Iz naše vasice (Piae Janko Barle xni. to je bilo ugodno! Kaj jc bilo ugodno? Nii, življenje po leti v SaSej vasici. Vže zjutraj na vse zgodaj. predno se je zdanilo, oglasili so se vaški petelini in vzdra-mili ne sam6 fopaste jarčice (mlade kokoške) in lepo rumene piške, vzdraraili so tudi vso vas. A kdo bi tudi spal, ko je bilo toliko dela! Prvi so odšli na polje ko6ci in skoraj je začela padati trava in pisane evetiee pod ostro koso. oglasilo se je žvenketanje brnsa, in pozoeje, ko je bilo treba koso poravnati, tudi klepača, ki je pel evetkam zadnjo pesen. Rezale so kakor bi šlo za stavo, in ko je pomolilo zlato solnčece evojo zaspano glavieo izza Kučarja, bilo je pokošeno vže pol trav-nika. Če le kdo, pozna kosee oni lepi prigovor, ki pravi: „R-ana ura. zlata ura." Takoj za kosci bili so vaSki pastirji; odvezali so svoje čadke iu liske, plavke in sivke, a pozabili niso tudi vitorogega jelena in jih pokajoč z biči gnali na pašo. Pozual sem vsakega po pokanji. Mežnarjev Tine in Kolaričev Jauez sta pokala bolj na hitro in teuko, a Saškov Jurijče počasi io debelo, da se je slišalo, kakor bi kdo strcljal. To so bili vaški pastirji, gnali so vže pred solncem na pašo. Hm, zdaj bi bila pač iepa prilika, (ia tndi sebe nekoliko pohvalim, ali tega ne storim, ker 8e legati ue smem. Jaz bi tudi rad gnal svojo lisko z vaškimi pastirji, ko bi šla postelj z mano. Nu, potem je hotel pa tudi želodček nekoliko založiti in predno sera se odpruvil z lisko, bilo je vže precej pozno. Pokal uisem, ker bi šel skozi ras najraje tiiko, da me mhče ne vidi, saj je bilo FŽe to dosti, da je solnce tako zaničljivo gledalo v raene — zgodujega pastirja. Skoraj je oživela vsa vas. Todi žene so hitcle na polje okopavat in nabirat za pujske, o nad hišami se je kazal dirn — zajutrek so je kuhal. Tu in tam pri-kazal se je na pragu tnrfi kak srajčnik, ki ju zaraižkaval kaknr krt, ko se prikaže na svitlobo, in zdehal — o jej prijetno je bilo v posteljei — potora pa stekel, kakor bi se zbal svitlih solnSnih žarkov, zopet nazaj v hišo, od koder se je slišal krik: .Mama jesti!" Oj ti nadloga zaspaua ti, komaj si izpregledal, pa vže hočes jesti. Uboge matere! Vaški trgovtič je odprl tudi svojo prodajalnico in razobesil ono nekoliko pi-sanih rut in drngega raešanega blaga. čebeliee so se vsule iz panja in se razkro-pilc na vse strani, a sosedov tiger, ki ni vede.1 nič boljpga napraviti, vlegel se je na solnce kakor je bil dolg in iirok in mižat. Pujski so krutili, a imeli so zakaj, saj jim je vže dolgo krulilo v želodei tem nikdar sitim ščetinarjem, drugače bi ne pozdravili tako reselo dekle. katera jini je prinosla slastni zajutrek. Tako je bilo ob košnji. Ali malo kasnpje, ko se je polje zarumenelo in ko 80 pripeljali važčani polne vozove zlatega klasja na svoj dom, takrat te je vzbudila iz spanja dniga godba, ki je odmevala po vsej vasi: Urao cepee iz pod rok Pika poka, pika pok! Mlatva je bila tu. V treh, štirih skednjih so udribali krepki mlatiiH po polnih snopih. Po šestdeset so jih položili dfug poleg drugega — celo kopo — in potem hajdi, kdo bolje zna in more. Ni to lihko delo; znoj kapljc iz sto in sto luknjic tvojega telesa najedenkrat, praši se — pa vender so bili mlatiči vedno veseli. Kadar se ni glasil iz skednja ^pikapok, pikapok!" glasila se je pa vesela pesen, ali glasno vriskanje. sajj so jini spekli pa tudi pri vsakej hiši pogačo, mastno gi-banieo in skuhali kislo zelje. ki je bilo jako ukusno. ker se je kuhala v njera mastDa krača! In kaj še le potem, ko je vzraslo na vrlui skednja zeleno drevesce, okrašeno z venei, trakori iu ruticami! S kom neki bi takrat mlatič menjal? To je bilo veselo gostovanje tisti njihov Jikof." Nu, pa ne mislite, da so bili sarao mlatiči veseli, tudi nam otročieem ni manjkalo dobre volje. Ce je kateri od mlatičev dopustil kateremu izmej nas, da mahne nekolikokrati s cepcem, o jejmina! to je bilo vže odlikovanje, da-si se ni hotela ona gožka. za katero je bil cepič privezan na palieo nič kaj spretno obra-Lati, pa jc cepič velikokrat pokazal svojo razposajeno naravo. Ali kaj vse to ? Tudi mi otroci smo imeli svojo žetev in mlatev, da-si nismo vsejali niti božjega zrnea. Kako to? Delali smo tako, kakur ona pobožna žeua v svetem pismu — nii, ali —¦< 138 >¦— pozuate ujeno ime-------babicft kralja Davida je bila. Paborkovali siiio po .slruištMh prav tako, kot ona pobožna Enta. Kraviea je mirno pasla, a mi smo pobirali po požetej tijivi zaostale in odlomljene. klaske iu vsakikrat smo «e vraili vsak z velikim šopom klasja proti domu. Mtiogo nas je bilo otrok-------pa jc bila žetev obila in vesela mlatev. Ko so ae klaski dobro osuSili, pomSli smo vežo, preskrbeli si vsak pripravno palieo in mlatev so je začela, To je,