Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV, Lendava, 17. januara 1937. Štev. 3 Cena 1 Din. Naročnina: doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Stov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niče. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 60 p, i oglasna takša posebi. Popüst po dogovori. Iz čiste vretine. Zakonska zveza je živlenjska stanka vse človeče drüžbe, je korenina celoküpnosti javnoga živlenja. Kak je pa zdravje vsakšega dreva i moč njegovih mladik pa lepota njegovih sadov odvisna ravno od zdravja njegovih korenin, tak je tüdi odvisno zdravje človeče drüžbe od zdravja zakona. Či je korenina sveta, so tüdi vejke, či je pa korenina betežna, so betežne tüdi mladike. Vsaki pa razmi, ka tü ne mislim samo na telovno zdravje. Čiravno ka je to tüdi potrebno, pa itak je najprle potrebno düševno zdravje. Düševno zdrav je človek, ki je ne pokvarjeni, ali kak pravimo, je ne razvüzdani. Samo tisti dečko i tista dekla, šteriva se do dneva svojega zakona občuvata pred vsakim nečistim blatom, sta düševno zdraviva. Samo teva sta čista vretina, iz štere pride pravo, zdravo živlenje. Zato so v velikoj Zmoti tisti mladi lüdje, šteri toga neščejo razmiti, bar za sebe ne. Mislijo, da je to nemogoče ali pa da je potrebno samo za liste, ki so v Marijinoj drüžbi. Mislijo, ka je kesnej v zakoni popunoma vseedno, či sta prle živela čisto ali pa razvüzdano. Grozna zmota ! Telovna, mesena lübezen je jako krhka, miniiva stvar. Močna i neminliva pa je višja lübezen, štera ma svoje korenine v tom, da mož i žena eden drügoga poštüjeta. Pa kak naj se poštüjeta v zakoni, či pred zakonom samoga sebe ne sta poštüvao, nego se vtepla što zna s kom, ali pa znabiti med sebov? Takše hüdobije se par meseeov ali par prvih let v zakoni dajo prikrivati, a pridejo gvüšno na beli den. To je navadno den, gda se prikaže prokletstvo nad celov hižov, pa dostakrat celo živlenje ne mine. Zakaj je med oženjenimi teliko potfarjanja, sumničenja i svaje? Zakaj? Zato so pa poštene, čiste dekle velika dobrota za vse. Samo takše dekle bodo dobre žene i matere. Poštene dekle so predpogoj za obnovo drüžine v denešnjem pokvarjenom časi. To pa ne samo zato, ar bo ž njih prišla dobra žena i mati, nego tüdi zato, ar takše dekle se bodo zvezale v zakon samo s poštenim dečkom. Razvüzdanomi vogledniki pa dajo košarico, kakšte je bogat ali lepi, kakšte zna masno gučati. Na to one nikaj ne gledajo, pač pa na njegovo düševno stanje. Poštena dekla dobro zna, ka je bolše živeti pod slamnatov strehov pa v meri, kak pa v zidanoj hiši, gde bi mogla zavolo božnoga moža duga leta jokati. Gda bodo dečki vidili, ka se samo tak lejko oženijo s poštenimi deklami, či bodo tüdi sami pošteni, potom bo pridoči moški rod ves inačiši, kak je Zdajšnji. Na vsaki način vala za dečka ravno ista zapoved, kak za deklo! Nikaj inači ! Razvüzdani dečko nikdar ne bi smeo stegnoti svoje roke po poštenoj dekli, pa bi si pri tom mislo: Vej ona nikaj ne ve za moje grdo živlenje, zato me bo vzela! Nemški zgodovinar Gfrörer piše: „Kak dijak sam živo v ne ravno preveč poštenoj drüžbi, pa sam itak ostao dober. Zato zdaj pred zdavanjom lejko povem to: Tak čisti, kak sam si želo, da bi bila čista moja Zaročnica, gda bi šo ž njov pred oltar, stopam zdaj k zdavanjiˮ. Zakon iz čistih lüdi je navadno rodoviten boži ograd, na šterom vsigdar znova poganjajo lelije devištva. Vsa deca nevtepenih starišov herbajo po njih bogate kinče düševnoga i telovnoga zdravja, vse potrebne moči, da tüdi sami po peldi starišov hodijo po poštenoj poti. Vse to je sad lepoga živlenja pred zakonom. Je krasna voda iz čiste vretine. R. Teški opomin! V zgodovini katoličanstva je ešče mogoče ne bilo važnejšega stoletja od toga, šteroga zdaj preživlamo. Dnes se ide za tem, ali znova vstane poganstvo, vera v „boga penez" .Vlada najnasilnejših, brezverska kultura, ali kapitalistična ali komunistična i zarobi celi svet, — ali de pa pali v tom boji zmagalo katoličanstvo, vera v višiše dühovne vrednote i sile, kudura srca i moralnih zakonov. Temne sile so se pali zagnale i vdarile po Cerkvi, veri, dühovnikaj, poštenosti i istini. Plačani kričačje lažne svobode i sreče, brezmejnoga vživanja i nigdar izpunjenih oblüb hodijo okoli i zapelavlejo slobode i novosti žedno mladino, brezposelne, siromaške i nezadovolna delavce, neizobražene i zatira ne kmete. Vsi tisti, šteri neso trdni, jaki i zdravi v düši, vsi manjacke, vsi razvüzdanci i pokvarjenci vsi falotje i tovaji, hitro se znajdejo v vodaj komunističnih, protiverskih, liberaino-frama-sonskih i drügih krivih prorokov. Dozdajšnje izküstvo nam jasno kaže, kama to pela i vodi. Narodje, šteri so vervali i se dali zapelati od pisanih oblüb i sladkih reči takših brezbožnih agentov, se skončavajo v nečlovečih bratomornih bojnaj, klanji i vničenji samoga sebe. Mesto slobode i sreče, mesto obečanoga paradižoma dobivajo jarem nasilstva, glada i siromaštva, jarem brezboštva i brezakonitosti. A slednje je dosta slabše od prvejšega . . . Čteli smo i čtemo vsaki den, ka so komunistični brezverski nasilniki napravili iz neizobraženoga rusoskoga kmeta i lehkomlselnoga delavca. Rusoski kmet je postao brèzpraven rob bolševikov, a rusoski delavec pa namazani mašin, šteri more noč i den „žlajfati“ za nigdar nenasitlive komunistične žepke i želodce. Čüli smo tüdi, ka so brezverski razbojniki i prostozidarje napravili iz dobroga kmečkoga mehiškoga lüdstva. Ešče vekše strahote pa gledamo dnes v Španiji. Španija je postala krvavo bojišče zamazanih komunističnih cilov. Krvava meščanska bojna v Španiji je ne sad Španije same, nego velka komunistična revolucijo, štero vodi i pomaga s tanači, penezi i z drügov pomočjov komunistična Komiterna iz Moskve. Kak v Mehiki i Rusiji, tak so tüdi v Španiji komunisti začnoli preganjati najprle Cerkev, ropati kloštre, vmarjati dühovnike i nüne i tüdi celi katoličanski Španski narod je začno krvariti od komunističnih grozodejstev. Po vsoj katoličanskoj Španiji je rüšila i rüši hüdobna roka komunističnih miličnikov vse, ka je lepo, sveto, dragoceno. V samom varaši Toledi so pomorili komunisti vse dühovnike. V drügih krajinaj zemle, najbole v Kataloniji, so porüšili vse cerkve i sirotišča. Niti najvekših svetišč, kak n. pr. slavni benediktinski samostan Montesserat, so ne postüli pri meri. V celoj Kataloniji, štera ma okoli 3 milijone lüdi, nega več niednoga dühovnika. Komunisti pa ne rüšijo samo kloštrov i cerkvi i ne preganjajo samo dühovnikov, nego vmarjajo tüdi drüge lüdi, šteri so samo to zakrivili, ar so ne šteti biti komunisti. Istinski svedocje pripovedavlejo, da komunisti v Madridi dnevno zmečejo v velke lüknje po več sto lüdi, tam jih spostrelajo, polijejo s petroljom i zažgejo, kak drva, če ravno je med njimi ešče vnogo živih. Pred komunističnimi tovaji nema več mira i poštenja niedna ženska, niedno pokopališče i niedna drüžina. To je samo bleda slika od vseh onih grozot, štere komunisti vsaki den vršijo nad nesrečnim španskim narodom i nad njegovov krščanskov