tako pokazati, da ji brez «njega» ni živeti. Toda zdravnik rešilne postaje, ki so ga domaČi poklicali na pomoč, ji je prekrižal nevesela nakano; izpral ji je želodec ter jo s tem rešil iz nevarnosti. Kljub temu pa je bila zaljubljena Antonija iz previdnosti prepeljana v mestno bolnišnico, kjer bo v par dneh prebolela svoje telesne bolečine. Upamo, da ji bo potem čas polagoma zacelil tudi srčne rane. On je za take bolezni najboljši zdravnik.
Odmevi velike tatvine. - Dve aretaciji.
Kakor smo svoj čas poročali, so v noči od 27. na 28. februarja neznani zlikovci vlomili v erarno skladišče tobaka v ulici Paduina št. 4 ter ukradli za okoli 35.000' lir tobaka in cigaret. Poizvedovanja, ki jih je pričela policija, so bila sprva brezuspešna, toda te dni so policijski organi menda končno prišli na pravo sled. Aretirali so dva mladeniča, ki sta močno osumljena, da sta imela pri tej tatvini svoje prste zraven. Sta to 24-letni Peter Antoncich, stanujoč v ulici Cunicoli št. 7, in 21-letni .Tust Jas-bitz, stanujoč v ulici E. Toti št. 7. Oba sicer odločno tajita, da bi bila zapletena v to tatvino, a kljub temu sta bila pridržana v zaporu.
Tržaško sodišče .
Tihotapca pred sodiščem
Obtožnica, glasom katere sta predvčerajšnjim bila pozvana pred tukajšnji kazenski senat Albert Franellich in 14 1. Bruno Stiptar, ju obdolžuje zločina vtihotapljenja 296 kg inozemskih cigaret. Iz obtožnice se ne izve nič jasnega, zato se vzamejo kot podlaga obtožbe izjave kapetana kr. finance Josipa Tricoli, ki pove, da sta 1. februarja pr. 1. finančna stražnika Attilio Gallminari in Salvator di Maca ustavila Stip-tarja in Franellieha. ker sta se jima ta dva zdela sumljiva. Pri Franellichu sta našla 110 avstrijskih cigaret, toda pri preiskavi je prišla na dan tudi beležnica z nekimi risbami; kmalu se je dognalo, da je bil v beležnici narisan jarek deloma pokrit, ki je
služil tihotapcema za prenašanje plena potom deroče vode. Stiptar je imel pri sebi ključ, o katerem je trdil, da ga je nadel na ceetL Preiskava je dognala, da je bil Stiptar šolar v Novem gradu (Cittanova), kjer je stanoval pri neki Mariji Luznik; v tej hiši so finančni stražniki našli 7777 cigaret.
Obtoženec Franellich priznava deloma svoje dejanje, pravi pa, da ni vtihotapi j al tobaka iz Avstrije, temveč da ga je kupoval tu v Trstu. Pove, da je btt dolgo časa bolan, in oriše del svojega življenja.
Stiptar zanika vse, kar je izpovedal preiskovalnemu sodniku. Pravi, da so bile vse izpovedbe izmišljene. Na koncu svojih izjav se spusti v jok.
Državni sodnik se v tej razpravi posluži novega zakona, ki dovoljuje spremeniti denarno kazen v zapor, in zahteva za Franellieha obsodbo na 12450 lir globe. Franellieha brani odv. Berton, ki izraža svoj dvom na v obtožnici določeno vtihotapljenje tobaka in smatra zahtevano kazen za previsoko.
Odv. Kezich se v brambi S<tip-tarja spusti v opisovanje brezbrižnosti dečkovih roditeljev, ki so iz Zadra poslali mladoletnega kar samega na obravnavo. Zaključujoč predlaga dečkovo oprostitev, ker ta ni mogel vedeti, da krši s svojimi dejanji postavo.
Sodni dvor je obsodil Franellieha na 6 mesecev ječe in 2400 lir globe ter na enoletno posebno policijsko nadzorstvo. Stiptar je bil obsojen pogojno na 527 lir globe, ki mu pa ne bo vpisana.
Tatinska družba pred sodiščem.
