Splošne vesti. t Aleksa Šantič. Dne 2. t. m. je umrl v Sarajevu po daljši bolezni veliki srbski pesnik Aleksa Šantič. Pokopali so ga 5. t. m. z velikimi slovesnostmi na državnc stroške. Rojen je bil 27. maja 1868 v Mostarju ter je po končani ljudski šoli obiskoval Mahrovo šolo v Ljubljani. odkoder pa se je radi bolehnosti preselil v Trst k svojemu stricu, ki ga je izročil v vzgojo Ljudevitu Vuličeviču. lirskemu pesniku. Leta 1883. se je vrnil v Mostar, kjer se je seznanil z mladim trgovcein Jovanom Dučičem, pesniško navdahnjenim. Oba sta začela pisati pesini. Učitelj Dušan Leinajič je poslal oba v uredništvo somborskega otroškega »Goluba«. kjer je izšla leta 1887. prva Šantičeva pesem. Oba sta kmalu potem sodelovala pri vseh književnih listih. Šantič je izdal dve zbirki pesmi. Leta 1896. je ustanovila »mostarska deteljica« knjižcvni list »Zoro«. Šantiču in Dučiui se je namreč že mnogo prcje pridružil tudi Svetozar Corovič. Šantičevo književno delo je bogato. V založbi srbske književnc zadruge je izšla leta 1911. njegova zbirka pod naslovom »Pjesme«, leta 1913. zbirka pestni »Na starim ognjištima«. Za pesnikovo 50letnico je društvo književnikov v Zagrebu izdalo zopet zbirko pod naslovom »Pjesme«, ki jim je napisal uvod Vladiniir Čorovič. Znamcnitejša dela Aleksc Šantiča so še »Pod maglom«, izšlo v Beogradu 1907.. »Hasanaginica«. izšla v Beogradu 1911.. »Angjelija« izšla v mostarskem »Narodu« 1912. in »Sunce«. ki še ni tiskano. Šantič je leta 1910. izdal zbirko prevodov pod naslovom »Iz nemške lirike«, leta 1919. pa prevod »Pjesnie roba« češkcga pesnika Svatopluka Cecha. Za svoje književno delo je bil Šantič leta 1914. izvoljen za dopisnega člana kraljevskc srbske akademije v Beogradu. leta 1920. pa za člana uinetniškega oddelka Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu. Kralj Aleksander ga je še kot rcgent odlikoval z lento sv. Save. Slava njegovemu spominu! — Prevedba učiteljstva. Ministrstvo prosvete je definitivno končalo prevod in razvrstitev po novem zakonu in uredbi. Na podlagi tega se izdelujejo razvrstilni dokreti za vsakega poedinca. Po tej uvrstitvi je razrešenih okrog 315 veroučiteljev, ker nimajo zadostne kvalifikacije. Vsi stalni in začasni učitelji, izvzemši onih, ki še nimajo našega državljanstva, so prevedeni. Prevedeni so tudi učitelji z gimnazijsko maturo, a položiti bodo morali še strokovni izpit. „ — Prevedene učiteljice ženskih roc- nih del: Ministrstvo prosvete je imenovalo za stalne učiteljice ročnih del v 1Ukategoriji, I. skupini: Karolino Vrečko v Slovenjgradcu; Matildo Zvmšek v Narapljah; Marico Paulšek v Račah: Ivano Brus v Mariboru; tmo Kranjc v Mariboru; Beato Sedevcič v Mariboru; Angelo Karba v Ljiitomeru; Terezijo Kunej-Borštner v Irbovljah; Marijo Laznik v Hfastniku; Ano Grmovšek v Pilštanju; Marico Trampuš na Homcu; Matildo Vudler na Rečici; Marijo Pečar pri Št. Pavlu nad Preboldom; Josipino Tratnik v Celju; v III. kateg o r i j i. 2. s k u p i n i: Ano Smolnikar v Vojniku; Nežo Mejač v Motniku; Terezijo Doganoč v Velikih Laščah; Marijo Godnič v Žrečah; Jožico Kavšek v Radečah; Ljudmilo Arzenšek v Trbovljah; Gizelo Žen v Soteski; Marijo Avbelj v Ljubljani; Ivanko Demšar v Ljubljani; Cecilijo Skubic v Ljubljani; Karolino Zehrer v Mostah; Ido Kotnik v Selnici; Emo Sešek-Cajnko