Uid	šte«»	128.,
Poltnln« plflAin« « gttovlnl.
y Celju, w tar&k 12. junija 1923*
P»«ameina itav. 1 Din,
k
I	r
II
Wiiiž.n1°
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
UredniSivo in upravništvo: Celje. Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadstropje.
Naslov za dopise : »NAPREJ«, Celje. Ček. rač. St. tt.959.
giasilo^^^ialistečne stranke Jugoslavije.
Stane mesečno....................20	Din,
za inozemstvo....................30	Din.
O k I a s i: prostor 1 X6“> mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
■ m**'*-) nn -f TiniriniinrnrrrtiinnfiBi' ■ Mini til bs
Novo zvonenje po toči.
Zopet je zapel mrtvaški zvon svojo otožno, ponižno in obenem sramotno pesem. Sramotno za one, ki' io poslušajo, se ji reže, pa je ne slišijo, ker jim je lakomnost in nečuvena trdosrčnost zamašila ušesa in izpremenila srce v kamen. Akcijski odbor javnih nameščencev se je znova oglasil. Stara pesem v novih akordih, staro javkanje.in moledovanje, obupen klic na pomoč, ki Pa nc bo našel odmeva, ker je podoben meketanju jagueta v volčjih krempljih. Kaj zahteva naša duševno in telesno siroma-' Sna inteligenca, čemu piše dolge tirade in upira svoje solzne oči v Olimp, kjer sode sodobni bogovi in pijejo nektar ter prigrizujeio ambrozijo? Košček kruha, za pošteno delo pošteno plačilo, z drugimi besedami io. kar potrebuje vsaka kreatura za življenje. Jesti in oblačiti sc mora vsak človek, če noče, da se nm želodec skrči in telo usahne. To je predpogoj za živlimje sploh in vendar smo v svoji znameniti kulturi zabredli tako daleč, da so med nami stotisoči siromakov, ki imajo življenje, nimajo pa tega elementarnega predpogoja zanj. In kako je to mogoče, da ga nimajo? Mar so se posušile redilne snovi matere zemlje/da ne rodi več vsakdanje hrane, mar so zamrznil.• reke in morja, otrpnile lokomotive, da je ustavljen promet, mar so okosteneli stroji, ohromela industrija, obrt. trgovina, da ne daje človeštvu več svojih izdelkov, mar ]e u-sahnila roka očeta ali matere, da ne more več dati kruha svojimi otrokom, mar je vesoljstvo poslalo na zemljo o-genj in žveplo, da pogubi človeški rod? Ne, vse je še tako, kakor ie bilo. Zemlja rodi, ladje in železnice vozijo, stroji se vrte, človeške roke drže plug in motiko, glave se napenjajo in možgani proizvajajo cele kupe najrazličnejše ropotije In vendar sc človeku zdi, da je vse oirp nilo, da se bližamo breznu, kamor nas bo pahnila kruta usoda, če se še pravočasno ne ustavimo. Dela sc z rokami In glavo, rezultat tega dela, ki je v bistvu vedno isti, namreč materialna pridob-ninn, pa postaja od dne do dne hianjSi
in ljudje, ki res delajo, čutijo, da jim pešajo sile in da bodo kmalu omagali. Odkod la nenaraven pojav? Posledica žalostne in usodepolne resnice, da se z ene strani nemoteno širi oderuštvo, ve-rižništvo, goljufija, izkoriščanje in zatiranje, seveda v zakoniti obliki in zabeljeno z nacionalnim in verskim fanatizmom, z druge pa raste v geometrični progresiji beda in splošno pomanjkanje. Toda pustimo pri miru pesem, ki ie stara kakor je star človeški rod in o-glejmo si naše zvonarje, ki so obesili svoje siromaštvo na veliki zvon in zvone, da odmeva čez hribe in planjave.
