KsvtKSUGuroua Ipppisin ei Maribor. (Jubilej odlične mariborske obitelji.) Pred dnevi je slavil 30 letnico poroke odlični mariborski meščan g. Franc Hohnjec s svojo ženo Viljemino. G. Hohnjec je v Mariboru in okolici odiična osebnost, priznan mesarski obrtnik, dolgoletni član mariborskega jobčinskega sveta, bil je celo vrsto let član trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, član rnojstrske izpitne komisije, častni predsednik mesarske zadruge in član številnih korporacij in ustanov v Mariboru. Njegov zakon je srečen in družina Hohnječeva uživa veliko spoštovanje blizu ln daleč. V zakonu ao ae mu rodill trije otroci, dve hčerki in en sin In reči moramo, da živi g. Hohnjec res srečno družinsko življenje. G. Hohnjec je tudi obhajal spomladi 30 letnico svoje samostojne mesarski obrti. V mladosti je mnogo prepotoval In ae izobrazil v svoji atroki tudi v tujinl. Rodom je iz obsotelskih krajev ter Je velik prijatelj naših vinogradnikov. Kot mlad dečko Je zapustil rojstni dom in ko je poatal samostojen mojster v Mariboru, je začel prav za prav z nič. Kot poštenemu človeku, kateremu je bila vse življenje vestnost ln značajnost merilo njegovega delovanja, mu Je bila sreča mila in a svojo pridnostjo, varčnoatjo ln Vztrajnoatjo sl je pripravil v Mariboru lep dom, v katerem živl res življenje srečnega človeka. Njemu In njegovi spoštovani gospej aoprogi k 30 letnici njune poroke, njemu posebej pa k 30 letnici obstoja njegove obrti kot našemu zveatemu naročniku najiskreneje čaatltamo! Sv. Anton na Pohorju. »Večno molitev< imamo letos 11. septembra, to je v aoboto. Pridigat Jn spovedovat pride alovitl pridigar ln spovednlk preč. g. p. Marko iz Studencev prl Mariboru. — Pretečeni petek 27. avgusta ae je povodni mož na Velikl kopi zopet strašno razsrdil. Poslal je po Pohorju silen naliv a točo. Treskalo Je kakor bi se svet podiral. V našo cerkev je Udarilo tri- ali štirikrat. Da, da, smo »privlačna eila«, a to čast bi radi odstopili komurkoli. — Antončani smo napravill v nedeljo 22. avgusta lzlet na Lazovnik ali kakor ta vrh povsem napačno nazivajo Kremžarjev vrh. Domačini tega lmena niso poznali, dokler ga niao tujci popačili. Pravilno se glasi Lasovnik ali Lasovž. In pri tem naj ostane! Omenjenega dne ae je namreč vršila na Lasovniku >lepa nedelja«. Bilo je lepo, le proti večeru naa je pralo prav pošteno, da smo bili na obeh straneh mokri. Sv. Marija v Puščavi. Kot zaključek letošnjih romanj v Puščavo praznujemo 8. septembra zadnji romarski shod v letošnjem letu. Vellko število romarjev je letos obiskalo Puščavo ln lahko rečemo, da bi jih bilo še enkrat toliko, če bi deževje ne motilo romarjev. Kdor ae je namenil letos na romanje v Puščavo, to lahko stori 8. aeptembra, na praznik Rojstva dev. Marije. Zveza z vlaki je ugodna. Sv. maše bodo od 7. ure zjutraj naprej po prihodu jutranjih vlakov. Bo tudi več apovednikov na razpolago. Ruše. »Ruška nedelja.