pri Sv. Bolfenku; Marijo Kit v Rogaški Slatini: Ano Povh pri Sv. Venčeslavu; Marico Trobej v Šoštanju; v III. ka t e g o r i j i, 3. s k u p i n i: Rozalijo Gaberc v Lehnu; Franjo Urbas v Braslovčah. — »Magister, doce te ipsum...! »Slovenčevemu« uvodnikarju priporočamo naj si predse postavi zbirko praktičnega življenja in udejstvovanja katehetov v šoli, ki jo je izdal leta 1907. sedanji predsednik Čehoslovaške republike dr. Th. G. Masaryk pod naslovom »Ein Katehetenspiegel« (Frankfurt a. M. 1917 — Wien, Verl. L. Rosner). V tej knjigi jc zbranih samo nekaj slučajev, ki nam kažejo, kako daleč je odstranjena ravno duhovščina od pozitivnega krščanstva, ki ga zagovarja vsikdar napredno učiteljstvo. Tc slučaje naj si ogleda člankar, predno vzdrži svoje trditve glede učiteljstva. —lu Zakaj smo prinesli srbsko stališče glede pouka veronauka. Preradi se čudimo, da se Srbi tako malo ozirajo na naše razmere, še bolj se pa čudimo, kako se oni zavzemajo za stališča v šolskih vprašanjih, ki ne odgovarjajo našim nazorom. Če se pa vglobimo v njihovo zgodovino, v mentaliteto naroda in učiteljstva, tedaj nam postaja marsikaj jasnejše. Tako vprašanje je tudi vprašanje verskega pouka v osnovni šoli. Oni vztrajajo na svojem stališču! Globlje se tega vprašanja sploh ni razmotrivalo, ne z našega in nc z njihovega stališča. Učiteljstvo se je pri nas dosedaj še vedno izrekalo proti srbskemu stališču, in sicer iz treli momentov: radi števila ur. ki že itak presega maksimum, radi nadzorstva in iz politiških ozirov. Duhovščina je zastopala svoje stališče bolj iz vzroka nadoblasti nad šolo, kateri boj vodi proti šoli pri nas še izza dobe padca konkordatske šole. V obeh slučajih igra tradicija zgodovinskega razvoja obeli narodov svojo vlogo. Našel se bo pa gotovo kak znanstvenik, ki bo tradiciji nadel še kako »pravno stališče«. Da je ethos le dobrodošla krinka, nam je priča zgodovina naše šole in strastni boj duhovščine proti šoli ob padcu konkordatske šole; pri nas v času, ko ni bilo dvoma o mišljenju tedanjc generacije učiteljstva. Smatrali smo za svojo dolžnost, da smo objasnili srbsko stališče, ker s tem utrjujemo medsebojno spoznavanje mišljenja in naziranja. »Narodna Prosveta« je nedavno prinesla glavne izcepke iz dr. Šusteršičeve brošure, ki kažejo zlorabo vere s strani klerikalizma pri nas — tudi to je napredek. znak, da se zanimajo za nas. Ne bojmo se pogledati malo čez plotove Slovenije; razumljiv pa je krik separatističnega tabora, ker tudi v tem vprašanju išče le sebe in svoje — moči. Slomškarija ljubljanske okalice je zborovala te dni in je vso svojo duševno plitvost objavila v »Slovencu«. Ne pečali bi se z njo, da se niso obregnili ob stvari, ki generala Struklja prav nič ne brigajo. Vse njihove resolucije se pečajo namreč z urejevanjem »Učiteljskega Tovariša«, kjer obžalujejo in obžalujejo Slomškarji. ,da »Učiteljski Tovariš« ne propagira slovenskega separatizma. Kadar bo »Tovariš« njihovo glasilo, se bomo tudi ozirali na nje, doslej je pa smer učiteljstva, ki stoji za »Tovarišem« diametralno nasprotna od njihove, ker gre za narodnim in državnim ujedinjenjem in proti separatizmu plitvega obzorja, ki ga goji Slotnškarija. — Državna vzgoja Slomškove zve- ze. Glede vprašanja: kako naj učitelj služi narodu in državi, je po objavi »Slovenca« z dne 12. febru- arja t. 1. sklenila Slomškova zveza za ljubljansko okolico na zborovanju dne 9. t. m. sledeče: »Glede referata za okrajno konferenco ljubljanske okolice, v katerem naj učiteljstvo napiše k a k o n a j učitelj služi narodu in držav i, se je sprožila misel, naj se vsebina te naloge suče v smislu znanega pregovora: za malo denarja malo m u z i k e.