Akcijski odbor, ki vsaj na papirju predstavlja nad 200 tisoč mladih, večb noma izobraženih državnih nameščencev in uslužbencev, je napel svoje zadnje sile in napisal pismo narodnim poslancem, ki te dni rešujejo v Belgradu Poglavitno vprašanje, da-H smo Jugoslovani trije ali deset narodov. To pismo je za naše razmere izredno zanimivo in značilno. O bedi in obupnem položaju te raje ni treba mnogo govoriti, ker .ie bila vsaka beseda o tem že stokrat na jeziku, škoda pa bi bilo prezreti nekatere druge stvari, ki jih ljudje brez očal seveda ne opazijo. 2e število samo je tako prikupljivo, da se človek pri j nagleda nanj nehote prime, za glavo In j hiti k zobnemu zdravniku, da mu še ; pravočasno plombira možgane. 200 tisoč organiziranih — četudi samo na papirju duševno in telesno zdravih moZ kleči pred peščico bankirjev, verižnikov in njihovih valpetov na kolenih in prosi za božjo voljo, naj jim dado za pošteno in naporno delo košček kruha, kajti sicer bodo prisiljeni ziezti prostovoljno v zemljo. Ce bi teh 200 tisoč poslušnih strojev imelo vsaj slo glav, ki mislijo z lastnimi možgani, bi zaklicali tistim, ki ■jim sedaj nočejo odrezati dovolj kruha: stojte, gospoda! Talko ne. bomo več delili naših žuljev! Stopite s svojih sedežev v našo sredo, da začnemo skupno delati in skupno jesti. Dovolj je vseli teh komedij in nepotrebnega prerekanja o državnem in narodnem edinstvu, o ministrskih ekspozejili, o avtonomiji In centralizmu, dovolj je smeti v naših o-
Milenin:
»Bogokletstvo«.
(Dalje.)
Namen vsake vere sploh, zlasti pa prvotnega nepotvorjenega krščanstva je bil obdržati človeštvo na oni moralni stopnji, ki mu je potrebna, da se ne iz-premeni v druhal divjih zveri. Za dosego tega namena pa ne zadostujejo posamezni nauki ali moralna načela, marveč je treba to duhovno hrano obdati z gotovimi pripomočki, ki povzročajo, da se ta načela tudi uveljavijo. Če bi bili vsi ljudj e na zeifJiji v umstvenem oziru vsa] približno na isti stopnji, bi ne potrebovali nobenih konkretnih dokazov z.a (o, da življenje brez moralnih principov ni mogoče. Tako pa je treba u-pošlevatl splošno kulturno stopnjo, ki seveda izključuje pojmovanje družabnih razmer in duševnega bitja brez različnih atributov, kakor n. pr. fiksne predstave božanstva, verskih obredov, svetnikov, relikvij, čudežev, itd. Za namen in pomen vere kot take pa je popolnoma vseeno kakšne zunanje znake in lastnosti pripisujemo božanstvu, na kakšen način ga častimo in kako Izražamo tisto notranjo težnjo, ki jo več ali manj pozna vsako človeško bitje in ki gre za tem. da človek v svoji duši doseže nekako kontinuiteto med prošlostjo in bodoč-
nostjo. z drugimi1 besedami, da skuša najti lastnemu razumu dostopno pojasnilo glede problema, kaj je njegov namen na zemlji in kaj bo potem, ko usahnejo njegove življenske moči. Zato Je kvantitativna ali po kakovosti mohamedanska vera popolnoma enaka krščanski, kajti prva kakor druga opravlja isto funkcijo, ker v enaki meri služi pripadnikom dotične verske družbe v moralno oporo. Nihče, ki seveda ni bebec ali pa fanatik, nc bo trdil, da so Turki, Kitajci ali Japonci, ki niso kristjani, že zato kot ljudje slabši kakor mi. In kdor je količkaj objektiven, mor,a priznati, da-nimamo absolutno nobenih dokazov, ki bi' potrjevali domnevo, da je samo naš krščanski Bog pravi, vsi drugi pa so | krivi. Sveto pismo, ustno izročilo, čudeži in vse drugo, kar navaja krščanstvo kot dokaz, da je njegovo božanstvo pravo, je le sad deloma človeške domišljije, deloma pa umstvenega dela posameznih mož. ki so krščanske dogme prepustili potomcem v pisani obliki. Končno ta trditev niti v formalnem oziru ni u-pravlčena, kajti tudi mohamedani imajo koran, ki v bistvu docela odgovarja našemu sv. pismu, tudi njihovi duhovniki pripovedujejo o čudežih, ki jih je delal Mohamed v Alahovem imenu in z njegovim pooblastilom.