Včeraj je tržaški kazenski senat sodil Eneja Pullini, Marija Maier, Viktorija Kaucich in Danteja Er-colessi. Samo eden obtožencev je dopolnil 20. leto starosti in vendar je eden izmed njih bil že petnajst krat predkaznovan.
Obtoženi so, da so vdrli dne 8. novembra pr. 1. v neko hišo v ul. Istituto, kjer so okradli skoro vse stanovalce. Plena je bilo približno za 10.000 lir. Oškodovane so gospe Anita Sabatz, Angela Vespa-siani in Wostri Milossovich.
Na obravnavi so vsi obtoženci tajili svoje zločine, razen Ercoles-sija, ki je ne le priznal svoje, temveč odkrito nastopil proti tovarišem, obdolžujoč jih javno in odkrito. Povedal je, da so Caucich in tovariši vdrli v hišo — on je ostal zunaj do pravega trenutka. Vsi so čakali ugodnega trenutka v ulici Soiitario. Tovariši so ga povabili, da se udeleži podjetja, kar je takoj sprejel.
Marešjalo Turus pove, kako je^ mladeniče aretiral. Tovariš Vico" je zasledil ukradene stvari v trgovini nekega Bechio, ki je obtožen nakupa ukradenih stvari.
Zaslišane oškodovane stranke zamorejo povedati le vrednost odnešenega blaga.
Bechio se brani, Češ da je kupil vse stvari v popolni dobri veri.
Branili so odvetniki Vincenc in Ernani Bologna, odv. Berton in odv. Taormina.
Sodni dvor je obsodil Pullinija na 2 leti, 1 mesec in 8 dni ječe, Maierja na 1 leto, 3 mes. in 5 dni, Ercolessija na 10 mesecev, 20 dni zapora in Bechisa na 10 mesecev zapora. Caucich je bil oproščen, ker ni zagrešil Ničesar.
TELESNA VZGOJA
SPORT
Igrišče «Obzora*
V nedeljo, 13. t. m. se odigra točno ob 11. uri prijateljska tekma na igrišču «Obzora», II. četa M. d. «Rocol» z II. četo M. d. «Sparta».
Vesti z goriškega
Goriške mestne Testi
Telefon v goriških vaseh.
Podgora, Šempeter, Štandrež in Solkan dobe v kratkem telefonske govorilnike. S tem bo ustreženo prebivalstvu dotičnih vasi v marsikakem oziru, posebno pa glede vesti, ki rabijo hitrost obveščanja.
Telefon v drugih krajih Goričke.
Tudi razni drugi važnejši kraji Goriške bodo dobili svoje telefonske govorilnice. Za kakih 25
krajev so v teku pogajanja, Ie Idrija bo pa najbrže še dolgo ča-kala na svojo telefonsko zvezo.
eenlk glavnim jestvi-prf prodaji m debelo.
Tozadevna komisija pri goriški trgovski zbornici pod predsedstvom komisarja g. Orzana Antona je objavila osemnajsti cenik glavnim jestvinam pri prodaji na debelo, veljaven na goriškem trgu od 7. t. m. dalje. Cene posameznim jestvinam so sledeče: riž boljše vrste od L 205 do 210; riž navaden 2002205, koruzna moka rumena 110-112, navadne testenine (vštev-ši zaboj) 320-325, sladkor v prahu (kristalih) 690-693, semensko olje 750-760, domača slanina 825-850, amerikanska mast 810-820, domača mast 780-800, navadna kolonijalna kava 2100-2150. polenovka 440-445, ječmen št. 10 190-195, fižol druge vrste 150-160, fižol prve vrste 185-190, krompir 100. — V navedenih cenah ni všteta užitnina.
Davek trgovske zbornice
Obveščajo se vsi prizadeti, da so postavljeni pri goriški trgovski zbornici na vpogled do 17. t. m. glavni seznami za zbornični davek za leto 1927. Morebitni rekurzi proti obdavčenju naj se naslove na trgovsko-obrtno zbornico v Gorici do 27. t. m.
Istovetnice.