« — Rimski hlapci so pač pasje udano služili Avstriji, odrekajo pa to svoji lastni nacionalni državi. — Dopusti učnim osebam; postopanje pri podeljevanju. Glede dopustov (izostanka iz službe) odreja višji šolski svet na podlagi zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923 začasno nastopno: Če zboli učna oseba ali je sicer zadržana priti v službo, mora po čl. 104. takoj ali vsaj \r 24 urah o tem poročati svojemu neposrednemu starejšini (šolskemu vodji. ravnatelju); šolski vodja, ravnatelj okrajnemu šolskemu nadzorniku, odnosno pristojnemu nadzorniku za srednje šole; okrajni šolski nadzornik pristojnemu višjemu šolskemu nadzorniku. — Svoj izostanek mora opravičiti in starejšina prevzame popolno odgovornost za to, da je bil izostanek v resnici neizbežen in odsotnost dovoljno opravičena. Ce dvomi o resnični potrebi izostanka, poroča izčrpiio višjemu šolskemu svetu. — Ako traja bolezen, oziroma drugačen zadržek dalje kakor s e d e m dni, mora neposredni starejšina o vsakem slučaju takoj poročati višjemu šolskemu svetu, pojasniti vse okoliščine in priložiti opravičilo (zdravniško izpričevalo, uradno potrdilo i. dr.) prizadete učne osebe. — Višji šolski svet bo potem primerno ukrenil in učno osebo o ukrepu obvestil. Opozarja pa že sedaj na točko 7. in na zadnji odstavek člena 133. čin. zak. — Pri boleznih, ki vsled svojega značaja ne zahte\'ajo takojšnjega izostanka od službe, je vlagati pismene prošnje za dopust, naslovljene na ministrstvo prosvete. Do rešitve prošnje je ostati na službi, če ne nastopi med tem bolezen v taki meri, da to ni mogoče. V tem primeru je potem postopati do rešitve vložene prošnje po čl. 104. čin. zak., kakor je to uvodoma povedano. Pripominja pa se, da je ministrstvo prosvete z odlokom P. br. 652 od 1. februarja 1924 odredilo, da se bo moglo dovoljevati le omejeno število bolezenskih dopustov in da kolegijalnost zahteva čimdaljšo vztrajanje v službi, ker bi sicer v resnici in težko bolne učne osebe ne mogle dobiti dopusta zaradi manj bolnih, ki ne službujejo. — Prošnje za podaljsanje dopustov se morajo vlagati najmanje 10 dni pred potekom dovoljenega dopusta. Proti učni osebi, ki bi ne vložila take prošnje pred potekom dopusta, pa izostala od službe po njegovem poteku, se bo uporabljala prej otnenjena točka 7., čl. 133. — Dopuste po privatnem poslu v zmislu čl. 110. čin. zak. dovoljuje do 10 dni na podlagi poverila gospoda ministra prosvete P. br. 415 od 22. januarja 1924 predsednik višjega šolskega sveta, preko 10 dni pa ministrstvo prosvete. Prošnje za odsotnost od službe po privatnem poslu je torej predlagati na višji šolski svet. — Slučaji, ki se jih ne da predvideti, kakor n. pr. smrt v rodbini, poklic k uradni zaslišbi in podobno, spadajo pod točko A tega odloka. — Vse prošnje in poročila je pošiijati po uradni poti in jih odpravljati kot jako nujrio zadevo. — Naročniki koledarja naj nemudoma poravnajo naročnino. Naj