kulturov. Ešče malo, pa bi cela Španija postala žrtev i krvavi plen komunističnih brezbožcov. Ali ešče pravočasno je stano proti tomi pogübleni velki Španski general Franco i s svojimi veroborci zastavo to velko nesrečo, ne samo za Španijo, nego tüdi za nas, za celi krščanski svet. Zmaga španskih veroborcov pod vodstvom generala Franca de zmaga Evrope, vere i krščanske kulture nad tmičnim, brezbölnim, vse vničüjočim azijskim komunizmom i bolševizmom. Takša je istina od Španije. Vse drügo, ka pišejo razne komunistične, protiverske i liberalne novine, tüdi eti pri nas, je samo velka laž. Samó velka laž je, štera pokažüje, da bi si tüdi vnogi naši protiverski, rdeči, pa tüdi tak zvani „neutralni bratciˮ leteli prí nas takši peklenski komunistični paradižom. Gde je najmre njihov kinč, tam je tüdi njihovo srce. Iz obilnosti srca pa vüsta govorijo . . . Istina, da narodje krvarijo, ar so grešili, vala to tüdi za Španijo. Španija krvari, ar je grešila. Narod se more pokoriti za svoje grehe. Španija krvavi na grehaj kapitalizma i komunizma, na grehaj socijalne krívičnosti i sovraštva. A za te grehe naroda ne vmirajo samo krivci i hüdodelniki, nego največ nedulni, mantrniki. Krv mantrnikov je pa seme za obnovitev človeče drüžbe, tüdi za Španijo. Ali nastane pitanje, što je zapelo dobro špansko lüdstvo v te grehe i dosledno — v to grozno morijo? Ar, joj njemi, po šterom pride spaka ! Odgovor je kratek i jasen. Nišče drügi; kak framasonski kapitalisti i komunisti. Večkrat se pitamo, gde je i gde leži skrivnost, da plačani komunistični agentje i agitatorje majo telko uspehov pri svojem zamazanom deli. Nindri indri, nego v tom, da se bolševiški komunizem predstavla sveti, kak novi navuk, šteri reši svet od vseh socijalnih i gospodarskih nevol. Njegova sila je v tom, da stople pred vse ponižane i razžaljene v imeni pravice. Komunizem se širi, ne zato, ar je sam najbole krvoločen zatiravec lüdskih sloboščin, nego zato, ar ma na vsej svojih banderaj napisano slobodo i pravico za vse, šteri so Zatirani. Živi od toga, da konči na zvünaj gospodarsko izednačüje lüdi, v istini pa niti v siromaštvi i sküpnih nevolaj. Živi i pridobiva pristaše ne zato, da bi ozdravo gospodarske i socijalne rane, nego zato, ar neprestano odpira te rane i je meče v obraz tistim, šteri nemajo socijalnoga čütenja i šteri so ne komunisti. Mi vsi dobro Znamo i smo sami že občütili — da so to lepe, ali prazne oblübe. Mi dobro Znamo, da komunisti nedo nigdar stvorili na zemli paradižoma, šteroga oblüblajo, ar nemajo zato pogojov. Edino katoličanstvo lejko s svojov pravičnostjov i lübeznijov olajša i olepša lüdsko usodo na zemli. Telki i telki pa itak verjejo i nasedajo tem praznim komunističnim oblübam i s tem spravlajo svoj narod v ešče vekšo nesrečo i trplenje. Jako zanimivo i poučlivo pa je tüdi to, da so se Španski slobodni zidari, šteri so večinoma vsi kapitalisti — bogatci, zdrüžili s komunisti. Tak sta si pali na zvünaj dva najvekšiva neprijatela: komunizem i kapitalizem segnola v roko i se pobratila, samo da lejko s sküpnimi močmi ideta v boj proti katoličanstvi i krščanstvi. To je znova jasen dokaz za laži komunizma, da se prej komunisti borijo za slobodo i pravice zatiranih proti kapitalizmi — bogatcom. Laž nad lažjov! Vidimo tak, da je komunizem, pomagan od prostozidarskoga kapitalizma, kriv vseh nevol, strahot i grehov v Španiji i tüdi indri. To, ka se včeraj i dnes godi v Mehiki i Španiji, de se moglo gogiti tüdi pri nas, če katoličanci ne mo stali verno kre večnih potokov Istine, Pravice i Lübezni. Ali mo verno prihajali k skrivnostnomi prelevanji krvi na oltari pri svetoj meši — ali pa nas čaka istinsko prelevanje krvi po bojnih linijaj i cestaj. Bodimo zato verni Bogi i živimo vsigdar po njegovih zapovedaj i navuki. Prosimo, da v svojih mislih, želah, rečaj i delaj ne nasedemo komunističnomi evangelijumi. Ne zakrivimo našemi lüdstvi Španske Golgote, ar bi mogli davati krvavo zadoščenje. Grački Vili. Razgled po katoličanskom sveti Pismo svetoga Oče na katoličansko spravišče v Jüž. Australiji. Sv. Oča so sledeče pismo poslali voditelom kat. spravišča v J. Australiji: „V časi, kda se komunizem kak svetovna hüdobija širi po celom sveti, da kak čemerna klica zagifta vse narode, se sveta kat. Cerkev briga, da to svetovno hüdobijo z svojimi kotrigami, šterih je vnogo, premaga. Španjolski mučeniki so svetli zgled junaštva i vödržanja stanovitnih lüdi, štere je odgojo navuk kat. Cerkve. Niti pred najstrašnejšimi mukami neso ti najnovejši mučeniki Cerkve zbežali. Dogodki v Španiji pokažejo na prepast drüžabnoga reda, šteroga žele sveti Prinesti komunizem.ˮ Junaški ruski nadbiskup. Leta 1931. so boljševiške oblast zaprle v Rusiji pravoslavnoga nadbiskupa. I to zato, ar prej drži veze z Vatikanom. Vnogo pravoslavnih se je najmre v strašnih dnevaj preganjanja obračalo i se še obrača ne sv. Očo v Rimi za pomoč molitve. Komunisti so obečali nadbiskupi, da ga na slobodo püstijo, če podpiše izjavo za komuniste. Odbio je ponüdbo i je raj zdaj v vozi vmro. Junaštvo. Radičov sin pri Mariji Bistrici. Pokojnoga voditela hrvatskoga naroda, Radič Stjepana sin, Vladimir, je mogo pobegnoti z države, kda je vladalo pri nas tisto nasilje, štero je pregnalo i voditela slovenskoga naroda, dr. Korošca. V pregnanstvi je mladi Radič oblübo Blaženoj Devici Mariji, da bo romao na romarsko mesto k Mariji Bistričkoj, če ga srečno pripela nazaj v domovino. Marija njemi je pomogla i se je mogo vrniti pod modrim ravnanjom dr. Korošca. Zato je peški poromao k Mariji Bistričkoj i spuno iz zahvalnosti svojo zaoblübo. Ka zahtevajo žosisti v Belgiji za delavce. Žosisti so krščansko misleči delavci v Belgiji. Majo veliko krščansko organizacijo, štera se bori za boganje delavskoga stana. Med drügim zahtevajo sledeče: naj delavci i vajenci majo zdravo stanovanje, naj se pazi na poštenost delavcov po fabrikaj, ka razvüzdani ne postanejo, naj brezposelni dobijo delo, naj se delavcom da te tüdi plača, gda dobijo dopüst, naj se delavcom plače povekšajo, da do odgovarjale njihovomi deli. Glejte, vse to zahtevajo po navukaj sveta kat. Cerkve. Trbe zato komunizem, lažnivi komunizem, gda dela za delavce Kristušova pravica i lübezen! ? Začajo spoznavati i se spametüvati. V krvavoj Meksiki, gde vlada komunizem, je Antonio Soto Goma, glavni voditeo komunistične politike, meo sledeči govor med pravniki: „Verenavuk v šoli je potreben. Jedino katoličanski navuk od jakosti more rešiti Meksiko od gotovoga prepada. Hüdobija je bila, kda smo kriš i evangeliom odstranili iz šol. Posledice toga nepremišlenoga stopaja že lehko opazüjemo;ˮ Jasno a istinsko, samo naj kesno ne bo. 2 NOVINE 17. januara 1937. NEDELA po Treh Kralaj drüga. Evangelij (Jan. 2), Tisti čas, gda je včinjena svadba v Galilaeanskoj Kani: i bila je tam Mati Jezušova. Zvani je pa bio i Jezuš i vučenicje njegovi na svadbo. I gda bi še zmenkalo vino, pravi Mati Jezušova njemi: vina nemajo. I veli njej Jezus: Ka je meni i tebi žena? Ešče je ne prišla vöra moja. Veli