Za vsakogar, ki misli z lastnimi možgani, mora biti jasno, da je božanstvo
čeh in dovolj fraz v naših lačnih želodcih..dovoli je opevanja politične, gospodarske in kulturne svobode, dovolj prelitih solz naše nedolžne dece in pre-čutih noči naših nesrečnih žen! Ce ste sposobni, da vladate in skrbite za blagor naroda, storite svojo dolžnost, Če pa so vam vse krilate obljube in himne
o	idejah le pripomoček za varanje in izkoriščanje, tedaj ne zaslužite, da bi držali v rokah krmilo države, ki ni samo debela knjiga postav in vaš monopol, marveč je produkt naše krvi in žuljev, je naša last, smo mi sami! Izjavita odkrito, če niste hinavci ali sebič-neži, da ste nesposobni' ah pa preveč sposobni, da uredite socialne razmere, umaknite se s svojih mest, da jih zasedejo drugi, ki bodo imeli več razumevanja in usmiljenja s trpečim ljudstvom, ki bodo znali poiskati in najti sredstva, da nasitijo lačne, želodce in oblečejo gola telesa! Mar ne vidita, da smo že razpeti na križ in da izkrvavevamo, da haše žene ne morejo dojiti otrok, ker so jim prša izsušena, da so naši sinovi in hčere kakor mladi starci, ker jim' je skrb za jutrišnji dan slrla mladost in prezgodaj začrtala globoke brazde na mlada lica? Mar ne čujete naših glasov, ki so samo klic po človeškem življenju, mar ne vidite ogromne večine naroda, ki ječi pod težo napornega dela, prevelikih davkov, splošne politične in kulturne zmede j-n pomanjkanja in drugega neznatnega dela našega skupnega organizma, ki se zajeda v nas kakor pijavka in požira naše poslednje soke? Mar ne vidite veletrgovcev, velepod-jetnikov in veleposestnikov, ki svobodno in po lastni volji navijajo cene najpotrebnejšim živilom in obleki, ki zaslužijo z eno potezo peresa več, kakor sto naših utrujenih rok celo leto, mar ne vidite bank in drugih denarnih ustanov. ki so razpredle svoje mreže nad nami in izsesavajo kakor pajki naš trud? Ce je lakota in pomanjkanje denarja res le posledica svetovne vojne, odkod tedaj oni milijoni, ki se kopičijo v žepih posameznikov, odkod razkošje in čezmerno zapravljanje tam, kjer niso in nikoli ne bodo poznali skrbi za vsak-
danji kruh? Vse to se dogaja dan za dnem pred vašimi očmi in vendar sle slepi; čujete obupne klice trpečih In vendar ste gluhi, čutite v ozračju vonj krvi in razlagajočih se trupel in vendar trdite, da so to krizanteme osvotoo-jenja in nacionalnega edinstva. Pet Tet nam pojete isto pesem, pet let uživamo svobodo, pa smo vsak dan večji sužnji nepreskrbljene dece, izmučenih, omagujočih pod neznosno težo življenja žen in lastnih izčrpanih teles. Napolnili ste naše glave z nebeškimi akordi o nacionalizmu in ljubezni do domovine, poslali ste nas v božji hram. da se poslovimo in zahvalimo božanstvu za veliko milost, priredili ste nebroj svečanosti, manifestacij in drugih praznikov svobode, klicali ste nam, da je naša sveta dolžnost skoprneti za vstajenje našega rodu, danes pa stojimo pred podrtim altarjem, kamor smo položili svoje najboljše duševne in telesne moči in bogovi, ki smo se jim klanjali na vaš ukaz, so kakor gnile gobe, ki so okužile čisto ozračje. Stojimo in prosimo košček kruha, kakor berač, ki ni vreden, da sede za gospodovo mizo. In če je tako — in tako je, kajti to potrjujejo dejanjske razmere
—	kako si tedaj drznete še trditi, da nas vodite po pravi poti napredka, da je edino po vašem receptu mogoče urediti medsebojno življenje človeške družbe?