« živimo v dobi slovenakih taborov. Imamo verske, prosvetne, kmečke tabore. Hočemo imeti Se Marijin tabor in ta naj bo letošnja »ruška nedelja«. Obhajala se bo na praznik Marijinega imena, v nedeljo 12. septembra kakor vsako leto v Rušah. Spored: v soboto od 12 do 13 aprejem procesij, ob 14 obisk ruške Kalvarije, od 14.30 naprej spovedovanje, ob 18 romarska pridiga, slovesne večernice in rimska procesija, V nedeljo ob 4.30 skupno av. obhajilo, ob 5 prva sv. maša, ob 6 prvo slovesno Bv. opravilo ln darovanje za prenovljenje cerkve, Ob 7.30, 8 in 9 tihe sv. maše, ob 10 drugo sloveano av. opravilo in darovanje za prenovljenje cerkve. Ob 15 slovesne večernice. Romarji naj Be poslužijo nedeljskih kart na železnici, ki veljajo od aobote opoldne do ponedeljka opoldne — morajo pa izrečno zahtevati nedeljsko karto. Iznenadil bo letos obiskovalce ruške cerkve prenovljeni veliki oltar, ki ga bodo gledali v njegovl prvotni obliki in lepoti. Oltar je bil restavriran letoa za av. birmo meseca majnika. Apače. Iz Apač je odšel nek starejši prevžitkar proti Muri in je nekomu na poti pripovedoval, da gre v Muro. Ker je dotlčni smati-al to za šalo, ni prevžitkarja zaeledoval. Od tedaj naprej ni več sledu za prevžitkarjem. — Za farni praznik 15. avgusta je na predvečer apačka godba zaigrala v atolpu nekaj lepih nabožnih pesmi, znanih z evharističnega kongresa v Ljubljanl. — Iz šole v Stogovcih je prestavljena v bližino Crnomlja učiteljica gospa Bogdana Zeleznik, ki se je poročila v začetku julija v Crnomlju. G. Danilo Pečenko, dosedaj učitelj v Stogovcih, je premeščen na šolo na Planini pri Logatcu. — Dočim ao poletnl pridelki bili fie vsaj arednje, običajne množine, ae obeta alaba letina jesenskih pridelkov, zlaati krompirja, ki zelo gnije, in zelja, kl je večinoma anedeno od gosenic. — Pri Pihlerju na Plitvlci so ae v nedeljo 29. avgusta vnela in pogorela gospodarBka poslopja in hlevi. živina, razen dveh malih prašičev, je bila rešena. Makole. Požar je nastal v Varožu pri posestnlku Rebernišeku. Zgorelo je gospodarako poslopJe, Skoda znaša 10.000 dln, pa je krita z zava- rovalnino. Naša novoustanovljena gasilska Ceta je ravno lmela v posojilniški dvorani aestanek in redovne vaje, kar se nenadoma sliši kli-;, da gorl. V trenutku je bila četa pri ognju. Ognja pa ni bilo več mogoče omejiti. — Od vaeh krajev Slovenije se sliši o poljskih požeruhih gosenicah. Tudi naš kraj so si te nenasitne vsiljivke izbrale. Uničile so vse zelnike tako temeljito, da ni sledu o njih. Bojimo se, kaj bo prihodnje leto, ko bo iz goseničnih ličink vnovič v velikanskih množinah izletel glogov belin. še večjo nadlego na polju nam pa delajo vrane. Take množine, kakor letos jih še nikoli ni bilo. Velikansko škodo so napravile na žitnih poljih (pšenici), največ pa sedaj na koruzi i-a tudi v vinogradih poskušajo, če že grozdje zori, kar doslej še ni bil primer. Temu bl moralo posvetiti pozornost naše slavno makolsko lovsko društvo, ki je tako poceni dobilo lov v zakup in bi na kakršenkoli način vsaj delno uničilo te škodljive ptice. — Toča nam je že nekajkratov pretila ter so nam grozili Crni oblaki z viharjem med Bočem in Pohorjem. Toda kakor da bi jih odpodilo zvonenje zvonov sv. Treh kraljev, ki čuvajo naše vinske gorice po Jastemiku in Vrholah. Doslej smo bili — hvala Bogu — Se vedno obvarovani pred to grozno šibo božjo. Gora Oljka. Vsem prijateljem cerkve gore Oljke sporoCamo, da se bo vršil letošnje leto romarski shod 19. septembra, in sicer z zelo pestrim sporedom. Pobožnost se bo začela že prejšnjo aoboto. Spovedovanje, pridiga, cerkveno ljudako petje. Spovedovalo ae bo