Mati njegova slugom: kajkoli bode velo vam, včinte, bilo je pa tam šest kameni veder, po-loženi poleg očiščávanja židovskoga, držeče vsako dve ali tri merice. Pravi njim Jezuš: napunite te vedre z vodov i napunili so je do štrihoma. I veli njim Jezuš: zájmlite zdaj i nesite starešini. I nesli so. Gda bi pa koštao starišina vodo na vino obrnjeno i ne je znao odket bi bilo; slugi so pa znali, ki so zajimali vodo: zove zaročnika starešina i pravi njemi: vsaki človik obprvim dobro vino dá i gda se že zapojijo, teda ono, štero je lagoješe; ti si pa zadržao dobro vino do eti mao. Ete začétek je včino čüdni del Jezuš v Galilaeanskoj Kani i pokazao je diko svojo i vervali so v njem vučenicke njegovi. Sila i moč katoličanstva. V. A dnes? Dnes se vidi, da prihaja katoličanstvo v štrto velko preizküšnjo, ki njemi ga hüdobni düh vsiljava i to v formi komunizma. Dnes smo si na jasnom, da je cio komunizma borba proti Bogi, veri i Cerkvi, to je borba proti katoličanstvi. Velika i grda laž je vse ono brsanje, da se komunizem prej bori za pravice i slobodo zatiranih, siromaških, lačnih i žednih. To, ka je katoličanstvo prvo i edino prineslo človečanstvi i skoz skoro dve jezero let tak lepo spunjavalo v vsakšem časi, to si zdaj lasti najvekši protivnik katoličanstva — komunizem. Što je pomagao siromakom, lačnim i žednim, če ne katoličanstvo? Što se je borio proti krivicam i nasilstvi, če ne katoličanstvo? Ja ! Katoličanstvo je jedino to delalo v preminočnosti, edino dela i dnesden i de edino delalo v bodočnosti, ar ma samo katoličanstvo pogoje za osrečenje človeštva. I če v preminočnosti je ne popunoma uspevalo, če v zdajšnjosti popunoma ne uspeva, je to ne krivda katoličanstva, nego je krivda protivnikov katoličanstva, šteri vsigdar z zdrüženimi močmi stoplejo proti katoličanstvi, pa naj se oni zovejo komunizem ali kapitalizem, liberalizem ali fašizem, napredna ali lüdska fronta. Vse te protivnike povežüje vküper i vodi v boj proti katoličanstvi, nosilci istine i pravice — laž, razvüzdanost i kmica, vse so si sestre, hčeri hüdoga düha. Rusija, Mehika i dnes Španija nam jasno svedočijo, da komunisti majo pod vodstvom sinov onoga naroda, šteri je že ednok križao Kristuša, pod vodstvom teh sinov namen: vničiti katoličanstvo, Kristušovo, kralestvo i tak osramotiti Kristuša. Človek, šteri gleda z odprtimi očmi, vidi, da se za komunističnimi rečmi od svobode, pravice, demokracije, fronte itd.— skrivle vsepovsedi glavni namen, kak vničiti katoličanstvo, če vničijo katoličanstvo, odpadne najvekša i edina zapreka šatanovomi kralestvi na zemli. Komunisti i marksisti prek novin, knig, govorov i židovskih penez širijo med narodi versko brezbrižnost i razvüzdanost. Z izrednov priličnostjov znajo Cerkvi odtüjiti vnožine, srca siromakov i delavcov. Odtrgajo njej srce i düšo dece, tak, da dorašča zdaj puna sovraštva do nje. Zasmehavajo, sramotijo, napadajo Cerkev, dühovnike, vero, poštenost; rüšijo cerkve i sveta znamenja, kolejo nedužne žrtve i počenjajo hüdobije i zverinstva, ki jih človečanstvo ešče nej vidilo. Šatan v podobi komunizma je napovedao boj katoličanstvi. Zato Vlada velko veselje v pekli. Tüdi po našoj miloj Slovenskoj zemli so začnoli zdigavati glave. Euharistični križi, ki so zrasli kak znamenje našega katoličanstva, so se začnoli v temnoj noči majati i tü i tam je že šteri spadno pod vdarcom neprijatela svetlosti i istine — podtalnoga komunizma. Zdaj tü, zdaj tam „rdeči bratciˮ zdigavlejo svoje „glavice“ i šnofajo, če je žito že zrelo za „njihovo žetvoˮ. Po raznih skrivnih potaj hodijo tej lüdje i lovijo z raznimi oblübami naše lüdstvo. Po raznih kotaj gostiln se zbirajo i modrü-jejo, da nej trbej Cerkve, popov, da nej trbej oblasti i reda. Njihovo živlenje pa je navadno spodobno živlenji roglate živine. So to sinovje zasleplenosti, greha i kmice. (Dale.) Politični pregled. Domači. Zdaj so pravoslavni svetki. Ministerski predsednik dr. Stojadinovič je odišeo na oddih v Švico s svojov familijov. Zastopa ga notrašnji minister dr. Korošec. Dr. Korošec, notrašnji minister, je izdao uradni list za svoje ministerstvo, šteri bo prinašao razne uredbe, ki se tičejo toga ministerstva i njegovoga vodstva, januara 24. se podpiše prijatelska pogodba med našov državov i Bolgarijov v Belomgradi. Po pravoslavnih svetkaj se odpre parlament i de delao na proračuni, šteri mora biti gotov do 1. aprila tekočega leta. Pred parlament pride tüdi konkordat, to je pogodba, štera vrejüje odnošaje med našov državov i Svetov stolicov, to je med zastopnikom katoličanske Cerkve. Pravoslavna cerkev je nekše pritožbe poslala proti konkordati, kak dabi te več pravic dao katoličancom kak je po zakoni majo pravoslavni v našoj državi- Merodajni krogi pa izjavlajo, da so to samo na videz vekše pravičen istini pa pravoslavna cerkev se ne more tožiti, kajti ma gmotmo vse zasigurano, dosta bole kak katoličanska, štera se mora boriti za pošteni obstoj svojega dühovništva i svojih potreb. Zvün toga pa pravoslavna Cerkev ma vse verske pravice zasigurane. Svetovni. Türčija. Türčija bi rada nazaj dobila tiste petrolejske vretine, štere je zgübila v boji. Zato so nastali v sosednoj Aleksandretti, maloj državici, ki je pod varstvom Zveze narodov, nekši nemiri, ki majo svojo vretino v Türčiji. Nastop angleške i francozke diplomacije je pa zaednok odstrano vso nevarnost kakšega spopada na meji. Ka bo bodočnost prinesla, posebno te, gda se okrepi mlada Türčija, pa nišče nemore naprej povedati; jasno je najmre, da Türčija petrolejskih vretin nebo pozabila nikdar, štere so njej za zrakoplovstvo neobhodno potrebne. Španija. Veroborci so od treh strani napadnoti Madrid i 25 km napredüvali. Rdečih je spadnolo 4000. Posrečilo se njim je celo odrezati en deo rdeče vojske od sredine. Francija dela na vse moči nato, da se dobrovolci nebi pošilali več v Španijo i zato kroži njeno bojno brodovje na Španjolski vodaj na vaji. ltalija i Nemčija zahtevala od Francije isto, ka se zahteva od njevi, najmre, naj se odstranijo z Španije vsi dobrovolci, ki so tam. Na to je pa Francija glüpa. To pa zato, ar če se odstranijo vsi dobrovolci, ki jih je poslala Francija i Rusija, veroborci rdeče taki premagajo. Francija se pašči v naroče komunizma. V Parizi se napovedavata dva kongresa, eden za delavstvo celoga sveta, drügi za socialistično revolucionarno mladino. Program teva kongresa je sledeči: 1. Stavke (štrajki) po celom sveti. 2. Organizacija delavskih vojakov, da zasedejo z orožjom vse tovarne. 3. Agitacija med vojskov na sühom i med mornari, naj se zdrüži z komunisti proti kapitalistom i proti inteligenci. 