In ko bi se oglasilo in vprašalo tako 200 tisoč mladih, krepkih glasov v eni državi in 200 tisoč v drugi, ko bi stopila na plan inteligenca, ki .bi vrgla s sebe okove hlapčevstva in obrnila hrbet dosedanjim apostolom preperelih in za praktično življenje nepotrebnih idej, ko bi se tem izobraženim pionirjem novega življenja pridružile nepregledne množice naroda, ki sedaj spe v svoji zaslepljenosti, tedaj bi ne bilo treba več beračiti in prositi iz tujih rok lastnega kruha. Toda velika je božja milost in še večja štrena, v kateri se krčijo in zvijajo človeški možgani. Toliko v splošnem. Kar se pa tiče akcije akcijskega odbora neakcijskih dh-žavnih nameščencev lahko samo pribijemo, da je vsako prizadevanje, pisare-
ali, kar je istovetno, tista nadnaravna sila, ki vlada in vodi vesoljstvo, za vse kraje in čase ista. Ona ne more izpremT-njati niti svojega sedeža, ki je povsod, niti svojega bitja, ki je vse, niti svoje oblike, ker je nima, niti svojega razmerja do narave in človeštva, ker je urejeno po stalnih, neizpremenljivih zakonih, ki ne potrebujejo nobene debate v narodni skupščini. Človek je v primeri s to silo tako malenkosten, da je naravnost smešno, če fantazira o njeni zunanjosti in
o	njenih lastnostih. Seveda kdor si drzne govoriti tako, je zakrivil v očeh katoliške in vsake druge cerkve bogokletstvo, ki je s stališča cerkve kot prave organizacije istovetno z zločinom onega, ki trdi, da ni treba na svetu nobenih državnih mej. ker je zemlja last vseh ljudi. Edina sreča z.a trezno mislečega človeka, ki noče biti fanatik, je ta, da cerkev v novejšem č^su nima oborožene roke. kajti sicer bi ga gotovo zakovaja v verige in vrgla v ječo ali pa mučila v podzemlju toliko časa, da bi priznal njeno zmoto, kakor se je to dogajalo v času španske inkvizicije. Zakaj cerkev ne trpi nobenega dvoma o resničnosti svojih naukov, zakaj tako trdovratno poje ljudstvu iz stoletja v stoletje iste fraze na uho, to vedo najbolje oni, ki hodijo danes v pozlačenih togah in svilenih oblačilih, z bisernimi kronami na glavi in žive, v razkošnih palačah, kamor jim
verne ovčice nosijo krvavo zaslužen denar. Da bi božanstvo nič ne trpelo, če bi ti' gospodje postali malo bolj skromni, če bi razdelili neizmerna bogastva, ki jih cerkev v resnici ne potrebuje, med reveže, če bi bili vsaj deloma dosledni svojim besedam tudi v dejanjih, o tem je seveda težko dvomiti. S tem, da priznavamo in častimo to nadnaravno silo
v	obliki troimenega boožanstva, bi se bilo mogoče načeloma strinjatfc kajti če že predpostavljamo, da ta sila faktično obstoji, potem je pač vseeno, kako sl jo predstavljamo. Napačno pa je, če zanikamo vsako drugo možnost predstave te sile ali drugače rečeno, če nočemo priznati, da je v tem oziru v bistvu pravilno tudi naziranje drugih ver, ki si mislijo isto božanstvo samo v drugačni obliki. Sicer pa bi bilo mogoče tudi v tem slučaju oporekati krščanskim verskim dogmam, ker imajo isto bistveno napako, kakor takozvano poganstvo, da namreč uče, da božanstvo nastopa pred nanri v tej ali oni vidni podobi. Toda vsa ta vprašanja so samo teoretičnega značaja in muditi se predolgo pri njih bi bila le nepotrebna izguba časa, kajti kdor Je trdno prepričan, da ima božanstvo res sivo brado, naj pač živi v tem prepričanju.