Novejša okrožnica tukajšnje goriške prefekture izpreminja dosedanja določila glede istovetnic v toliko, da ni treba občinskim uradom odslej izpolniti druge istovetnice. Osebe, ki bodo zahtevale od uradov istovetnico, oddajo v ta namen dve fotografiji in ne več tri, kakor doslej. Vsi oni pa, ki po členu 3. novega zakona javne varnosti morajo imeti istovetnice, t. j. ki jim je bilo narofe-no priskrbeti si v določenem roku istovetnico, prinesejo Štiri fotografije.
Volilni imenik.
Te dni je oddal goriški poteštat sen. Bombig volilni komisiji tozadevno gradivo volilnega imenika za 1. 1927. v pregled. Volilci goriškega mesta bodo tako razdeljeni: mesto (v dosedanjrih mejah) 1.—10. oddelek, volilcev 7076; oddelek 11. (Ločnik) volilcev 771; oddelka 12. in 13. (Podgora) volilcev 900; oddelek 14. (Št. Peter) volilcev 432; oddelek 15. (Štandrež) volilcev 480; oddelka 16. in 17. (Solkan) volilcev 1025. Skupno število volilcev znaša 10.684.
Opoldanski strel v Gorici
Doslej se opoldanski strel ni ujemal z železniškim časom in je zakasnjeval za tri minute. Včeraj se je ta nedostatek popravil in odslej bo naznanjal strel poldne po srednjeevropskem času v skladu z železniškim Časom.
NJIVICE PRI KOJSKEM
(Zakasnelo.) Poročila sta se Mavrič Anton s Feri Marijo. Oba sta bila vneta člana našega bralnega in pevskega društva «Svobode». Mavrič je bil celo podpredsednik do zadnjega občnega zbora. Ob tej priliki sta se spomnila društva z večjim denarnim darom, zakar se jima toplo zahvaljuje. Bilo srečno v novem stanu! Pa naj ne bi pozabila «Svobode» tudi v bodoče!
ZATOLMIN
Tekoče leto je zares žalostno, bodisi v tem ali onem pogledu. Slaba letina, ki je bila v naših krajih, draginja, velika brezposelnost, razne bolezni,, itd. Priznati se pač mora, da vasi po Tolminskem (in menda tudi v drugih krajih Goriške) že dolgo niso bile tako hudo udarjene kot letos. Ljudstvo, bi se laiiko reklo, materialno hira.
To bi bila ena plat našega življenja. Toda z žalostjo moramo priznati, da to ni edina nadloga, ki nas tare, kajti še vse polno hudih težav je za nas, proti katerim se dostikrat s svojimi močmi . ne moremo braniti. — Naših krajev se je v zadnjem času lotil neki čuden žalosten pojav, namreč, da so začeli izmed nas izginjati naši mlajši, t. j. fantje in dekleta v cvetu let, ko so komaj dozoreli za življenje. Pred kratkim časom sta izginila dva fanta v polni mladosti na Ljubinju, kmalu nato v Čadrgu, a sedaj moramo z žalostjo naznaniti, da je izginil eden tudi izmed naših fantov, prav ko je bil v najlepši dobi živ-
ljenja, namreč Jožef Leban, 28-leten, priden in vesten Član našega prosvetnega društva «Zarja».
Vaičani moramo pohvaliti prosvetno društvo, ki se je v velikem številu udeležilo zadnje poti enega iz naše srede; istotako je vredno pohvale tudi prosvetno društvo bližnje vasi Žabč «Pro-mlad», ki se je tudi v nrecejfinjem številu udeležilo pogreba ranejke-ga Jožefa Lebana.
Svojemu bivšemu tovarišu in sovaščanu pa želijo vaščani in člani društva večni mir in pokoj, a drugi naj vzamejo za zgled pridnega, delavnega, mladega vaškega fanta.
IZ TOLMINSKIH GORA
Preveč se že dandanes pri nas poudarja ona beda, vse naše trpljenje in podobne stvari, ko vendar odkrito lahko priznamo, da vendar ni tako, kot vidimo mi v neki povečani sliki. Smo pač ljudje, ltl se nekako nehote držimo reka: «Iz kobilice naredi kobilo^ da bo pač tvoje mnenje dobilo poudarka, da bo tvoje obveljalo, pa čeravno v tem ni vse one istine, kot jo je v resnici.
