Izdaja Zveza študentov Jugoslavije, maratonski< festival odločno preveč. Mogoče tudi preveč pester program in še kaj je med udeleženci letošnjega majskega festivala vzbudilo več razprav in polemik o nadaljnji usodi in razvoju te elitne prireditve jugoslovanskih študentov. Nadaljnja usoda majskega festivala je si var razgovorov vse jugoslovanske študentske javnosti, in ne samo vseuči-liškega študentskega odbora v Zagrebu. ki si te pravice niti ne lasti. ф ampak mu jo vsako leto znova ■>podtakne jot. Festival je potreben — o tem ni dvoma. Vprašanje je le, v kakšni obliki sc naj v bodoče vrši. Preobšimost in natrpanost programa sta največji oviri večje uspešnosti festivala. Kakšen bi lahko bil majski študentski festival? Med vrsto predlogov je gotovo najprimernejši ta, ki predlaga, da sc festival razdeli po posameznih zvrsteh (glasba, gledališče in folklora) na tri študentske centre. Med prvimi so novinarji študentskih listov predlagali, da po teni predlogu gledališki del festivala ostane o Zagrebu, glasbeni del se naj preseli v Ljubljano, folklorni del pa v Sarajevo ali Skopje. Predlog za takšno obliko festivala nikakor ni slab. Vse prireditve bi bile v mesecu maju pod istim naslovom. Z ozirom na oedno več študentskih kulturno umetniških društev in vedno večjo kvaliteto bi bilo potrebno misliti tudi na to, da dobi majski festival tekmovalni karakter. Se eno vprašanje sc mi je pojavilo ob letošnjem festivalu. Za koga je študentski festival? Nekatere prireditve so se odvijale ob praznih dvoranah. Zagreb je študentsko mesto Naše študentsko velemesto Dvorane, o katerih so bile študentske prireditve, pa so bile prazne. Nezanimanje? Nepoznavanje? Zopet dvoboj študent in kultura? Prireditelj bi moral misliti na to. SLAVKO Pl KL Maja l%(. MARIBOR ST. ~ mednarodni klub prijateljev Mednarodni k lob prijateljstva v Mariboru je bil ustnnovljen leta 1944 na pobudo tedanjega okrajnega komiteja /MS z namenom, da bi se labko študentje in mladinci prijaW-Jj.sk ih držav cim hitreje vključili v nuŠe življenje, si s tem ustvarili boljše poznavanje naših krajev, obi-Čajev in sc tako neposredno vključili v intenzivni študij. Tu vsekakor niso bili zanemarjeni stiki z mariborsko in drugo mladino. Vendar pa kljub vsemu v začetku, delo tega kluba ni bilo najboljše. Popolnoma razumljivo ^e, do vsaka' stvar, ki je še v {»ovojih, i\e more takoj uspeti. Pa se samo vodstvo kluba in tuji štuucntje si niso dovolj pri. zadevali, da bi delo bolje steklo. / v okviru mednarodnega aprilskega študentskega tedna sprejeti v zve* /o študentov. To je oo sedaj edina družbena organizacija, ki je jela medse tudi tuje študente. Stu-deni je sami so izrazili željo po vključitvi še v druge organizacije. фИИр|к Velik problem je tudi literatura, potrebna le-tcm pri študiju. Stro-ШЛШШ&л Lovna literatura na višjih šoluh je pisana v velikih primerih v jezi-јШ&|3^№|1 Lih, ki so tem študentom neznani. Irnčfifii Zanimiva in hkrati kritike vredna je ugotovitev, da nekateri študent- f je, čeprav so že dve^eti v Mari- boru, niso videli skoraj Dičesar, razen Maribora. Klub si je priza-deval, da bi obiskali vsaj večje mariborske tovarne. Poslal je proš-•2ј||јч,л nje za ogled vsem večjim tovnr- nnm. Odziv je nerazumljiv: le lli-Ш dromontaža je odgovorila pozitiv* ' ^ no‘ res n’v° tovarne zainteresi* rane, da pokažejo, kako delajo, kaj delajo in kaj luhko nudijo tu-jim študentom, ki predstavljajo ИН^Н| vodilni tehnični kader posameznih ГllSplllli O vseh teh problemih sem po- vprašal za mnenje generalnega se-||||p| kretarja ^mednarodnega kluba tov. — In kakšna je situacija v le-Tudi Zveza študentov ni