(Dalje prih-)
nje in javni protestni shodi kakor žaba, ki se napihuje pred volom, češ, da mu bo polomila roge. Kadar bo vlada končno-veljavuo ugotovila, kolik« narodov ži-
vi	v naši državi in kje izdelujejo najhplj moderne brezostrelne duš ko za novo vojno, tedaj bo ob dolgem času morda res nekoliko povišala uradniške plače, lfe bodo, pri tem zamudili tmrru Seveda veletrgovci in velepodjetniki ne bodo pri tem zamudili ugodne prilike, da podraže svoje blago iu nesrečni deček 1)0 še. nadalje prelival z žlico morje v mišjo luknjico. Kadar hlapec posebno godrnja, mu po start navadi gospodar vrže oglodano kost. Pač pa bi priporočali vsem, ki danes stradajo in tarnajo, da pri prihodnjih volitvah v narod no skupščino znosijo iz vseh meščanskih strank od radikalcev da narodnih socialistov eno gnezd«', po lože vanj vse. volilne kroglice, sedejo nanje in vale tako dolgo, da jim bo lakota zvalila nov narod. To bo gotovo bolj učinkovalo, kakor pa sedanje zvonenje po točk Toča je že pobila in kar ,ie posebno značilno, je to, da ni pfieanesla niti zeljnatim glavam.
Internacionalna odvisnost narodnega gospodarstva.
(Konec.)
Internacionalna odvisnost nacionalnega dela je izvirek internacionalne odvisnosti delavske usode. Blago, ki se na svetovnem trgu steka in se v blagovni reki mnogokrat sreča, bo v svojih cenah v medsebojni odvisnosti. Nizke mezde, dolg delavni čas, ki dovoljuje kapitalistu kake dežele prodajati brez skrajšanja svojega profita po znižani ceni, vse to je za delavce vseh drugih dežel ovira v strokovnem boju. Vsi kapitalistični proizvajalci si želijo enako visokih profitov in se jim zdijo radi konkurence slabe delavske razmere povsem naravne. In ta zapoved konkurence je za kapitaliste najsvetejša vseh zapovedi. Nizka kupna moč širših slojev v kaki odjemalni deželi, vodi v deželah, ki dobavajo blago, k novi zapovedi : izkalknlirati na stroške delavstva kolikor mogoče nizke cene, ali pa skrčiti produkcijo. Zastajanje prometa, znižanje denarne kupne moči, zadrževanje produkcije v kaki deželi ima za posledico brezposelnost v vseh drugih deželah, ki dobavljajo surovine, polfabrikate in živila. Razširjenje gospodarske krize iz lokalne v internacionalno pomeni razširjenje nacionalnega siromaštva delavskega razreda v internacionalno.
Gospodarska zvezanost vseh dežel se nam po vojni ostro prikazuje. Gospodarski polom v Rusiji, zmanjšanje vrednosti nemške marke in 11. a. krone je pustilo milijone delavstva v antantnih deželah brez kruha, uničilo je švicarsko urarsko industrijo in zraven Se druge in težko oškodovalo švedsko železno industrijo. Medtem, ko buržoazija v zmagovitih kakor v zmaganih deželah od svojih vojnih dobičkov lahko bogato živi, so pa postali delavci vsepovsod Žrtve kriz. Vsak poizkus premagati buržoazijo, je moral povesti delavstvo k internacionalnemu zbližanju in sporazumu in je rodil željo, s hitro zgraditvijo politične internacionale ugnati imperializem, kateri je to nemirno, iačno Evropo ustvaril, predno bi dobička požrešna gospoda prekucnila svet v nove vojne.
Kapitalizem ustvarja vzajemnost delavskega razreda. Kapitalistični svetovni trg odločuje v zadnji vrsti o živ-
1	jenskih pogojih delavskega razreda v posameznih deželah in odločuje tudi o pogojih njegovega osvobojenja.