4. Neposredna vdeležba francozkoga delavstva v španjolskoj državlanskoj bojni i nastavitev delavskih regementov na jugi Francije, šteri bi šli v Španijo. — Vsaki pameten človek zarazmi, da to dvoje napovedano spravišče v Parizi ide za tem, da za Španijov pride Francija na vrsto, naj se v njej dokopa do olasti komunizem. Nemci v Maroki. Frankova vlada je dovolila, da so nemški inženerje prevzeli vodstvo rud v španjolskom Maroki i da tam majo tüdi nekaj vojske. To je tak zagreznolo Francoze, da so taki protestirali pri vladi veroborcov v Burgosi. „Domoljubova“ petdesetletnica. „Domolübˮ je krščanski tjedenski časopis, šteri izhaja v Ljubljani. Neizmerno velike zaslüge ma pokazati vu 50 letaj za slovenski narod. Na Kranjskom je bio vodnik v verskom, političnom, gospodarskom, socialnom i prosvetnom dugovanji. Da je krajnsko lüdstvo ostalo stanovitno v krščanskih načelaj, se ma v jako velikoj meri zahvaliti Domoljubi. Za 50 letnico bi uredništvo rado razširilo svoj list i pridobilo v toj gospodarskoj stiski celih desetjezero novih naročnikov. Pa mislite, da ne dobi?! Pa kak ešče. V fari Bloke se je priglasilo 90 novih naročnikov, prosveta drüštva v Cerknici i na Rakeki sta spravila 61 novih naročnikov, dijaški krožek pri salezijancih na Radni, gde dela naš g. Radoha, 23 novih naročnikov, v Kostanjevici 40 novih naročnikov itd. Blüzi 10 jezero novih naročnikov je že pristopilo i list bo meo za 50 letnico petdesetjezero na- ročnikov. Krajnsko katoličansko lüdstvo s tem znova pokaže, kak je pokazalo pri eucharističnom kongresi, da je verno, stanovitno i da je nikši veter ne zmaja z prave poti. So nam Krajnci krepki zgled, kak moremo mi vsi podpirati naš katoličanski tisk, naše Novine i Marijin List. Ne bi bilo v Slovenskoj krajini niti ednoga slovenskoga prosvetnoga drüštva i niti štrtine slovenskoga dijaštva i izobraženstva, če Novin ne bi bilo. Jasno za vsakoga, da je dužen v prvoj vrsti podpirati svoj list, zibelko svojega narodnoga vstanenja, Novine. Na delo zato naše dijaštvo, naša prosvetna drüžtva, naše Marijine drüžbe, naša inteligenea po krajnskom zgledi. Tam se ne pita, što je urednik, što je dopisnik, što je širiteo, nego se pita samo za edno reč: dali je naš katoličanski list. Vsi se ravnajmo po zgledi Krajnskih trdnih katoličancov: Širimo naše Novine i naš Marijin | Zimska slika pred novim letom. Ka pravite, g. urednik? G. urednik, ví ste lansko leto ednok pa zadnjič tüdi dali v Novine Zanimive podatke od našega prekmurskoga jezika. Tam pisec pravi, ka vsaki jezik ma svoje posebne strüne ali note, po šterih se pri zgovarjanji spozna njegova posebnost. To je istina. Ne smete pa misliti, ka naše prekmursko narečje ma vsešerom iste strüne. Ne! Dobijo se cele vesnice i fare, gde skoro pri vsakoj reči, pri vsakoj priliki i nepriliki človek čüje prav posebne note. Samo par izrazov naj vam napišem tü. „Si trüden? Ka pa vraga nebi bio!- Vi mate pa lepe kobile! E, vrag je lejpi! - Gda prideš nazaj? Sam vrag zna ! - Si že kaj bole zdrava? E, vrag je zdrav! - Vam je Ferenc že plačao? Kabi vraga plačao! - So krave že site, Jožek? Ja, ka pa vraga! - Ti si pa letos dosta namlato! E, idi k vragi! - Tak rano idete v cerkev? Ja, ka pa vraga!ˮ... G. urednik, to so vam lepe strüne! Takših nema nieden jezik na sveti, niti med divjaki. Ne vem prav iz česa so te strüne. Najbrž iz repa ali iz kože samoga peklenščeka. To je peklenski i ne slovenski jezik. Ešče to vam povem, da te lepi jezik tam guči vsepoprek, staro, mlado, ženske ravnotak kak moški i se zna, ka je mladina posnema. Pa jih je niti malo ne sram! Ka pravite na to, g. urednik? Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov. Člen 37, (]) Upnik, ki misli, da je njegov dolžnik, ki se je okoristil s točko b) odstavka (1) prednjega člena, zmožen plačati več ko 50% svojega dolga, sme v letu dni od dne, ko stopi ta uredba v moč, zahtevati ob predložitvi potrebnih dokazov pri pristojnem okrajnem sodišču, da le-tó zniža ali popolnoma razveljavi znižbo, izvršeno po točki b) odstavka (1) prednjega člena. (2) Dolžnik, ki dokaže, da ne more plačati niti 50% svojega dolga v smislu točke b) odstavka (1) prednjega člena, ali ki dokaže, da je plačeval pred dnem 20. aprila 1932 na ta dolg oderuške obresti, sme zahtevati v letu dni od dne, ko dobi ta uredba moč, pri pristojnem okrajnem sodišču, naj se mu zniža dolg tudi nad 50%- VII. poglavje. Člen 38. Agrarni subjekti po predpisih o agrarni reformi in ostali kmetje, ki so kupili bodisi s fakultativnim odkupom ali drugače pred dnem 20. apr. 1932 zemljišče, ki je bilo na dan 27. febr. 1919 s predhodnimi odredbami za pripravo agrarne reforme z dne 15. febr. 1919 in uredbo o prepovedi odsvojevanja in obremenjevanja zemljišč veleposestev z dne 21. julija 1919 postavljeno pod agrarno reformo, in so dogovorili za küpnino obročna odplačila v gotovini, plačajo lahko dospeli a ne plačani del dogovorjene kupnoprodajne cene kakor tudi prihodnja odplačila prodajalcu s tisto količino pšenice, ki so jo mogli kupiti z dogovorjenim zneskom odplačila po tečaju pšenice, ki je bil zaznamovan na dan podpisa pogodbe na najbližji domači blagovni borzi; če pa so dogovorili kupnino v določeni količini kmetijskih proizvodov, toda tako, da bodo plačevali dogovorjena odplačila v denarju, plačajo lahko dospela in ne plačana kakor tudi prihodnja odplačila prodajalcu bodisi z dogovorjeno količino proizvodov ali pa z njih vrednostjo na dan dospetka. Člen 39. V smislu prednjega člena tvorijo glavnico dolga dospeli in ne plačani List. „Domoljubi pa čestitamo k 50 letnici i njemi želemo krepkoga katoličanskoga düha i obilno naročnikov. Bog ga živi! 17. januara 1937. NOVINE 3 kakor tudi še ne dospeli obroki Obenem z dolžnimi obrestmi do dne 15. novembri 1935. Ta glavnica se mora izplačati v 10 enakih letnih obrokih z obrestmi po 3%. Obresti se ne plačujejo v tistih primerih, kjer so se vračunale že pri sklenitvi kupnoprodajnih pogodb v küpno ceno. Prvi obrok, če še ni plačan, in drugi obrok plača dolžnik do dne 15. nov. 1936. Če je kupljena zemlja pod sekvestrom v prodajalčevo korist, najsi jo sekvester sam obdeluje, ali pa jo ja dal v zakup, se sekvester, če že ni ukinjen, ukinja s koncem meseca ok- tobra 1936. Člen 40. Potrdila s o tem, ali je bilo pos- tavljeno kako zemljišče po prednjem odstavku na dan 27.feb.1919 pod agrarno reformo, izdajajo banske up- rave kot agrarna oblastva (Dalje) , ali pa jo je dal v zakup, se sekvester, če že ni ukinjen, ukinja s koncem meseca oktobra 1936. Člen 40. Potrdila o tem, ali je bilo postavljeno kako zemljišče po prednjem odstavku na dan 27. febr. 1919 pod agrarno reformo, izdajajo banske uprave kot agrarna oblastva. (Dalje) GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Bogato naročnino za naše liste v zneski 167 Din. nam je poslao sodnik prizivnoga sodišča, dr. Kočar Jožef iz Zagreba i g. Majzel Viktor, dim. majster v zneski 75 Din. iz Lendave. Bog povrni 1 Na podporo naših listov so v Din. darovali: Bukovšek Radoslav, Sobota, z željov, da se list kembole razširi 5, Škafar Matjaš, Sobota 10, N. Rakičan 20, Šprager Ferdinand, šolski upraviteo, Beltinci 20, Zannfuchs Julija, vučitelica, Lendava 5, Gaber Ema i Turza Pavla, Čačak, vsaka 4, Lukač Jožef, Bakovci 5, Prekmurska gospodarska posojilnica, Dobrovnik z naročninov vred 100, Majerič Josip, jetničar, Lendava 10, Horvat Micika Zagreb 2. Bog povrni v obilnosti. Odskočila je žena nekoga Hotižance