pravilno tošnjem letu? pristopila k delu kluba in pa štu- »Na pričetku leta^ smo imeli dentom samim. Prepuščeni so bili skupščino kluba, ki je potrdila sami sebi do nedavnega, ko so bili končni račun in program aela. Za letošnje leto sem poslul na vsq strani proračun, ki je znašal 19.600 N din. Ta proračun pa je najskromnejši od vseh klubov v Jugoslaviji. Za primer samo Mednarodni klub v Zagrebu: letno razpolagajo s 450 000 N din. Do sedaj sem dobil le t.000 N din. Honorarja za delo nisem dobil že od januarja 1966. Potem ni čudno, da dnevno slišimo pritožbe čez tuje študente, da se potikajo po gostilnah in delajo izgrede. Kako pa naj jim nudimo- prijetno družabno življenje, če ni denarja?« Pogovarjal sem sc s temi študenti, ki stanuiejo v domu, in sera slišal pritožbe, da plačujejo preveliko stanarino. Mesečno plačujejo 140 N din, medtem ko gojenci srednjih Šol plačajo od 50 do 90 N dinarjev. Povprašal sem upravo doma in dobil naslednje pojasnilo: Dom je vezan pogodbeno z zavodom za mednarodno tehnično sodelovanje. V stroških stanarine pa je vračunano: elektrikn (uprava je morala nabaviti bojlerjc), pranje perila, čiščenje. V sobi sta samo po dva študenta, medtem ko so ostale sobe zasedene z najmanj tremi dijaki. PravMako je tu vračunana klubska soba. Ce vse to seštejemo in nuredimo kalkulacijo, stroški bivanja niti niso tako veliki (mnenje avtorja) kajti imamo primere, ko domači študentje plačajo v Mariboru samo za posteljo po f 120 N din. O. vseb (ch problemih sem povprašal tudi študenta iz Pakistana gospoda Khondkurja. Ta je v Jugoslaviji že dve leti in Študira na VTS na elektro oddelku. — Kaj misliš o delu Mednarodnega kluba? »Delo kluba je zadovoljivo. Mo-ruli bi imeti samo svoj upravni prostor, kjer bi lahko dobivali nasvete in imeli večje stike z ostalimi družbenimi organizacijami. To, da smo kolektivni člani kluba mladih, mi je všeč, ker je klub lepo urejen in resnično nudi vsestransko zabavo.« \ — Kako je s tvojim materialnim stanjem in kaj meniš o šoli? »O šoli se moram pohvalno izraziti Sola je moderna, učni načrt in profesorski kader sta odlična, prav tako pa se razumemo (udi e jugoslovanskimi študenti. Stanujem privatno, in sem zadovoljen. Menim pa, da je stanarina prevelika z ozirom na standard, ki je v Mariboru. Hranim se v samopostrežni restavraciji Center.« Ista vprašanja sem zastavil tudi Afričanu Jacquesu Kogongari. De- jal je »Zelo sem zadovoljen » delom mednarofena^a kluba. Nisem pa zadovoljen z delom kluba mladih. JACQLES KONGONGARI kjer se tudi študentje ne moremo vključiti v normalno družbeno življenje. 2elim si, da bi imeli čim- M. K11ANDKAR več ekskurzij in izletov, da bi tako spoznali še druge vaše kraje. V Mariboru sera že pet mesecev. Prišel sem iz Kranja, kjer sem bil na pripravljalnem tečaju slovenskega jezika. Študiram na VTS na elektro oddelku. S sistemom Šolanja sem zelo zadovoljen, vendar imam težave z jezikom. Poseben problem mi ie materialno vprašanje. Res je, da dobim malo večjo štipendijo Lot vaši študentje, vendar plačujem večjo stanarino. Hrana me stane veliko več kot vnše študente, ker smo vsi navajeni no drugačno hrano.« To so problemi in mnenja treh članov kluba. Problemov je še več. Delno so vsi rešljivi. Samo ne brez denarja. Vprašujem se, nii bo moral klub do konca leto čokati na neknj stotisoč dinarjev, do bodo lahko naprej delali. MAKS TOP1.ISKK ___________________________________________________i • POSNETEK NA PRVI STRANI: DRAG1SA MODRINJAK KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE VIŠJIH ŠOL MARIBOR 111 ■ » I—■■■■■■■■..!