Trgovske blokade, ki jo kapitalistično inostranstvo že tako dolgo vzdržuje nad sovjetsko Rusijo, meščanske vojne, katere je v njeni notranjosti tako dolgo z denarjem in orožjem podpiralo, so izročili prvo proletarsko državo lakoti in bedi. Vsak posamezni poizkus razbijanja kapitalistične oblasti samo v poedinih kapitalističnih centrih, pomeni nevarnost za naše ekonomske eksistence in more v najboljšem slučaju predati proletariatu samo politično oblast, nikakor pa še ustvariti mu socialistični življenjski red. Socializem pomeni ustvaritev metodičnega družabnega gospodarstva in je samo neposredno izvedljiv v notranjosti kakega omejenega ozemlja, torej v kakem izrezku svetovnega gospodarstva. Dobavljanje najbolj potrebnih surovin iz ino-
stranstva in primoranost, radi plačevanja uvoza en del delavskih proizvodov izvažati, vežeta nadalje vsako eventuelno posamezno socialistično go spodarstvo na kapitalistične svetovne trge in ga napravita tako za njihove žrtve anarhije. Pogoji za uvažanje iu izvoz bodo še nadalje odvisni od ino-stranstva,- to je od vsega sveta, zastoj prometa v sosednih kapitalističnih državah bi tudi socialističnemu gospodarstvu prizadel težke škode. Tako osamljeno socialistično gospodarstvo lahko težke posledice sosednega k:ip:~ talističnega gospodarstva olajšuje, a nikdar jih ne more z enostranskimi naredbami čislo odvrnili. Zahteva po politični oblasti v proletariatu ene dežele je le en korak na poti k socializmu, njegova popolna zmaga pa bo uresničena šele tedaj, kadar bo na velikih svetovnih trgih kapital polnjen s potrebo. Delo proletariata vsega sveta je že v kapitalističnem družabnem redu internacionalno združen, združiti ga socialistično, je sedaj naloga internacionalnega proletariata. Spraviti delavstvo vseh dežel k internacionalnim odločilnim bojem proti kapitalizmu in sicer po načrtu, pripravljati socializacijo svetovnih trgov, vse to je pritiskalo k zopetni zgraditvi internacionale, to je bil namen sestanka v Hamburgu.
Politične vesti.
* Petkovo popoldanska sejo nar. skupščine so morali prekiniti, ker so južnosrbijanski demokratarji prehrupno protestirali proti džemijetovcu Dženarju ziji. Ta jim je namreč povedal svoje preodkrito mnenje, da so plačani. Zvečer ob 21. pa, ko se je seja nadaljevala, se je opravičeval, češ, d' ni hotel žaliti vseh, temveč je trdil, da imajo nekaj parazitov. Kapitalisti ved-rfo drug drugemu očitajo parazitstvo, ker bi rad vse vsak sam požrl.
* Vlada izjavlja, da bo vedno čuvala avtoriteto države in da bo po svečala vso pažnjo državnemu in narod nemu edinstvu. Nihče nam ne more zameriti, če se polašča nas tudi »firbec«
* Bossmskl džemijet baje na vsak način hoče Imeti nedeljivo kraljevino SHS, Spahovci mu pa nagajajo. Še Mohamedanci se danes hočejo »mancati«.
* V Zagrebu so nekakšni »rnladi junaki« napadli vseučiliškega prof. dr. Ferda Šišiča, ker so jih časopisi hujskali — proti njemu. Zdaj pa vodje mladine pišejo — časopisom proteste!
* G. Truinblč, bivši predsednik Jugoslovanskega kluba se je zopet začel razodevati. V nedeljo dopoldne je imel namero podati Pašiču izjave kot odgovor na njegove napade. Lepa reč, zdaj bodo začeli še emigranti zgago delati.
* Nemci so zahtevali, naj se plačilo njihovih dolgov Jugoslaviji odloži, namesto živine pa so ponudili drugo blago. Dobri ljudje pa, ki so tako idealni, da hočejo starega »germanskega rauberja« uničiti, so zahtevali, da se dolžna vsota za živino postavi kot naš tekoči kredit za nujne nabave v tekočem letu, izgovarjajo se pa, da naše prebivalstvo potrebuje material druge vrste, ki bi se mu s tem nabavil. Najbrže kakšni »cirkusi«!
* Sofijo, glavno mesto Bolgarske so zavzeli revolucionarji, vstaši s pomočjo makedonstvujušČih in lezerv-nih častnikov. Stambolijski je zbežal iz mesta in organizira po deželi zeleno kmetsko gardo, da udari na Sofijo. Revolucionarji so sestavili že svojo vlado, kateri načeluje vodja vstašev Cankov, ki vodi obenem tudi zunanje posle. Ta vlada že snuje — armado, da se brani pred opeharjenim Starn-bolijskim.
* V Londonu namerava Baldwin sklicati novo mednarodno reparacijsko konferenco. Iz Washingtona poročajo, da se Zedinjene države te ne bodo udeležile.