bo to zadnji opomin! Zamudniki nam povzročajo mnogo nepotrebnega posla. — Nabiralci naročnikov »Zvončka« naj označijo pošiljko zneska za 2. številko na položnici z označbo »Mesečniki — 2. številka«. Koncern tega tedna prejmete 2. številko. Na zalogi imamo še par sto izvodov 1. številke, ki z njo lahko postrežemo naročnikom. Skrbite, da nam ostanejo vsi naročniki zvesti celo leto, ker bi sicer nastala med letom pri upravi velika zmeda in tudi gmotna škoda izdatna. Vsako napako v dostavljanju nam takoj javite. da jo odpravimo. Uprava »Zvončka«. — Učiteijski koledar je na razpolago okroglo še v 1000 izvodih, kakor poroča »Narodna Prosveta«. Udruženje apelira na učiteljstvo, da razpeča še te izvode, ker je čisti dobiček namenjen UJU v gmotno podporo. Apeliramo posebno na okrajne učiteljske knjižnice in na lokalne učiteljske knjižnice, da si ga nabavijo. Na vrednosti bo pridobil koledar posebno v poznejših letih, ker bo v njem lahko vsakdo našel potrebnih šolskih in prosvetnih podatkov iz cele države in ker je to prvo skupno pedagoško in stanovsko delo slovenskega, hrvatskega in srbskega učiteljstva. Naroča se pri Udruže- nju Jugoslovenskega Učiteljstva — Beograd, »Učiteljski dom«. — Upokojeni učitelji in učiteljice. Ministrstvo prosvete je upokojilo naslednje učitelje v področju Slovenije. Albino Kocijančič-Ažman v Ljubljani; Cecilijo Kocbek v Dobrovcah; Rozo Salberger v Mostah; Maro Opašič-Vrišer v Lajtersberg-Krčevini; Pavlo Režek-Zurc v Novem mestu; Irmo Pakač v Kapči; Franja Petrič v Ljubljani; Jakoba Kovačič v Pragerskem in veroučitelja Regalata-Čebulja v Ljubljani. — Ljubljanske člane S. Š. M. opozarjam, da so knjige za 1. 1923. na razpolago in se dobe v sredo in petek popoldne pri poverjeniku R. Grumu v Učiteljski tiskarni, soba št. 17. Clani, ki še niso doplačali članarine na Din 30. naj to store ob prejernu knjig. — Zahvala. 8. in 9. februarja se je vršil v Črnomlju knjigoveški tečaj pod vodstvotn tov. Ivana Zagažena. Knjigoveški tečaj ni samo važen za učiteljstvo, v prvi vrsti za našo šolsko mladino. Zelimo samo, da se napravi take tečaje po možnosti pri vsakem okrajnem učiteljr skem društvu; zadnji se je vršil v Slov. Bistrici. Naj mu bo uspeh tečaja v vzpodbudo za nadaljne tečaje. Za trud se mu zahvaljujejo udeleženci tečaja. —lp Na občnetn zboru jeseniške podružnice »Slov. čeb. društva« dne 2. t. m. je iinel tov. Iv. Šega predavanje: »Življenje naše čeb el e«. Predavanje je bilo prav poučno in vsestransko zanimivo. Predavatelj je obljubil predavanje nadaljevati. —p—. —lp »Ljudsko vseučilišče« na Jesenicah v »Delavskem domu«. (Nadaljevanje predavanj). 65., 66. »P r i d e 1 o v a n j e ž e 1 e z a«. Fr. Zupančič. 67. »D e loangleškega proletarijata«. Fr. Zupančič. — Dne 11. deceinbra 1923 je priredilo društvo »Svoboda« »S p o m i n s k i večer I v. Cankarja«. Spominski govor je imel Iv. Šega. 68. »Premog, bogastvo naše države«. Iv. Šega. (Predavanje je nainenjeno za štiri večere). 69., 70. »Ljudsko vseučil. je priredilo na sv. večer »božičnico<-, ki je prav dobro uspela. Poleg godbenih točk in obdarovanja sta imela tovariša Iv. Šega in Fr. Zupančič vsak po eno predavanje, in sicer prvi »B o ž i č n i običaji prislovanskih narod i h«, a slednji pa: »Kaj p r a v i s v. pismo o rojstvu našega odr e š e n i k a.