vao noč. V nedeljo bo več sv. maš. Ta dan bomo tudi občudovali nova okna, kl jih je izdelala »Naša sloga« v Ljubljani kot poaeben vzor cerkvene umetnosti. Vsi prijatelji, znanci in ljubitelji, pridite, da se okrepite duhovno in telesno in se navžijete čiatega gorskega zraka in moči sv. križa! Mozirje. »Jutro« je prineslo poročilo o treh razpravah, ki so se vršile nedavno pred okrajnim aodiSčem v Gornjem gradu. G. poslanec Rudolf Pevec je tožil Matijo Goričarja, učitelja Dušana Spindljerja iz Mozirja in uradnika Venčeslava žnideršica iz šmihela nad Mozirjem radi razžaljenja časti. Zadeva s temi pravdami še ni končana in se bo še ponovno razpravljaio, ker ata naatopila Goriča* in špindler za svoje žalitve dokaz resnice. Celo gornjo Savinjsko dolino bo zanimalo ozadje teh razprav, s kateritni se že v naprej ponaša gornjegrajski dopisnik »Jutra«. Spor je pričel 23. 9. 1936, ko je imel poslanec Rud. Pevec v trgu Mozirje zaupni sestanek radi občinskih volitev. Na ta seatanek ae je vrinil tudi učitelj Dušan Špindler iz Mozirja. Poslanec je ostro bičal nastope učiteljstva pod JNS režimom in poprejšnje občinsko gospodarstvo Mozirja. K besedi ae je prijavil Spindler. V svojih izvajanjih je žalil poslanca in so njegove besede bile toliko komunistično navdahnjene, da mu je bila odvzeta beseda. Venčeslav Žnidaršifi je primorski rojak in je bil Marušičev župan okolice Mozirje. Njegova žena ]e bila učiteljica v šmihelu nad Mozirjem in se je vedno tožarila a kmeti, dasi je več pravd zgubila. Radi takih razmer je bil g. Pevec poklican v šmihel na shod, da odpomore tamošnjim kmetom napram pravdarski učiteljski močl. G. poslanec je nastopil z ostro beaedo, kl je pa pri poštenih kmečkih ljudeh zalegla. Radl sporov v Smihelu je žnidaršič g, Pevca aredi Mozirja dejansko napadel In ga je g. Pevec radi tega tožil. Glavno vlogo pri omenjenih sporih je igral Matija Goričar. Ta je poslanca Pevca na Javnem shodu pri Remicu v Nazarjih napadel, češ, da je bil pristranski komisar med vojno. Radi te klevete je bil Goričar obsojen, a Je prišel v amnestijo in 5o prost kazni. Moralno pa je zmagal v tej pcavdi g. Pevec. Dosedanji izid zgoraj omenjenih treh pravd je tale: Znideršič je bil pogojno obsojen. špindler Je odslovljen iz službe in je akt prosvetnl oddelek pri banovini odstopil državnemu pravdništvu, ker je njegovo nastopanja fcilo komunistiCno in še bomo o atvari poročall, Matija Goričar je bll za svoje klevete obaojen, q čemur priča razsodba okrožnega sodišča v CeIju. »Jutro« pravi, da bosta špindler in Matija GoriCar doprinesla dokaz resnice, a se jitna fe doslej vse ponesrečilo. Vae priče proti poslancu niso imele ničesar drugega povedati, kakor to, da je bil med vojno veliki prijatelj rajnega dr. Verstovšeka, ministra dr. Korošca, pokojnega poslanca Pušenjaka in generala Maiatra. O mozirskih po »Jutru« zanimivih političnih pravdah še bomo poročali in smo v naprej prepričani, da še bo omenjeno troperesno deteljico presneto bolela glava, ker so polnili z zadevo »Jutro«. Tinsko. Izredno lepo so se izvršile romarske slovesnosti na Tinski gori za Marijin praznik 15. avgusta. Romarji so prihiteli v velikem številu od blizu in daleč. Lepa skupina je prišla Iz Prekmurja, precej jlh je bilo celo iz okolice Maribora. Tudi