Ratacmi«
r »Pi •avica« je prejela poslani ji del izgubljenih možganov. Ker ni vedela, čemu je taka reč, jih je vrgla mački. Iz tega sledi, da klerikalci pri svojem delu ne potrebujejo možgan. Za farbanje neumnežev jih tudi res ni treba. In to je vendar klerikalno delo, Pa je stvar še lepša: mačka je možgane požrla in jo je popadla steklina. Tretji dan so jo morali ubiti. Uboga klerikalna mačka! Sploh smo opazili,
da postane vse, kar je klerikalnega, na nek čuden način sleklo, tudi če nič našega do konca ne poje. Pater Tominc, ki je na primer »Socializem in vero«' samo pokusil, se že tretji ali četrti mesec trudi v »Pravici« dokazati, da je učen. To je neznosno. Ali ni nobenega objektivnega šintarja več v Ljubljani? Zdaj razumemo, zakai je zadnja »Pravica' tako nevtralna v našem sporu z Mariborčani radi članskih mark! Kaj brigajo »Pravico« navadno marke! Pasje maske, pasje, to je nekaj zan jo !
CssBJe«
c Nedeljski shod krajevne poli tičite organizacije SSJ v Celju je bil precej obiskan, vendar še ni združeval vseh onih, ki so uidi delavci, nekateri so rajše gledali, kako se kapitalistom sučejo kolesa. Žalostno dejstvo, iz katerega pa se je treba učiti za drugič. S. Koren je izčrpno poročal o mednarodnem kongresu, v uvodu je pa podal kratek pregled zgodovine od prvih gibanj delavstva pa do vojne dobe, ko se je razbila 2. internacionala. Pozival je navzoče in z njimi vse slovensko delavstvo na odločen odpor napram kapitalizmu in vztrajen boj buržujskim spletkam. Za njim sta govorila še so-druga Leskošek in Bernot. Shod je trajal dobri dve uri. Sodrugi, naj vam ne izgine iz spomina, da bo rodil sadove, ki bodo prehranjevali tudi tiste, ki jih ni bilo!
-c V »Novi Dobi 2 dne 7. junija
sem bral: »Živela Jugoslavija!...........
so obrnili puške proti vekovnemu tlačitelju; šli so v boj zoper Avstrijo, v boj za to, da bo njihovi deci dobro!«
—	Dne 28. maja sem pa videl zelo žalosten slučaj na Glaziji. Svečane so bile pojedine, častniki in drugi buržuj ski hlapci so srečni uživali meso; častniški psi so obirali kosti, otroci brez staršev pa tisto, kar je tem ostalo, zato ker jim dobro gre. Pika.
c Celjska porota. V petek je stal pred sodiščem rudar Franc Višnikar iz Trbovelj ; obtožen je bil, da je ponoči 2. nov. 1920. napadel posestnika An tona Haceta v Št. Lenartu, ko je pri njem prenočeval. Pri napadu je bil Hace težko telesno poškodovan, da je bil potem še- dol no čnsa delane/možen. Izginilo mu je tudi mnogo stvari v skupili vrednosti 4600 K. Obtoženec je dejanje tajil in izjavil, da je bil tisti čas nekje v Slavoniji. Ker je bilo premalo dokazov in je sodišče sklenilo zaslišati še druge priče, so obravnavo preložili.
c Veselica invalidske organizacije je pokazala, kaj je hvaležnost. Gospodje, ki so si s krvjo teh vojnih žrtev nagačili trebuščke, se niti spomnili niso, da invalidi nabirajo za sebe in svoje sirote, ker pa jih je sram beračiti, zato dajo kot protiodškodnino nekaj pozitivnega, kar prija ljudem. Gospodje Trebušniki in drugi buržuj-ski hlapci so šli pa raje h kolesarjem, zato ker tam ne smrdi po »žuljavih rokah« 1 Veselica je izpadla dobro, bila je kolikor toliko v moralnem oziru znak, da je tudi med invalidi še nekaj proletarcev, če tudi bi morali biti vsi 1
e Delavsko pevsko društvo »Naprej« je pokazalo z nedeljskim izletom, da že čuti, kako potrebni in važni so za dvig proletarske kulture takile poletni nedeljski izleti. Uživali smo vsi u-deležeuei izborno in neprisiljeno zabavo, četudi nam je še nekoliko nagajal naš spremljevalec, ki je hrepenel po mesecu vinotoku. No, pa se bomo tudi tega sčasoma odvadili, ker se kaže za to že dobra volja,
c Nedeljska nogomet«™ igra m$Kl celjskimi Atletiki in graškimi Amaterji
je po zelo lepih, napetih momentih končala z 1:2 v prid Gradčanom, kar je bilo seveda pričakovati. Vendar moramo domači klub pohvalili.