■■■ ■■■■■■■■.. ■ II ■■■■■ ■ Vrsla predlogov za intenzinlikaci jo študija Na letošnji konferenci Zveze komunistov mariborskih višjih šol so obravnavali vrsto aktualnih vprašanj o položaju in mestu višjih šol v sistemu visokošolskega študija, o nadaljnjem razvoju mariborskih višješolskih zavodov, o gospodarski reformi na višjih šolah, o materialnem položaju študentov in o samoupravljanju na višjih šolah. Po poročilu sekretarja komiteja ZK višjih šol Slavka Soršaka je razpravljalo več Študentov, profesorjev in gostov. TOMA2 MOHORIČ, študent VTS: »V času gospodarske reforme so pred višje šole postavljene še odločnejše zahteve po identifikaciji študija. Dal bi nekaj predlogov, kako bi pospešili študij. Študentje so v zadnjem času zelo obremenjeni z velikim številom ur, predavanj in vaj. Zato odlagajo izpite za obdobje absolventskega staža. Tako ugotavljamo, da konča povprečno priden študent šolanje pri nas v dveh letih in osmih mesecih. Morali bi doseči zmanjšanje ur na teden, bodisi z uvedbo petega semestra ali pa z zmanjšanjem obsega nfekaterih predmetoy. Dogaja se, da se predava snov, ki je sploh ni v učnem načrtu. Zmanjšanje števila ur bi lahko dosegli tudi z revidiranjem sedanjih uč- nih programov. Včasih se posamezna snov ponavlja v dveh ali treh predmetih. Študentje bi morali dobiti za vsak predmet ustrezna skripta. Z vsem tem in boljšimi pedagoškimi prijemi bi zagotovili kvaliteto predavanj, ki bi sama po sebi pritegnila študente, in se ne bi dogajalo, da bi Joile predavalnice prazne; to nedvomno vpliva na intenzivnost študija.« ERVIN GAZZARI, študent VSŠ: »Ob branju tez za našo konferenco sem se ustavil ob poglavju, ki govori o kvaliteti predavanj in s tem v zvezi o obiskovanju predavanj, ki je eden od vodilnih faktorjev pri intenzifikaciji študija. Pridobitev oziroma osvojitev znanja, ki bi ga morala šola dati študentu, ni odvisna samo od njegovega lastnega prizadevanja, ampak je zelo odvisna tudi od tega, kako mu podajajo določeno snov. S tem mislim povedati, da ni vseeno, kdo in kako učno snov predava. Nekateri predavatelji na višjih šolah so sicer dobri strokovnjaki, to pa še ni zadostno zagotovilo, da so dejansko sposobni predavati tako, da bi študentu predavana snov dala visokošolsko izobrazbo in mu hkrati olajšala študij. Cesto prihajajo pri posameznih predavateljih do izraza še sredješolske metode dela. To se na primer kaže v dobesednem branju skript oziroma v premajhnem vnašanju individualnih misli in razlag. Študent želi na predavanju pridobiti kaj več kot samo tisto, kar si lahko sam prebere iz skript Mislim, da sta predavatelj in njegovo predavanje eden izmed bistvenih dejavnikov, ki vplivajo na obisk predavanj in s tem v zvezi na in-tenzifikacijo študija. Ne strinjam se z uvedbo ugotavljanja prisotnosti na predavanjih, ker je jasno, da tisti študent, ki je samo formalno prisoten na predavanjih, ne bo imel od le-teh prav nobene koristi.« CIRIL KAVALAR, študent VEKŠ: »Komite je pred časom organiziral anketo o delu in vlogi članov ZK v organizaciji Zveze študentov. Rezultati, čeprav pričakovani, so pokazali, da člani ZK in organizacija ne odigravajo vloge, ki bi jo morali. Ugotovitve, da nekomunisti ne čutijo vpliva članov v delu organizacije ZŠ, da na sestankih ni razprav o delu organizacije ZŠ, da, sodeč po razpravah, člani ZK zelo malo razmišljajo o svoji vlogi med študenti, da 'je povezanost med osnovnimi organizacijami ZK in ZŠ slaba, so se pojavljale na vseh šolah. Ce skušam ugotoviti, ali je v- odboru ZŠ višjih šol čutiti v zadnjem času vpliv članov ZK, moram reči, da se ta v dejavnosti prav go-•tovo čuti, vendar po vsebinski plati tega ni mogoče trditi, kajti če bi tudi