Iz daljnih Pišec ao priromali. Največjo pozornost ao pa vzbujali Hrvatje s svojo izborno ce-kveno godbo lz Vinagore. Prihodnji shod bo na Tinskem na angelsko nedeljo, dne 5. septembra. Služba božja bo ob 10. Sv. Rupert nad Laškim. Nek pregovor pravl, da dobre misli In atarl konji pridejo vedno prepozno. To velja med drugim tudi za letošnjo goseničjo nadlogo in velikansko škodo na zelju mcnda po vsej Sloveniji; akoraj povsod so kapusovi nasadi domala popolnoma uničeni. V nekem kraju — na Kalobju — pa so' ob pravem času pravo pogcdili: domači g. župnik je v cerkvl cznanil, kolika nevarnost preti od metulja — glogovega belina, pozval starše, naj pošljejo otroke na kapusove njive, da a primerniml vejami pobijajo metulje, gospodinje pa naj poblrajo na zeljnih vehah že od metuljev izležena jajčka ter jih uničujejo. Uvidevni Ijudje so ubogali, ravnali po danem navodilu in tako po vsej župniji z maliml lzjemami rešili zeljn« nasa%, ki so povsod drugod, pri vseh kalobških sosedih uničeni. Pameten Kalobčan je rekel: najmanj 50.000 din gospodarskega prcmoženja smo s tem rešili. škoda, škoda, da za ta enostavnl a tako učinkoviti recept niamo pravočasno zvedeli sosedjs Kalobja! Ko bl nas oblast pravočasno opozorila na gosenifijo nevarnost, bi obvarovala banovino milijonske škode! Pišece. Lepo alovesnost smo obhajali 23. avgusta. Naš vrii g. 2upnik Franc Toplak je obhajal 25 letnico mašništva. Zbrali ao se v lepem številu duhovniki sosednjih župnij. Tudi domači župljanl so ob tej priliki dali izraza avoje hvaležno3ti napram g. župniku, ki že 19. leto vrši s prav apostolsko gorečnoatjo avojo dušnopastirsko službo. Dobrl Bog daj avoj blagoslov Se za naprej, da bl zdrav ln čil obhajal zlatomašniškl jubilej! Prav lepo prenovljena obhajilna miza v naši cerkvl nas vabi. Dela ]e okuano lzvršil pomočnik kiparja SojCa lz Maribora. Ker nas je Bog do sedaj obvaroval vefijih vremenskih nezgod, amo priredlll 25. avgusta zahvalno romanje na Sv. gore. Najlepša zahvala in pa tudl prošnja, da bl bill fie tudi za naprej obvarovanl strašne šlbe božje, bo pa to, da bomo vsak po svojlh močeh darovall za brate in sestre, kl so tako hudo prlzadetl po. vremenskih nezgodah. Zdole pri Krškem. To Je bil dan ln praznik radostl ln hvaležnostl, kl ga je Bog podarll nam Zdolanom in našemu rojaku, prvemu duhovnlku naše župnije. Hvaležnl smo Bogu za vae nam podeljene dobrote, hvaležnl smo pa tudl g. Jubllantu, kl je ugodil našim željam ter prlsel obhajat na praznik Vnebovzetja Marlje Device v avojo rojstno župnijo štlrldeaeto obletnlco svoje nove av. maSe. ža na predvečer pred praznikom se je priCelo naSe veselje prl eloveanih večernlcah in v mraku, ko je zabliščala rimska ceata lampijonov med opleteniml amrekaml in bellml brezaml od cerkve do župnišča. Tedaj se je oglasila pozdravna pesem cerkvenih pevcev pod vodstvom g. organlsta Ivana Ivačič. Tako pač peva naše Posavje v nadepolnl dobl božjega blagoslova, ko ae obenem oglašajo prvl aoliatl čričkl v bližnjih vinogradih ln se v pozno nočno tmlno vežbajo za zahvalno trgatveno himno. V kratkem odmoru prijetnega vokalnega koncerta zadoni aonatina ubranih strun v polnih akordih. Ali je to radlo ali povabljena odlična meatna godba? Nikakor ne! Vse pristno domače. Bivšl vojak Joško je s svojima