v Franciji, gda jo je prišo gledat v Francijo mož. Se zna, da njej je ne pisao, ka pride. Prestrašila se ga je i ga je taki javila na policiji, naj ga domo šupajo. A Policija je najšla potni list v redi. Žena je moževi ovadila, ka je noseča z nekim Polakom. Celo živlenje moža je bilo v nevarnosti, a vujšeo je. „Vernaˮžena je nato pobegnola, ne znati kam. Francija, Francija, ka nam pomagajo tvoji milijoni, če teliko naših düš pogübiš I Kanta pela mladino razvüzdano živlenje, če jih starišje ne vzgajajo že od malih let v strahi Božem ? Jako žalosten slučaj smo vidili že dugši čas od par fakinažov v Lendavi po vulicaj, ki so komaj 13 do 14 let stari. Čülo se od teh šmrklav-cov nesramno gučanje, preklinjanje, norčarenje z poštenih lüdi i celo so ustanovili že tolvajsko bando, da bodo krali. Što je tomi najvekši krivec, da takša mladina ma priliko za vse to? Drügi nej, kak starišje. I či starišom je deveta briga za vzgojo svoje dece, naj oblastva ostro kaštigajo stariše, a njihovo deco pa naj spravijo kem prvle v pobogševalne zavode. Občinsko upravo Lendave prosimo, da v tom pogledi naj napravi oster Opomin do starišov i naj ne dovoli, da bi mladiná hodila izpod 14 let v kino, a nikak pa nej na veselice. — Drügo, ka smo vidili od mladine, je pa norčarenje v cerkvi. Kda dühovnik! predgajo na predganici, se v nje mladi Šmrklavci obregavlejo i se norčarijo rekši: »Vi lejko gučite, ka ščete, jes na vaš guč nikaj ne dam*. Med božov slüžbov se pa sünjavajo, smejejo i celo ščipajo i to mladina obojega spola. Pri vsem tom gnüsnom i nedostojnom deli človek se z žalostnim srcom pita, ka kde smo ? Jeli bi ne bilo bogše, da bi takša mladina Šla mesto v cerkev, v štalo? Prosili bi g. dühovnike, da pri božoj slüžbi bi mladino spravili naprej od glavnih vrat i ločili oba spola, a starišje pa naj tüdi pazijo na svojo mladino i naj so v cerkvi poleg starišov. Vzgoja mladine je odvisna od starišov i či stariš se ne briga za vzgojo svojega deteta, de na tom sveti meo samo špot i vnoge stroške, a ná drügom sveti pa peklensko plačilo. - Očividec. Božične laži v Črensovcih. Ar kak je navada, zdaj ne bilo ob šestih tak zvane pastirske meše, so si nešterni zmislili edno grobo Salo. Zmislili so. ka zato ne bilo pastirske me- še, ar so g. Kleklna nabili i sestre napadnoti, gda so šle k šestoj meši, edna sestra je prej tüdi bila bita, ta drüga pa vujšla v segeštijo i tam povedala, ka se je zgodilo. To so hüdobni jeziki raznesli po celoj fari. Laž, kosmata laž od prve do zadnje reči vse. Niti g. Klekl, niti sestre neso hodile ob šestih v cerkev, vse tri meše so opravili od polšeste vüre naprej doma v kapelici, kak njim je višja cerkvena oblast že davno dovolila. Tak čuvajo svoje slabo zdravje, da lejko za düše več dobroga napravijo. Nadale so k toj laži prikapčili grdi jeziki šče edno drügo, da so na staro leto prej črensovski g. plebanoš zato dali naopak z Svestvom blagoslov, ar so g. Kleklna nabili. Gospod Klekl so sledkar prišli gor, zakaj njim ženske teliko na meše nosijo. Rade bi najmre vidile, če so resan vse vküp-vdarjeni i modri, kak se je gučalo. I da so vidile, da vsega toga nega, so spoznale, da je vse laž, ka se guči. Na te laži se toti smejemo vsi, a je obsojamo, ar delajo nemir. Verostüvanje pri mrtveci, ali ka se dela takšega časa ? Zgodilo se je najmre v Čentibi pri ednoj hiši, gde so meli mrtveca, da se je zbralo staro i mlado i to obojega spola. Stari so se kartali, a mladina od 14 leta naprej je pa špitala nekšo igro, ki je na žalost, jako nesramna i na konci igre, naj si bo to dečko ali dekla, šteri je pač zgübo, je mogeo vsakoga küšnoti, ali bole povedano, lizali so se i to je trpelo celo noč. Ali je to ne vido nišče, da se je takša nedostojna igra špitala? I zakaj so mladini dovolili starišje, da idejo na verostüvanje ? Je to verostüvanje ? Namesto, da bi Boga molili za pokojno düšo, delajo tam ete greh. Vsemi tomi so krivi starišje i níšče drügi. Prosečka ves. Decembra 30. sta se odpelala iz Mačkovske postaje v Gor. Petrovec Bokan Jožef iz Prosečke vesi i Fujs Jurij iz Dankovec. Mela sta posel pri kolari. Pozno v noč sta se vračala domo po železniškom tiri. V Stanjovcih je Bokan Jožef prišao na železniški most, kde se njemi je pripetila smrtna nesreča. Na mosti se njemi je poškalilo i je spadno z njega v skoro 6 metersko globočino v potok, v šterom se je k smrti bujo. Lobanjo i senco na glavi si je vküp spotro. Z dovolenjom oblasti je spravlen domo i na novo leto pokopan. Zapüšča ženo i troje dece. Dober Jezuš naj bo smileni njegovoj düši ! Vsem občinskim uradom naznanjam, da se dobijo vse tiskovine po novoj uredbi, kak: „Mrliškoogledni list„ za vse obrazce, i tüdi „Pasji katasterˮ, kak tüdi vse drüge tiskovine po najnižišoj ceni. Vsem občinskim uradom pošlem tiskovine tüdi po pošti, samo naj je zahtevajo z ednov dopisnicov. Se priporočam: Balkánji Ernest, tiskarna Dol. Lendava. Višji dühovniški red subdiakonata so sprejeli iz Slov. kraji ne sledeči č. gospodje: Rous Matjaš iz Beltinec, Sukič Janoš iz Mora- vec, Rajner Janoš iz Rakičana i Nemec Matjaš iz Küpšinec. Želemo mladim levitom, naj jih sv. Drüžina, na štere god, 10. jan. so sprejeli prvi višji red, napuni z svojim dühom, da do iskali v teh resnih časaj samo božo čast i zveličanje düš. Diakonat dobijo na Jožefovo, 19. marca, mešniško posvečenje pa na sedmo nedelo po Risalaj, 4. julija. Molimo vsi goreče za bodoče naše düševne pastire. Mala Polana. Zapüstili so nas za večno jako prilübleni oča, Bedernjak Ivan v 85 leti svoje starosti. Pokojni so bili duga leta naročnik naših listov, kotriga cejskoga društva i Oršolinske drüžbe. Sprevoda se je vdeležilo vnogo naroda. Od pokojnoga so se poslovili domači g. plebanoš i törjanskiva gospoda. Naj počivajo vu miri i sveti ráj naj vživajo. Kat. prosvetno drüštvo v Beltinci vabi k izrednomi občnomi zbori, ki se bo vršo v nedelo 17. jan. 1937. popoldnevi ob 3 vüri v dvorani g. Sapača. Vse članstvo se vabi, da se vdeleži občnora zbora. Bog živi. Odbor. Zahvala. Protituberkuloznoj zvezi v Ljubljani i šefi protituberkuloznoga dispanzera v Soboti za nagrado 200 Din. se toplo zahvalim. — Činč Marija, Petanjci. Ha hotiško cerkev je darüvala Hozjan Ana, Hotiza, iz Francije, 100 Din. Cerkveno predstojništvo se zahvalüje za lepi dar i prosi drüge hotiške izseljence, naj si zmislijo na cerkev. Občni zbor Kmečke zveze v Beltincih se vrši 24. januara po velkoj božoj slüžbi v dvorani prosvetnoga drüžtva. Dnevni red: volitev vodstva za celo beltinske faro. Bogojina. V Novinaj Štev. 51. od 20. aecemora 1936. pod naslovom »Telefon v Bogojini* pisec toga članka trdi, da so bogojančarje sklenili na nekšem občnom zbori napelavo telefona. Nadale trdi, da je občinska uprava napelavo odklonila na svojoj seji. V časi, kak obstoja denešnja občinska uprava, ne bilo nikdar nikšega občnoga zbora, kde bi se govorilo, odnosno sklenilo, da se napela telefon v Bogojini. Tak tüdi ne moglo biti v tom časi nikše občinske seje, ki'bi odklonila, da bi dobila Bogojina telefon. Ka