Res, da nas je letos zadela slaba letina, da nas vseskozi tarejo razne skrbi, bojimo se, da ne bo naš vseskoz polomljeni gospodarski voz zdrčal v prepad, iz katerega se ne bomo mogli več rešiti;
Tjo-otoviti moramo, da vendar stvar, če jo nekoliko natančneje pregledamo, ni tako grozna in smo deloma tega propadanja le sami krivi.
Na drugi strani pa je med nami tu polno takozvanih «debelih oči», ki na eni strani vidijo same strahote in krivice, a na drugi naj bi jim po- njihovem mnenju teklo samo med in mleko. To so neke vrste malodušneži, neki omahljivci, ki jih trenotni, malenkostni dogodki spravijo iz ravnovesja in omahnejo brez preudarka. Kdo naj bi bili ti ljudje pri nas? Oni malodušneži, oni nepreudarni ljudje, ki hodijo iskat prave sreče v svet, v Ani^k-riko, kjer slednje vendar ni. Omami jih pač eden izmed tisočih primerov in takrat nepremišljeno zadrvijo zanjo, za srečo, ki je nikjer ni zanje.
Iz Tolminskega se misli izseliti to pomlad nič manj kot 44 naših fantov in mož. Ljudi se je lotila prava izseljeniška nalezljiva bolezen; par malodušnežev je med njimi, par neprevidnih, nestalnih ljudi in ti pritegnejo za sabo vso drugo veliko množico z lepimi besedami omamljenih ljudi.
Naša zemlja, naši kraji niso tako revni, tako ubožni, kot jih vidijo imenovane «debele oči». Priznati moramo resnico, da je naša zemlja bogata, ki da precej dohodka za trud, ki se ji je dal. Seveda moramo mi sami skrbeti, da se bo čim bolj povzdignil pridelek. Vse to stori le umno napredno kmetovalstvo, v katerem moramo skrbeti, da se izpopolnimo. Saj imamo polno gospodarsko-kmetiških knjig in časopisov, po katerih sezimo, da se bomo izpopolnili v našem gospodarstvu, da ne bomo videli 'povsod le bede, siromaštva itd., ampak tudi napredek v obdelovanju in pridelku, da bo večji uspeh, kot je bil doslej, ko smo delali po starih počasnih in dostikrat neuspešnih metodah. — Nadalje skrbimo, da se povzdigne naša živinoreja, naše mlekarske zadruge in druge, da ne bo naš edini izgovor «revščina», slaba letina, slaba zemlja, nevreden trud in podobno.
Ko bomo vse to uveljavili, ko se na ta način potom strokovne izobrazbe povzdigne naše blagostanje, tedaj bodo morale izginiti tudi med nami «debele oči», bodo morali utihniti vsi oni škodljivi elementi, a mi bomo spoznali, da je naša gruda bogata, ki poplača obilno ves trud in je zmožna prehraniti vse svoje sinove.
Zatorej proč z onim maloduš-jem, z ono nevero v moč samih sebe, v bogastvo, ki je zakopano v naši grudi, in na delo, na pot one izobrazbe, onega dela, ki nas bo privedlo do popolnih uspehov in popolnega blagostanja ter bo omililo na ta način izseljevanje naših ljudi.
BORZNA POROČILA
' Amsterdam 895-905, Belgija 307-317, Francija 87.50-88.50, London 108.40-108.90, Ne\v York 22.35-22.55, Španija 380-390, Švica 42G-43G, Atene 28.50-29.50, Berlin 528-538, Bu-karešt 12.75-13.75, Praga 66.25-
67, Ogrska 389-399, Dunaj 312-322, Zagreb 39-40. — Uradna cena zlata f9. III.) 436.42; vojnoodškodn« obveznice 61.
DAROVI
Mesto cvetja na prerani grob' Sabine Sancinove daruje g.čna Marčela Pahor L 10 za Šolska društvo. — Srčna hvala!
Ker se ni mogla udeležiti pogreba prerano umrle Sabine Saiv-cinove, daruje g.čna Viktorija Godina L 10 za Šol. društvo.