bratoma In dvema bratoma sosedoma vojaško naatopll. Ta glasba brez klarineta in harmonike je za uho in arce aladka pesemca. Tako žvlžga In vriaka ln tožl le atruna na vijolinah in citrah ln odmeva na gromkem baau. Sledili ao pozdravi, za katere se je srčno zahvalll g. jubilant Melhior Zorko. Pri prvem av. opravilu je oznanjal božjo besedo g. župnik Zorko, obhajal svoje sorodnike in rojake, prl poznem pa g. avetnlk Alojzlj Soba, kl je bil prldigar tudl prl jubllantovl novl sv. maSl na Vidmu prl Krškem ln tudl sam 15. avguata dočakal avojo 46. letnlco. Prl orglah in med pevsklm zborom je blla naša domačinka Minka Bertole. Po službi božjl naa ja privabilo Slomšekovo »preljubo veaelje« na rojatnl dom g. jubilanta, kjer so ae prldružlll njegovlm sorodnikom vaSčanl Ločanl, hišnl ln jubilantovl mladostnl prljateljl: g. svetnik ln župnik A. Soba, g. župnik Makso Ocvirk, g. župan M. Pleterskl, gg. poseatniki: A. Robek, B. Hablno ln Fr. Zuv mčič. Oživell ao pri omizju godcl, pevcl in go^ »mikl. živahno tekmovanje je naatalo v obljubah, kako se vai žele udeležitl zlate av. maše na Zdolah, katero naj bl na priprošnjo Marljo Device dočakala oba jubilanta. V navdušenem odzdravu je g. jubilant pohvalno omenjal tudl avoje župljane na Spod. Polskavi. Glasno pritrjevanje je naatalo, ko je g. Stanko lepo alavil duhovniško službo prl oltarju in vneto delo duhovnlkov v dobrobit ljudstva, kl je hvaležno vpiaalo jubilantovo Ime ne le na diplome, temvefi tudl v svoja arca, ker je Jubllant sam all s pomočjo aotrudnikov kar na treh novih postajlcah vlake zaustavll. Jubilantovo udejstvovanje na prosvetnem in zadružnem polju je alavil g. avetnlk Soba, ker ao razne gospodarske In kreditne zadruge na ReClci, v Cirkovcah, na Hajdinl, v Oplotnici in v Št. Jurlju ob juž. žel. atalnl apomenikl, številni atarl in novi Mohorjani na vseh alužbenih meatih pa žlve priče jubilantovega dela. — Obema gospodoma jubilantoma žell še lepo vrato blagoslovljenlh let tudl uredništvo »Slov. gospodarja«! 1 Krško ob Savl. Glavnl romaraki ahod v božjepotni cerkvl av. Rozallje bo letos v nedeljo, to je angelako nedeljo 5. aeptembra, zato je že v eoboto zjutraj prl sv. Rozallji sv. maša ob 8, ob 18 pa pridiga ln pete litanlje Matere božje. Po lltanijah bo prillka za apoved kakor tudl V nedeljo zjutraj od petlh dalje; nato bo v nedeljo ob 6 ev. maaa z blagoslovom ln cerkvenlm darovanjem, ob 10 slovesno sv. opravilo: prldiga, peta av. maša z dvema blagoslovonia ln darovanjem za cerkvene potrebe. Rakovnlk pri Ljubljanl. Spomln poavetltve Marijinega avetišča na Rakovnlku se bo zopet sloveano obhajal na Mall šmaren. V torek ob 19 bo pri lurskl votlini akademlja, nato pa procesija s avečami v cerkev, kjer bo govor, pete litanije in blagoslov. Od 28 do 24 se bo vršila ura molitve a pridigo. Na praznlk sam, v sredo, bodo av. maše od 4 naprej, sv. obhajilo pa se začne delltl že ob treh. Ob 5.30 bo av. maša pred Najsvetejšim, ob 9.30 govor ln alovesna sv. maša, nakar ae bo vršil pri lurškl votllni shod aalezijanakega aotrudnlStva. Popoldanska slovesnost se začne ob 15.30. Romarjl naj ae poslužijo polovične voznine za ljubljanskl velesejem. Legitimacijo, kl jim obenem daje pravico za večkratnl vatop v velesejmske prostore, naj kupljo na odhodnl poatajL