« —e—. — Uradna učiteljska konferenca prekmurskega učiteljstva se je vršila v telovadnici realne gimnazije v Murski Soboti dne 29. septembra 1923. — Poročamo nakratko o nje poteku, sicer malo pozno, a vseeno bolje, kakor če bi ne poročali. — Konference se je udeležilo okoli 190 »pionirjev prosvete«, moškega in ženskega spola. S svojim obiskom sta počastila konferenco okrajni glavar g. Lipoyšek in nadzornik za meščanske šole gosp. Fran Fink iz Maribora. Kot gosta sta prisostvovala meščanski učitelj g. Trobej iz Ljutomera in katehet g. Horvat. Bi!a je to druga uradna konferenca prekmurskega nčiteljstva. — Začela se je z mesanitn zborom »Slovenac, Srb, Hrvat«. — Predsednik konference, okrajni šolski nadzornik Fran Cvetko je vsled zamude vlaka otvoril konferenco ob 10. uri, pozdravivši.navzoče učiteljstvo in gostc. Pozdravni brzojavki sta se na soglasni sklep učiteljstva odposlali 1. kralju Aleksandru I. in kraljici Mariji, 2. višjerau šolskemu nadzorniku in dvornemu svetniku, našemu gospodu Ganglu. Po prvi brzojavki se je navdušeno zapela državna himna »Bože pravde«. — Nato je predsednik obširno poročal o stanju prekmurskega šolstva, dajajoč potrebne napotke in migljaje, vse na podlagi izkušenj in zaznav. ki si jih je nabral o nadzorovanju tukajšnjih šol in lastni šolski praksi. Iz poročila se je dalo povzeti, da prekmursko šolstvo napreduje in bo napredovalo i nadalje, ako se bo vsaka učna oseba zavedala svojih vzvišenih dolžnosti v lastnosti vzgojitelja-učitelja in Jugoslovana. Poleg tega je pa seveda potrebno vplivati še na neorientirano ljudstvo. da bo vedelo ceniti, ljubiti in podpirati narodno šolo. Tov. Humar iz Vidoncev je patem nakratko poročal o temi, kaj je narodna šola v Prekmurju že dosegla kot gojit.eljica in pospeševalka narodne in državljanske vzgoje in katere tostvarne načrte ima za šolsko leto 1923.'24. Drugo, prav lepo in stvarno sestavljeno poročilo o pomenu risanja, telovadbe, petja in ročnih del za estetsko in narodno vzgojo je podala gospa Dragotina Kirarjeva (Pavel) iz Trnja.Nadzornik g. Fink je prav zanimivo predaval o temi, kakšen bi moral biti nazorni nauk v osnovni šoli, dočim je domači nadzornik g. Cvetko govoril o niodernein pouku spisja v osnovni šoli. Konferenca je sprejela tudi nekatere aktualne predloge, ki pa jih tukaj ne kaže navajati. Nadejamo se, da ne bodo pri višjem šolskem oblastvu neugodno rešeni. — Dnevni red konference jc bil obširen, vse se je moralo vršiti v precej hitrem tempu, kljub temu je ujel vsak udeležnik nekaj dobrega, zlasti novih pobud, da bo s poživljeno vnemo v bodoče opravljal svoj vzvišeni poklic vzgojitelja-učitelja. Naša naloga jc: povzdigniti šolstvo in narodno prosveto na čim višjo stopnjo. — Slovenska Šolska Matica. V pedagoškcm zborniku za leto 1923. jc treba število članov pri Prekmiirju popraviti tako: Članov 99 (+ 37). Vsled tega ne odgovarja tudi skupno število članov istini. Resnično število članov ni 2410, auipak 2459. Število letošnjih članov je potemtakem padlo samo za 100 v primeri z lanskim letom. — Da se prekmursko učiteljstvo zayeda visoke važnosti naše Slovenske Šolske Matice, to dokazuje dovolj dejstvo, da je vposlalo članarino na poziv potom okrožnice šolskemu nadzorniku in poverjeniku Franu Cvetku tekom treh tednov. Čast zavednosti in točnosti!