tu čutili delo članov ZK, potem ne bi bilo nepotrebnih posegov komiteja v delo odbora, ne bi bilo nesporazumov z vodstvom KUD in delo ideološke komisije pri odboru ne bi bilo tako izolirano od ostalega dela odbora. Pravim, da dejavnosti ne moremo nič oporekati, saj je bil organiziran študentski teden in v okviru tega razna predavanja, športne ter kulturne prireditve. Pred kratkim so bili naši gostje tudi študentje iz Prištine. Vendar ima človek občutek, da so to prireditve zaradi prireditev, da vsebina ni važna in da nimajo pravega cilja. Vsebino in cilj vidim v tem, da se na teh prireditvah zbere čimveč Študentov, da se medsebojno spoznajo in pogovorijo o različnih problemih. Preveč študentov živi danes v strogo zaprtem krogu svojih kolegov.« Dr. VLADIMIR BRAClC, predstojnik združenja MVZ: »Ko omenjamo Intenzifika-cijo, imamo v mislih predvsem oblike učnega procesa tn zanemarjamo vse druge dejavnike, ki so sestavni del tega vprašanja. Zato bi začel s tistimi, ki jih ne ome- njamo tako pogosto. Ena od osnovnih nalog pred učnimi kolektivi je revizija predmetnikov in učnih načrtov. Vtihotapile so se nam mnoge stvari, ki bi jih iz učnih načrtov lahko brez škode črtali, ne da bi s tem bistveno prizadeli znanje in jutrišnjo sposobnost mladih ljudi. Naši učni načrti so snovno preobremenjeni. Mnog\ predmeti tečejo vzporedno, celo po deset in več. Ena izmed naših nalog je, da moramo kritično preceniti predmetnike in učne načrte. Nobenemu izmed na« ni lahko kaj izločiti iz svojega predmeta, ker smo že tako prepričani, da je vsega premalo. Pripravljeni pa smo to zahtevati od soseda, kolega. Ce nismo pripravljeni tega izpeljati tako, da bo vsakdo sam nekaj žrtvoval, nam to ne bo uspelo.* Novi komite ZK višjih šol: Viljem BALAZlC, Bernarda BONČINA, Ivan braCko, Jože Colnarič, Darin HASL, Bruno JELENKO, Darja KRAMBERGER, Marta KREGAR, Jurij LUČOVNIK, Tomaž MOHORIČ, Jakob RATAJC, Slavko SORŠAK, Bruno ŠTIGLIC, Mile TOPOLOVEC, France VENTURINI, Danilo VEZJAK. Kontrolna komisija: Mirko CEH, Marko NJEZIC, Mirko SITAR. Revizijska komisija: Zvonka FIRM, Oskar TINTA, Jože VAUHNIK Iz poročila na konferenci Slovenski jezili in Zveze komunistov w mariborskih višjih šol ^ifllCJOSlOCfct Ena osrednjih vprašunj bodočega razvoja visokih in viŠjib 6 se vključiti v tivajanje gospodarske reforme na višjih šolah, je bilo eno osred njih vprašanj, s katerimi so se ukvarjali nn šolah v poslednjem obdobju. Jasno je bilo. da je iskanje rezerv v šolstvu mnogo kompleksnejši in delikatnejši problem od čistih materialnih prihrankov, na katere je seveda tudi treba misliti /manjšanje Že tako pičlih sredstev za potrebe rednega po alovunja šol bi lahke* resno ogrozilo normalni pedagoški proces Itezervo pa brez dvoma obstajajo. Nahajajo se v boljši organizaciji višjega in visokega šolstvu, boli-ši kvaliteti predavanj in predvsem v skraj-šuni dobi študija Kljub temu da so bili ti problemi v centru obravnav komunistov, predvsem pedagoških delavcev na šoluh. še vedno ni storjeno vse, da bi reforma pričeta polno delovati Itcdki zavodi so poskušali urediti notranjo organizacijo in jo usposobili z a ra-cionulnejŠe delo. Se munj na je bilo storjenega na procesu iiite nzifiknci je študija Prav mogoče je trditi, da je v poslednjem obdobju dolžina študija še večja. Povsod, tuko na fakultetah kot tudi nn višjih Šolah, so prisotne tendence, da sc čas študija ob istem programu podaljša. Ni namen referuta ocenjevati realnost takšnih potreb, vendar je treba omeniti dejstvo, da programi šol. razeo redkih izjem, niso bili revidirani ter prilagojeni potrebam prakse in profila V programih so še pred