G. Radoslav Srebotnjak iz Lokev daruje za Dij. kuhinjo L 30. Hvala iskrena blagemu darovalcu!
Gospodarstvo
SEMENA, KMET. POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trsta
ima v zalogi:
Semena, vrtna in poljska, dospela iz Nemčije.
Trave in detelje zajamčene zadnjega pridelka, detelje brez prede-nice.
Razno kmetijsko orodje ročno in vprežno; pocinkano žico za vinograde, šape okoličansku in kraške, železne vile, grablje, cepilne nože, drevesne škarje, ter razno drugo orodje.
Drevesni karbonilej ali tendrin, preizkušeno sredstvo zoper Škodljivce in zajedavce sadnega drevja.
Umetna gnojila. Mešanica za krompir, superlosfat, kalijeva sol, amonijev sulfat, čilski soliter.
Čebelarske potrebScine nam do spejo v kratkem.
SEMENSKI OVES IZ ČEŠKE sprejemamo naročila ie do zadnjega t. m.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Huda ženska
Posestnik Friderilr Bodnar iz Szombatelyja (Ogrsko) si je bil izbral svojo nevesto v osebi Julije Orosz. Ko se je zglasil v njenem domu in zaprosil njeno mater za roko, se je bodoča tašča tako razburila, da je oblila Bodnarja z vrelo vodo. Ko je ta padel nezavesten na tla. je skočila žena nanj in sunila večkrat s kuhinjskim nožem v njegova prsa. Revež je kmalu potem umrl. Morilka se je takoj zaprla. Pri prvem zasliševanju je izjavila, da je storila zločin iz maščevalnosti, ker je imela ona sama v prejšnjih letih intimno razmerje, iz katerega se je rodilo tudi dete.
Umrl na mrtvaškem odru
V občini Cesarano blizu Cascr-te je zadela 62-letnega di Mauro kap. Sorodniki so ga položili na mfrtvaški oder, prižgali sveče in čuli črez noč pri mrliču. Nenadoma se je pa di Mauro vzdigni), pogledal okrog sebe, videl objokane oči in prižgane sveče in tega prizora se je mož, ki jo Lil le dozdevno mrtev, tako ustrašil, da je kmalu nato v resnici umrl.
BERLITHCRCOL
vodi v vseh jezikih.
Via F oio Filzi pouK in pre-284
71 flTABNJi N- Borsatli & Figlio, Trst, fcLftlkfUlM Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenrh. Govori sc sln-venski.	231
HIŠA, ob?toieča iz dveh sob, kuhinje s štedilnikom ter nekaj zemljišča, se proda v Trnju pri Št, Petru na Kra. u. Pojasnila se dobijo v Postojni št. 172.	330
OSEL, 4 leta star. se proda, eventuelno tudi voziček. Cologna in Monte 401, Petelin.	331
PRODAJALKA za slaščičarno se išče. Ponudbe pod »Slaščičarna« na tržaško upravništvo.	332
GLyKOL je edino energično zdn>il<» proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti i. t. d. Izdelek lekarne <• stcllanovich, Trst, Via dci Giuiiani št 42.	_306
OSLABELI GOSPODJE (nevrasteniki)
dobijo važno poiasnilo. Ponudbe pod 51. «321» na tržaško upravništvo.	321
BRIVSKI pomočnik, mlad in priden, sprejme. Brivnica Žgavec, Vipava 54.
327
PODIalSTE
(731
V. I. KRI2ANOVSKA:
NEMEZA
ROMAN
Okrog- dveh popoldne mu je prišel Levi poročat, da se je Ruta odpeljala na sestanek; Samuel je takoj najel voz ter se odpeljal domov. Ni se oziral na vratarjevo glupo začudenje, a prestrašenemu lakaju, ki mu je prihitel naproti, je velel takoj napreči voz; nato se je podal v ženine sobe. Na njegov klic se je odzvala Lizeta, vsa trer-soča se od strahu.
Samuel je zaklenil vrata s ključem, trdo prijel sobarico za roko in rekel:
— Takoj mi vse poveš, kar veš o gospe; če poveš resnico, te nagradim, če pa mi kaj utajiš, te neusmiljeno kaznujem.