pa je bilo sklenjeno šče za drüge bivše župane, zato pa ne merodajne denešnja občinska uprava. Pač pa se trüdi i se bo trüdila šče naprej denešnja občinska uprava, da dobi Bogojina kem prle telefon, ka ne bo samo v hasek Bogojini, nego vsoj njenoj okolici. Javnosti teliko v vednost, da ne bo dobila napačne infor-macije od zgornjega članka, ki je iz-šo 20. decembra 1936. v Novinaj. — — Predsednik občine: Ošlaj Franc. Vadarčarom. Vaš Širiteo se toži, ka se njemi nešterni naročniki norčarijo i neščejo plačati naročnine. Njemi gučijo, ka za peneze širi dobre liste. Mi odgovorimo na to tožbo širiteli, da na nespametne guče ne trbej nikaj dati, drügim pa, ka je naš Širiteo sa- mo za božo plačo brezplačno širio dobre naše liste. Najpametnej bo, da se z širitelom lepo pomirite. Opomin z lübezni. Dne 26. dec. je priredila mladina iz Črensovec, koncem pod vodstvom g. Hanc Joška, or-ganista iz Črensovec. Vsa čast i priznanje prirediteli, kak tüdi peycom i godbi. A na žalost morem poročati, da so med celov prireditvov nekše gospodičine s svojim smehom motile občinstvo tak, da se je vse zgražalo nad takšim delom! Škoda, da inteligenca ne ve bouše discipline pri takših prilikaj i da jo mi kmečki lüdje moremo včiti. — Kmet opazovalec. Obrtnikom. Minister za obrt i trgovino je izdao odredbo, v smisli štere smejo tisti obrtniki, ki so k vojakom pozvani, svojo obrt naprejvo-diti po osebaj, čeravno té nemajo izpita. Vojaški obvezanec po odslüže-nom kadri sme brez novoga dovolenja staro obrt naprej zvršavati. Urbarijalni odbor v Bogojini prosimo, da se malo zavzeme za ves. Samo malo dobre vole je potrebno, pa se Bogojina lehko nazaj zdigne na tisto višino, kak je bila za časa pokojnoga dekana g. Baše. Zveza delavcov v Lendavi. Podrüžnica Jugosl. Strokovne zveze v Lendavi je dobila potrjena pravila i se je priglasilo k njej že lepo število članov. Delavke po lendavskih tovarna j je že 1. 1933. poskuso organizirati g. dekan Jerič i je to delo začeo ravno z delavkam! iz Lakoša, ki so hodile k pevskim vajam za tamošnje proščenje. Bog blagoslovi novo organizacijo, da spodkopa tla koinunistič-nim navukom, ki se širijo med delavstvom po Lendavi. Si že naročo Novine? Si že plačao naročnino? Jedini krščanski list v Slov. Krajini so Novine. Kratki glasi. Po 21 letaj se je vrno z Rusije Lilič Djulbo iz drinske banovine. Leta 1915 so ga v Kárpátaj zgrabili. Komaj zdaj je dobo dovolenje, ka je smeo oditi domo. A boljševiki so njemi vzeli vse peneze, ka si je Spravo, samo teliko so njemi nehali, ka si je na pot küpo 2 kg krűha. Pripo-vedavao je v Maribori, da se v Rusiji vojakom godi najbole, ti majo vse i Prednost povsod, drügi pa stradajo. Štiri kmetije so zgorele v vesi Loperčice poleg Ormoža. Veter je ogenj tak razširo i ojačo, da zvün lüdi i živine je vse drügo zgorelo. Velika železniška nesreča se je pripetila v Rusiji kre Kroskaje. Dve peči i 32 vagonov je vničenih. Vnogo potnikov je mrtvih i ranjeníh. Oblast je dala taki postrelati več železničarov i šefa postaje, ki so nesrečo zakrivili. Polski knigotržci za dobre knige. Drüštvo polskih knigotržcov je sklenilo, da bo zavrglo vsako knigo, vsaki časopis, pač vsako tiskovino, v šteroj bi se količkaj blatila Kristušova vera i jakost te vere. Sveti Oča vsaki den slabši. Sveti Oča so dozdáj ne dobivali injekcij, ar bi njim Skotile oslablenomi srci. A zadji čas se je beteg tak poslabšao, da so njim proti naglomi vmiranji dali injek-cije. Molimo za Kristušova namestnika, da sveto vmerjejo. Sveta Neža. Kakor v čudovitem filmu: Ali so to oblaki, ki zakrivajo devico mučenice, ali je to beli golob, ki nosi tolažijo pismo njenim staršem. Morda so to oblaki dima cigaret, ki jih kadi razdvojenec, da bi razprši! grozotne sküšnjave, da bi izžgal besede, ki silijo na trpeče ustnice; da bi posušil solze, ki hočejo planiti na dan, kot hudournik; da bi omamil ušesa, naj ne bi več slišala sladkih ženskih glasov; naj glava več ne bi premišljala obupnega stanja; srce naj bi počas-neje utripalo? . . Morda je pa to kadilo megle, ki se dviga izpred oltarja? Ne, to je blesteča podoba poveličane device mučenice, ki kakor sredi božanske plamenov z razprostrtrmi rokami (kakor mašnik) poje skrivnostno pesem: „Jaz, trinajsletna deklica, sem se kot zrela žena bojevala: Moj božji Ženin me je kot nevesto ozaljšal, nato se je pri obhajilu moje telo zdrüžilo z Njegovim. V javno hišo so me pritirali, pa moj angel me je nepremagljive zastražil. Angela mi je Ženin poslal, saj mu služijo milijoni, najlep-šemu ženinu, čigar lepoto mesec in solnce občudujeta. Zdaj sem z Njim na veke zdrüžena, s čüdovite ženinom ; ko sem ga prvič sprejela, sem devica ostala; če se ga dotaknem, sem čista . . .* Slika se naenkrat spremeni, sveta Neža na presvetlem prestolu v družbi sličnih sedi, ob njej dvoje jagnjet stoji, belejših ko Sneg ,.. Zbor svetih jima poje: »Beli jagnjeti na Tvoj god bosta blagoslovljeni, iz njih bo stkana bela volna za okras cerkvenim knezom, viš-jim kakor škofom. Bel naramnik, v njem šest črnih križev*. Vse je izginilo, vse utihnilo, v puščavo se je spremenilo; čüj, kakor levji glas odmeva glas Krstnika: »Glejte Jagnje božje, glejte, grehe celega sveta odjemlje*. Kje je to božansko Jagnje? Glej, slika se je znova spremenila: tu stoji obhajilna miza, na njej velika Hostija čaka na lačne. Nevidne roke so razlomile Hostijo na dvoje belih polovic, kot dvoje belih jagnjet... Moškerau glasu Janeža se drüži nežni Nežin glas, v zboru ponavljala: »Glejte, Jagnje božje*; jejte Jagnje, ki odjemlje grehe, ki daje moč za čistost, moč za mučeništvo. — Sveti klicar Gospodov, prosi za nas, sveta devica Neža, mlada mučenica. — či. Ka je zahtevao odbor JRZ v Celji ? V Celji je meo spravišče odbor JRZ v Celji pod vodstvom ministra dr. Kreka. Na sestanki se je oglasilo, da je potreben bio zakon, šteri je znižao kmečki dug. Zahtevalo se je pa, naj držáva da posojila posojilnicam, ka do mogle delati, penez posojüvati i tak tüdi vlagatelom več izplačüvati. Küpim malo posestvo s hižov za ceno od 35.000 do 55 jezero dinarov. V poštev pride ravna lega i küpilo brez posredüvalca. Tüdi Ženitev ne Izklüčeno, da bi se lejko priženo v hižo, gde se verske dužnosti verno spunjavajo. Tajnost strogo zavarvana. Za naslov zvedite pri UREDNIKI NOVlN v ČRENSOVCIH. 4 N O V I N E 17. januara 1937. Koncert v Črensovcih. Na Štefanovo so zapeli — po dolgem odmoru — zopet naši fantje. Vodil jih je g. Hanc Jože, organist. Enajst jih je bilo, večinoma pevci nekdanjega okteta Prosvetnega društva ter nekaj novih pevcev. Po uvodni koračnici, ki jo je zaigrala pomnožena priznana žižkovska godba, so odpeli za izseljence prirejeno „Slovenska Krajina, mili moj dom ...