meti, ki za potrebe praks« niso nujno po trebni, pn tudi sicer so predmeti čestokrat preveč obsežni. Izredna napetost učnega programa, upoštevajoč Še praktične In Inho ratorijske vaje. dajo dnevno obvezo, ki je marsikdaj celo deveturna. Tako velika fizična obremenitev pa izključit je reden štu dij in redno polaganje izpitov. Prav zaradi tega, deloma pa tudi zaradi zakonske ukinitve med semestrskih pogojev, se Čas štu dijn podaljša V zvezi z reformo tudi nismo resno razmišljali o realni potrebi nekaterih oddelkov, ki jih imamo nn šolah, v katerih je relativno nizko število študentov. Višja eko nonisko komercialna šola je \jvideln neza irtteresiranost za transportni oddelek, zato je predlagala njegovo ukinitev. Nismo pn resno analizirali primernosti in zainteresiranosti za nekatere smeri in oddelke na drugih Šolah Poslavlja se nujno namreč vprašanje, ali ne bi bilo racionalnejše organizirati oddelke z manjšini številom študentov samo na eni Soli, upoštevajoč celoten slovenski prostor ali pa celo jugoslovtnski. Seveda ne gre zgolj za razmišljanje o spe cializaciji in racionalnejši organizaciji po sameznih oddelkov v okviru Slovenije, am- tmk tudi zu organizacijo takšnih oddelkov, .i jih dnu e« gospodarstvu nujno potrebuje Postavlja sc vprašanje, ali je na višji pravni Soli mogoče ruziiiiftljnti o dveh ali več od dclkih ali ue. Prav taku je odprlo vpru Sanje višje stomatološke šol? Nckalete aun lize kažejo, da je tovrstnih kadrov že prc več, da dosegamo v odnosu nu število prebivalcev že srednjeevropski nivo Komunisti in sauioujira vui organi šole bodo morali razčistiti svoja stališča v zvezi s takšnimi podatki tor jasno postaviti, kakšen uuj bo nadaljnji razvoj te šole Večkrat sem razmišljal, kot pač ima možnost razmišljati vsak naš človek, kaj in koliko smo prispevali posamezniki, da bi pomagali reševati jezikovne razprtije, ki so se v zadnjem času razplamtele. In kaj je sploh storila slovenska javnost ter njeni predstavniki v tem tako zelo zeto občutljivem, a vendar akutnem problemu? Sest republik, pet narodov, štirje jeziki (!|, tri vere, dva črkopisa, ena država. Prehodit, prepotoval sem jo počez in podolgem, se vzpenjal po njenih najvišjih vrhovih, pa zopet plul po njenih sinjih vodah, se prerival po zatohlih in neudobnih vlakih. Bil sem med ljudmi po mestih, bil na deželi, leto dni sem preživel v mešanici vseh narodov, ki žive na področju Jugoslavije. Opazoval sem jih kot popotnik, kot njihov tovariš, znanec, jih opravičeval, grajal, se smejal, jih obžaloval in se jim zopet čudil. Toda nikdar se nisem med njimi počutil kot tujec. Kdo se je komu prilagodil, ne vem, vem pa zagotovo, da smo se povsod, če je bilo treba, najprej spoprijeli enakopravno in iz enakopravnih prepirov zaradi jezika in narodnosti, iz tega pa je zraslo obojestransko upoštevanje in spoštovanje. Hočem reči, da se |e povsod treba te na začetku pokazati bistvenega, odtočnega in pripravljenega, da tisto, v kar | si prepričaa, tudi braniš. Ali hočemo mi vselej braniti tisto, kar je naše in kar bi vsak drugi narod zagrizeno branil? Razmišljam o Jezikih v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Ni zlobno, če napišem, da pri nas govorimo štiri glavne jezike, vsaj če se opiram na interpretacije nekaterih jezikoslovcev, ki v Beogradu ponovno govore o srbskem, v Zagrebu o hrvaškem (v Sarajevu menda o srbohrvaškem ali obratno! Jeziku. Prav čudno je to! Vsi ti pa potiskajo ob stran še dva jezika, ki nista nič manj važna od srbohrvaščine (ta termin sem osvojil v šoli in ga bom uporabljal!: ma-Icedonščino in slovenščino. Nikdar sicer nisem imel zaradi tega, ker sem