Bleda, trepetajoča IJzeta je povedala, kako je nesla pismo signoru Giacomu, kako je nato Ruta odšla na ma&karado in končno izpovedala.
da je gospa pozneje večkrat šla od doma, ne da bi ji povedala kam, ostajala z doma dolgo časa, da je prejemala včasih kako pismo, ki pa ga je takoj sežgala
—	Dobro, zdaj pojdi ter pozovi pestunjo z otrokom, — je rekel Samuel, ko je pazljivo poslušal njeno pripovedovanje.
Samuel je nežno objel otroka, ki je vzkliknil od veselja, ko je ugledal očeta, nato je velel pestunji in sobarici pripraviti potrebne reči za otroka in ga takoj odvesti v predmestno vilo; nato je šel v svojo sobo, napisal pismo ter v Levi jem spremstvu šel od doma; vzela sta vos in se odpeljala na mesto sestanka.
Ko se je voz ustavil, je bankir z mračnim pogledom ošinil staro, samotno hišo, nato ukazal nekaj Levi ju, ki je stopil iz voza in nekolikokrat močno potrkal na vrata, ki so bila dobro zaprta* Preteklo je precej časa, da so se zapahnjena vrata nekoliko odmaknila in se je prikazalo prekat-njeno obličje Nikolaja! Netozuja.
—	Kdo ste in kako se drznete na ta način ropotati v moji hiši? — je vprašal.
—	Evo pisma, silno važno je, in prosim, da ga oddaste knezu O.
—	Tu ni kneza in ne razumem, kaj hočete.
oT
— je nezaupno odgovoril Nikolaj.
—	Torej sprejmete na svojo odgovornost t da se branite obvestiti svojega gospod^ o važnem opominu?
Drzna odločnost starega Juda je omajala Nikolaja,' — vzel je pismo in zaprl vrata.
Ruta in Raul nista ničesar sumila in sta sedela v buduarju srečna in brez skrbi ter si govorila o ljubezni. Mlada ženska je slonela ob ramenu svojega ljubimca ter ga gledala s svojim strastnim pogledom, željno srkajoč vsako njegovo besedo; Raul je bil nežen in ljubezniv, ker še vedno ni ugasla v njem ljubezen do Rute, dasi se je že močno polegla.
Ko je potrkalo na vrata, se je zdrznil in za zavesnimi gubami se je pokazalo bledo in vznemirjeno 2ilberovo obličje.
—	Oprostite, vaša svetlost! Toda zgodilo se je nekaj nerazumljivega; neki neznanec je prinesel pismo, ki da je zelo valno, kakor zatrjuje.
Raul je vzkipel in zgrabil pismo.
—	Kdo more vedeti, da sem tu? — je vzkliknil in nevoljno raztrgal ovoj.
Toda v hipu je smrtna bledoba pokrila njegovo obličje in njegove široko odprte oči so prebrale naslednic:
«Knez, jaz sem mislil, da ste bolj dosledni v svojem preziranju Judov in oderuhov in da stq bolj občutljivi v izbiranju svojih ljubic kakor tudi v izbiranju svojih nasprotnikov. Zdaj sem se uveril, da se izogibate Juda le na bojišču, nikakor pa se vam ne upira biti ljubimec njegovo žene in pokriti z njegovim imenom vašega nezakonskega otroka. Upam, da boste priznali, da je pravično, ako se branim podvržka in če srna. tram današnje snidenje z vašo svetlostjo za poslednje.
Samuel Meier.»
—	Moj Bog! Kaj si zvedel, Raul? — je vzklik-nila Ruta, ki je z naraščajočim nemirom sledila izpremembam na knezovem obličju.
Na njeno veliko začudenje je mladi kner poskočil z bliskajočimi se očmi; na njegovem obličju so se odražali bes, prezir in nespravljivar odvratnost.
—	Povej! ti si žena Juda Samuela Meierjn. ali ne? — je tepregovoril s pretrga ni m in od razburjenja pridušenim glasom.
—	Da, toda kdo ti je to povedal?... Rn I Raul! ti me strašiš! — je vzkliknila Ruta in gi hotela prileti za roko.