c Med hvalevrednimi udeleženci zadnje veselice Jugoslovanske matice beremo v njeni tozadevni zahvali poleg imena liberalno vsegabarvno meščanskega Sokola in klerikalnega Orla tudi ime narodnosocialističnega Bratstva \ isti zahvali pa beremo tudi ;ople besede na naslov raznim vojaškim dostojanstvenikom in nebrojtt vojakov, ki sc, namesto da bi uživali zakoniti nedeljski počitek, tvorili časten kordon okrog veseličnega prostora Komentar dobite takoj, če spravite, kakor je veselica Jugoslovanske matice imenovana meščanska društva v tesno' sosedstvo z našo slavno vojsko ozir. z jugoslovanskim militarizmom.
Wla«°iilta©r,i
m Spominjamo se, kako so na cionallstičui listi izrabljali dogodek, ko so radi napada na Cirilovo tiskarno zaklenjene Orjunaše izpustili u zapora.
1	škrat' so pisali, da so bili izpuščeni, ker ni bilo dokazov za njihov zločin. Sedaj je državno pravdništvo na te melju preiskovalnega materiala dvig nilo tožbo proti 19im Orjunašem. Smo radovedni, kako bo in če sploh bo narodnjakarsko listovje komentiralo to nerodnost nad glavami idealnih razbi jačev tuje lastnine in revolverskih junakov, ki izvršujejo napade v črni noči, ko nobenega človeka doma ni.
V e s t n 3 k nS * o h & d e«.
v Zadnji čas je, da se prijavite na vsedelavski zlet v Mariboru. Dnevi teko hitro, predno se zaveš, mine že mesec in ti ne moreš v Maribor ■/. znižano vožnjo, ker si nisi pravočasno oskrbel legitimacije. Zato, vi vsi, ki se zanimate za vsedelavski pokret, zganite se in prijavite se do 12 trn. zv., pozneje je prepozno.
—	111, Ljubljanski vzorčni vele-sejem od 1. — 10. sept. 1923. S hi
trimi koraki se bliža čas Ul. Ljnbljan skega velesejma. Število prijav vsaki dan rasle in je le še malo razstavnega prostora v paviljonih na razpolago. Prijavni rok se koncem meseca brezpogojno zaključi in se bo razstavni prostor, kar bi ga še preostalo, dal na razpolago inostranski industriji, ki se je letos prijavila v še večjem številu ne go lani. Po soglasni sodbi domačih in tujih posetnikov je lanska velese j m -ska prireditev v, vsakem pogledu dobro končala. Zato vlada za letošnji jesenski velesejm še večje zanimanje. Obisk bo še močnejši nego lani, posebno iz južnih krajev naše države, od kjer se pripravljajo že posebni vlaki obiskovalcev. Tudi iz inostranstva sta napo vedana dva posebna vlaka. Vse informacije daje dragevolje brezplačno pismeno in ustmeno Urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta (telefon int. 140).
Izdajatelj: Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ).
Odgovorni urednik: Franjo Koren, Tisk Zvezne tiskarne v Celju
mz<£ ŠM
Hooi«isef Pia« J
Tl. & G. SkaBerne
CjuStjana, 77lesftii frg 10.
!« H« B8*fS
UČITELJSKA TISKARNA
L j u b / j a n a, I7 r a n č i š k n n s k a ulica š t e v. 3
registrov n 11 a zadruga z o 111 e j e 11 o zavez o.
A,
ZA ŠOL F, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE Letne zaključke NAJMODERNEJŠA U R E D B A Z A T1 S K A N J E ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD.
S T E l^EO TI PIJ A	LITOGRAFIJA