ˮ, ki jo je glasbil Cigan Franc, a za moški zbor priredil Hanc Jože i je bila predkratkim zatisnjena v Novinah. Težko so peli to pesem posebno basisti, toda kljub temu je z vsebino močno uplivala na prisotne, katerih sinovi i hčere trpijo v tujini. Nato so sledile izmenoma pesmi in godba. Mogočno je donela pesem fantov v zadovoljstvo vseh. Saj je pa bil že tudi čas, da ste se vzdramili fantje, prej tako delavni in ponosni naši fantje! Kljub kratkemu času, ki ste si ga odmerili, je bila vaša pesem izraz močne volje za pravilno razumevanje petja. Zato, naprej v tej smeri! Vendar nekaj pripomb. Pa to tako na uho. Pesmi bi prišle do večje velave, ko jih ne bi tolikokrat sekali z godbo. Tudiv ritmu ste bili včasih prehitri (n. pr.: Škrjančku, Žalosten glas zvona). S tem izgubi pesem dosti na svoji vrednosti. Prelovčeva „Škr-jančku“ bi dobila še več priznanja, ko bi spremljal zbor solista tiše. — Ali to vas naj ne plaši. — Pevovodja in dirigent pa naj bo deležen še posebnega priznanja. Težko delo je imel, a zato je tudi žel priznanje vseh. Njegov glas je prijeten, še prav posebno v višini. Kaj naj povem o godbi? Mislim, da ni bolj marljivih delavcev kot so ti naši žižkovski godbeniki. Vsem pa tole: Zberite se, delajte in nam dajajte! Ne dajajte pa samo nam, pojdite ter prepričajte o tem tudi druge! —iz. Janko Verbajnšak: Kaj ima delaven človek od Kristusa in njegove sv. Cerkve. Strmeti moramo nad požrtvovalnostjo nemških katoličanov, ki s svojimi dobrovoljnimi prispevki vzdržujejo 818 bolnic z 72.525 posteljami, 109 domov za duševno in telesno zaostale z 3681 posteljami, 292 okreva lišč z 2204 posteljami, 782 vzgojevališč za zanemarjeno deco z 9094 posteljami, 992 hiralnic z 21.645 posteljami in 133 zavodov za revne dijake z 11.292 posteljami in še mnogo drugih ustanov. Skupno vzdržujejo približno 3382 karitativnih ustanov z 210.759 posteljami. Če računamo na postelje dnevno samo 5 Din izdatkov, dobimo ogromno vsoto, za vse postelje dnevno 1,053.795 Din. Okrog 70.000 oseb pa je, ki so se odrekli vsemu posvetnemu veselju, da morejo streči najbednejšim v teh zavodih in vse to samo iz Čiste ljubezni do bližnjega radi Kristusa. Temu ogromnemu karitativnemu delu nemških katoličanov se pač ne more primerjati nobena humanitarna organizacija, pa naj si uživa še tako velike simpatije in pomoč najvišjih državnih funkcijonarjev. Tudi v drugih državah je kar najlepše izvedeno katoliško karitativno delovanje in ni je skoraj več človeške stiske, proti kateri bi se sv. Cerkev ne borila z karitativnimi ustanovami. Ne dolgo od tega, da smo čitali v dnevnem časopisju, kako je belgijska držáva proslavila katoliškega duhovnika, ki se je žrtvoval vsega ubogim gobavcem, ter je sam umrl, kot žrtev ljubezni do teh najstrašnejših bolnikov. Sam belgijski kralj je šel za krsto, ko so prenesli njegove zemelske ostanke v domovino, i pokopali so ga z največjimi vojaškimi častim, kot kakega narodnega junaka. Saj je pa tudi bil, ko je s svojo nesebičnostjo, ki je lastna samo zvestemu sinü sv. Cerkve, proslavi! tako zelo svojo belgijske domovino. Hvala Bogu, da ima sv. Cerkev po vsem širnem svetu lepo število enakih junakov in junakinj, ki s svojim karitativnim delovanjem poslavljajo svoj dom, svoj narod in sv. Cerkev. Pisma naših iz tüjine. Slovo od preč. g. Orešnik Franca, Slov. dühovnika v Parizi. V imeni vseh vdeležencov za Božič na Gravelle izpovemo par zahvalnih reči v slovo g. Grešniki za njihovo požrtvüvalnost pri rešenji düš nas izseljencov. Prečastiti gospod ! Kelikokolikrat smo prišli pred vas v düšnih zadevaj, ste se z smejočim obrazom vsikdar odzvali našoj prošnji. Za Božič ste zadnjič prišli med nas. Kelikokrat ste se od svojih študij i potrebnoga počitka ločili, naj samo pomagate našim düšam. Z skuznatnimi očmi vam pravimo: Bog vam povrni ! Zdaj se naša izseljeniška srca v lübezni zdigavajo do Boga i ga prosijo, naj vas blagoslovi na novom mesti, da te vživali tam sladki mir, ki ste našo žalost i bridkost sladili v tüjini, štera za vas tüdi ne bila sladka. Prosimo vas pa, ohranile nas v dobrom spomini, kak vas tüdi mi ohranimo. Hajdinjak Alojz, Kerec Mihal i žena Rozalija, Kerec Ana i Cecilija, Gumilar Ana, Morili Marija, Ošlaj Marija, Černela Ana i Marija, Zver Marija, Savljenčič Ana, Kovačič Ana, Vrbnjak Rozalija, Pintarič Ivan i Marija vsi iz Villiers s Marne, Horvat Alojz i Agneš iz Plessis Trevisa. Pozdrav pošilajo: Trplan Francika, Bergues, Francija, svojim lübim domačim, uredniki Novin i celoj Slov. krajini: ne morem opisati veselja, šte- ro čütim, gda dobim do rok Novine ali Marijin List. Jako me je tüdi razveselo Kalendar Srca Jezušovoga. Mam toti malo časa, a vendar naše liste v nedelo prečtem. Stopim tüdi v podporno drüštvo Dom sv. Frančiška i se zavežem, da do smrti plačam letno 5 Din. Tivadar Barica, Noul a Barihen, Francija: „V imeni vseh tovarišje, kakti Zadravec Veronike od Lipe, Zver Anike z Ižakovec, Sobočan Konce í Kotnjek Anike z Velke Polane se zahvalimo za redno pošilanje Novin i Marijinoga Lista. Bog plačaj za lepi kalendar i krasno izseljeniško številko. Prezvišenoga Višjega Pastera pismo nam zbüja globoko zahvalo do Njih. Bog plačaj vsem dühovnikom i drügim, ki so se nas spominali v izseljeniškoj številki. Tüdi vam, g. urednik, za vnoge trüde pri vrejüvanji naših krščanskih listov. Vsako nedelo i svetek idemo k meši i večkrat k spovedi. Na Božič smo tüdi sprejele Jezuša v svoja srca. Že se znam francozki spovedati, g. plivanuš radi k nam pridejo. Polnočnice eti nega, Že štrti Božič sem preživela v Franciji. Srčne pozdrave pošilam starišom, bratji, rodbini,.dühovščini, poznancom. Slovenska krajina, mili moj dom, Pozabla te nikdar ne bom. Gospodarstvo. Gnoj, rastlinska hrana. Kakovost štaoskoga gnoja je zavisna od vrste i starosti živali, štere gnoj delajo, od nastele, krme, od starosti gnoja i od načina pripravlanja gnoja. Razne vrste živali ne pripravlajo vse vednako dober gnoj. Ne jejo vse vednako krmo i ne prebavlajo vse vednako. Konji jejo navadno bouše seno kak krave, hrano ne zgrizejo i ne prežvečijo tak dobro, kak krave. V konjskom gnoji je več neporablenih snovi, štere slüžijo za hrano malim nevidlivim živalim, bakterijam, štere gnoj dale rastvarajo i s svojim delom povzročajo toploto. Zato je konjski gnoj topeo, a goveji je hladen. Svinjski gnoj je približno telko vreden kak goveji, a ovčji i kozji je vnogo bole sühi i zato tüdi vsebüje vsebi vnogo več hra- nivi snovi. — S tablice vidimo, kelko se gnoj od razne vrsti živali razliküje. Kakovost gnoja zavisi tüdi od krme. Kem bole živali krmimo, kem bouši je gnoj. Na Splošno se računa, ka živali porabijo za živlenje 50%. to je polovico krme, a polovico je pride za gnoj. Tüdi od nastile je zavisna kakovost gnoja. Najbouša nastila za naše prilike je slama, slabše je listje, ar ono ne vpija tak dobro tekoče snovi. (Dale). Podugšaj si živlenje! Živlenje moremo podugšati, beteg preprečiti, betežne ozdraviti, slabosti okrepiti, nestalne očrstiti i nesrečne napraviti srečne! KA JE VZROK VSAKOMI BETEGI? Oslablenje živcov, potrtost, zguba dobrih prijatelov ali svojih bližnjih, razočaranja, strah pred betegom, slab način živlenja i dosta drügih vzrokov. ZADOVOLSTVO je najbolši doktori so poti, štere te morejo pripelati do dobroga razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napuniti Te z novim vüpanjom: ta pot pa je napisana v razpravi, ki jo more vsaki, ki jo žele, dobiti taki i ČISTO BREZPLAČNO! V toj maloj priporočnoj knigici je raztumačeno, kak morete v kratkom časi ojačiti živce i mišice, kak se da odpraviti nerazpoloženje, trüjavost, raztrešenost, oslablenje spomina i nebroj drügih betegov. Zahtevlite to razpravo, ki vam bo nüdila dosta veseli vör. — Poštno zbirališče: Ernst Pasternack, Berlin SO, Michaelkirchplatz 13, Abt. 890. Pošta. Gumilar Aleksander. Vidonci. Frumen Janoš z Otovec plačao vso lansko naročnino. Za koga i keliko naj zdaj spišemo na Dom sv. Frančiška. — Spilak Marija, Saulax. Knige koštajo 90 Din. Daj odgovor, jeli 53 Din. spišemo, ka je ostalo, na novo naročnino, ali pa v kakši drügi namen si odločila. — Balažic Marija, Villars-en Pons. Išči gor peneze, dozdaj ne smo je niti od tebe, niti od tvojih na Hotizi sprejeli. Pisala si pa, da si je že novembra poslala. - Horvat Alojz, Plessis Trevise. Peneze sprejeli i po želi razdelili. Na staro je vse tak plačano. — Fujs Marija, a Ia Bohal. Na staro je zvün 3 Din. vse plačano. Maršič Ivan, Francija. Za vas tri prepisali naročnino. Zavolo ove prošnje pa se obrni na posojilnico. Po novom zakoni bo teško šlo. — Fujs Adela, Bojnes. Peneze sprejeli i razdelili. — Balažic Štefan, Piljenice. Kalendar smo vam zdaj poslali, stari dug plačan na 1.1936 i na novo ostalo 10 Din. Če kaj ne dobite, se včasi Zglasite. — Balažic Ivan, Staranova ves. Kelikokrat bomo vam ešče mogli- raztolmačiti, da Novine na posamezni naslov koštajo 30 Din. i ne 24 Din. Če se vas pet zbere, vsaki plača 24 Din., vaše so pa brezplačne. Spravite teliko naročnikov, pa nede nevollvanja. — Kaufman Emilija. Couriol. Cena, kak se čte na vsakom Marijinom Listi, je letno 40 Din. — Jug Juraj, Gibina 24. Dvakrat smo poslali kalendar, novembra i decembra znova, gda ste pisali, ka ste ga ne dobili. Naznanite nam, ka je pošta pravila. — Ropoša Jožef, Grad. Odpišite nam, komi davati brezplačno 4 M. Liste i 1 Novine. Vi bi mogli od 65 komadov odračunati te štiri, a ví ste je od 60. Tak je poslano 64 Din. menje, Ovo vse v redi. Marijini listov je najmre hodilo 65. — Pelcar Mariji spisali za 1936 Din. 25, keliko ešče dužna bila. Smo njej poslali tüdi kalendar. Vam tüdi tri prošene, — Žökš Stefan, Roniliy. Din. 135 sprejeli. Din. 25 podpora, Ovo naročnina. Plačao je Török Jožef, Gorica 48 Din. i pri sestrah v Soboti 40 Din. Ne vemo, jeli je to vse za tebe plačano, ali drügoga Žökša, ar jih mamo več, ki so dužni na staro. Tvoje je v redi na obe leti. Daj nam ti odgovor, ali naj tvoji dajo odgovor. — Jug Ana, Krašči. Mož je plačao še lani do konca februara Novine za Tebe. Tečas mo ti je pošilali. — Radovčarom, ki žele meti liste, naj je naroči pri cehmeštri pri Gradi, ali na svoj naslov pri upravi. Sukič nešče biti duže Širiteo. Duga je ešče 108 Din. na I. 1936. — Tkalec Martin, M. Kneževo. Že dvakrat smo ti poslali kalendar. Mislimo, da si bar ednoga dobo. Eden je šo z tiskarne, te drügi od nas, ka smo svedoki. Na pošti ga Zahtevaj. — Gumilar A. Vidonci. Za Ficko Irmo sprejeli naročnino na 1. 1936. — Lük J. Domajinci. Dajte glas, kda i po šterom čeki se poslali naročnino za Benko Alojzijo? Lejko je oča Franc zapisani na čeki? — Šeruga J, Ferme de Douchy. Peneze sprejeli, kalendar poslali. Na staro i novo vse plačano z kalendarom vred. Na Dom sv. Frančiška ostalo 13 Din. Bog povrni. — Kozar Jürij, Martinje. Kak prosite, naj bo, to je samo izjema. Zakon vala za vse. Tistoj Siroti le davajte. Račun že dobite. Banque S. Baruch et Cie, H. Rue Auber U. PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Lu-xembourg. - Na zahtevo pošljemo brez-plačno naše čekovne nakaznlce. 24-2 Kanarčka Stric Jakob je pač lübo šnops; pa toga niti nej skrivao, zvün pred gospodov. Či te vörvali ali nej: včasi ga je spio tüdi en liter, pa njemi U nej naškodijo. — No, to je bila pač njegova falinga pa — »Segrevani se za tisti mraz, ki sem ga v svetovnoj bojni pretrpo" je tolmačo, gda je že spio par štamprlnov. Meo pa je stric Jakob tüdi vnogo dobrih lastnosti. Naj obprvim : bio je »fraj künstler": vse je znao napraviti, pa se niedne obrti nej včio. Šče peneze je drükao, samo ka nej dugo. Šče zdaj nemre »pozabiti" tistoga »štandara", ki ga je zgrabo; šče zdaj zdigne glavo (navadno ma sklenjeno) pa od hobinoga šilda nevörvano v tebe pogledne, či njemi praviš, da tisti Orožnik nazaj pride. Te je bio dugo časa zapreti. Pravi, ka je voza mela tak Čarne stene, kak v rori; pa tüdi v najvekšoj zimi so kőrili samo par minut i to Odzvüna sobe, na hodniki. Meo je že več starejših sostanovalcov, ki so si v sobi že večkrat pridobili »domovinsko pravico". Prevejani so bili: že prvi večer so si ga privoščili: gda so posvet vgasnoli, sta se dva priplazila k njegovoj posteli; tak hitro, ka se niti nej doveo, sta jo zaklenola, ka je v megnenji odleto več metrov vkraj. Gda je vužgao elektriko, so sospanjači že globoko smrčali na svojih trdih leziščaj. Pa je^znao, što sta krivca, ka jiva je zadvečara čüo, kak sta si pri dveraj vogrski pogovarjala od toga; misiila sta, ka zna samo domačo reč. — To je bila teda njegova sunčna i senčna poteza. Zdaj pa edno ščista sunčno: stric Jakob je strašno rad meo ftice, pa ne navadne, negčP same — kanarčke: »Samico sam jirištelao: 30 šilingov sem dao za njoˮ. — „Ka je pa po poti jela pa pila?ˮ „Ja, kak so jo spakivali: mela je v mleki namočeno žemlo za jesti, za piti pa vodo v gübiti, takšoj, kak jo Šolska deca nosijo na tablaj. — Ali šentano draga je bila pošta. — Doma bi se pa tüdi skoron kvár zgodo: sfalilo je ftičje seme! Ali na srečo mi je žena včasi glas poslala: püsto sam delo v tretjoj vesi, pa sam leto z biciklinom v Soboto. Ovači bi pa ftiči vkraj bilijˮ. „Kelko ji pa te zdaj mate?ˮ — „Zdaj nej dosta, ka sem je zodao, ali gda sem ji meo dvajset: to je bila igrota v našoj küjnji; niti reči smo si lüdje nej mogli zgučati, tak so bilij ftiči glasni. — Zdaj sem pa vse srečno odao, zvün samic, pa zvün ednoga, ki mi je vujšao. Najprle je zleto na drevo poleg okna. Idem vö pa njemi začnem spevati; malo poslüša, nato pa — začne leteti, jes pa za njim. Na nesrečo je bila tam šče edna velka zavitica, ka bi si skoron nogo potro. Nazadnje sem vido ozdaleč, ka je zleto v svakovo hižo. — Gda sem ta prišao, so od ftiča nikaj nej šteli znati. Ednok samo začüjem, ka nindri začne spevati: glédam okoli — nindri nikaj — ovi pa v smej. Te pa zapazim krbülo, naopak poveznjeno. — Hej, to je moj ftič!ˮ „Koga šenta, vej smo pa toga mij v Austriji küpili za drage peneze, ne vidiš kak je lepo pisani; tak pisanih si ti šče v živlenji nej vido!ˮ — Pa ravno stem so se vö dali: stric Jakob je tüdi farbao ftiče, ali samo z ednov farbov, ovači bi vkraj bilij. Pa njim je pokazao, z šterov farbov; vsi so ga gledali tak, ka bi skoron oči na njem njali. — Te je pa srečno ž njim domo odišao. Vse bi dobro bilo, samo žena se telko čemeri, ka vsigdar pucati trbej. Moški prej nigdar ženske ne preštima. — Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.