Slovenec, kakšnih predsodkov. Zdaj pa, ko ugotavljam, da mi znanje srbohrvaščine in poznavanje makedonščine prinaša več koristi kot škode, lahko sebi in vsem sonarodnjakom, ki so mojega mnenja, prav odkrito ponovim zlati slovenski pregovor: več znaš, več veljaš In brez zamere! Gre za sožitje več narodov, združenih v eni državi, ki pa jih ne povezuje samo zgodovina ter ekonomski razvoj, ampak tudi razvijanje lastnih kultur Pod pojmom sožitje sl pa jaz in vsak drugi predstavlja vzajemnost kulturne afirmacije, ki pa se vsekakor skoraj najbolj izrazito manifestira v priznanju treh ali štirih jezikov za enakovredne Dejstvo Je, da zdaj v Jugoslaviji ni bilo tako Vemo, kaj rcciuio znajo o nas Slovencih In našem Jeziku v Srbiji in pa kaj vemo oziroma koliko znamo srbohrvaščine mi v Sloveniji. Zato o tem ne bi govoril V bližnji preteklosti pa se Je vendarle slovenska javnost zganila ob nekaj nezaslišanih primerih izpodrivanja slovenščine (recimo bankovci! Toda zdi se mi, da Je vse to premalo. Mi v Sloveniji se laliko Se naprej Jezimo, ker našega Jezika na jugu ne razumejo, niti ne upoštevajo. toda najprej In predvsem bi morali že doma razčistiti, kaj hočemo in kaj zmoremo. To. da sem proti vsem napisom na železnici, kt so v cirilici (kako za vraga, mar se v Srbiji ne bi mogli naučiti prav vsi vsaj velikih tiskanih Črk svetovnega črkopisa — latinice?!! in sem proti temu, da bi na novih denarnih bankovcih svojeglavo opustili napise v slovenskem jeziku, je še premalo S tem ne bomo ue jaz ue ini vsi nič dosegli. Samo pasivui odpor do teh in takšnih pojavov me ne opravičuje, da sc imenujem .Sloveuec, ki Čuti svojo pripadnost, ki ve, kateri osnovni kriteriji oblikujejo ucki narod, In da se s tem zadovoljim. Ce hočem opravičiti .svoje bivanje in čc nočem, da bo zgodovina slabo pisala o našem Času in generaciji, potem jc zdaj potrebno vsekakor več odkrite borbe, Žrtvovanja za stvar, ki nas določa kot narod. Šovinizem? Daleč od tega Mislim, da je ta očitek prepogost prav nam Slovencem, verjemite mi pa, da od najbolj strastuih — Šovinistov. Ce pripadnik majhnega naroda deklarira svoje zahteve in je odločen, ga obsodijo za šovinista, če jih pa pripadnik velikega naroda deformira in tudi izvaja, porabi za opravičilo in »znanstveno razlago« kakšno trenutno aktualno frazo (recimo integracija!. Kaj pa Je recimo to: pridejo Študentje z juga v Maribor, Ljubljano. Nihče jirn tega ne brani, ne preprečuje. Toda spomnijo sc, da bi bilo za ujili vsekakor bolj ugodno, če bi poslušali predavanja v svojem jeziku (to Je v srbohrvaščini!? In potem to javno predlagajo, zahtevajol Kaj naj povemo o tem? To Je gola nesramnost. Je prirojena ali privzgojena? Vsekakor Je krivce treba iskati v vrstah profesorjev, torej prosvetne inteligence in obenem hrbtenice humanistične Inteligence naroda, ki je takim posameznikom oziroma generacijam (zakaj pojav ni osamljeni priznala zrelost. Ni zrel namreč tisti, ki pride v Maribor ali v Ljubljano, pa ne more dojeti, da so visokošolski zavodi in univerza slovenske ustanove na slovenskih tleh. Ali tak človek ima kaj pojma o narodu, o zgodovini, o kulturi? Morda pa dobro razume, pa noče. Ali je potem prišel k nam gor kot mesija panjugoslovanstva? Toda poglejmo naše poslance, ki v skupščini lomijo (v veliki večini! srbohrvaščino! Saj jim tega ne bi bilo treba, kajti srbohrvaščina ui uradni jezik v Jugoslaviji (izjema je JLA) in potemtakem ni vrat, ki bi slovenščini zaprla pot v skupščino. Pač, ena in edina vrata so neznanje. Nepoznavanje slovenskega jezika s strani južnih kolegov. Zakaj tako? Ce v šolskih programih to ni zadovoljivo rešeno, naj se vsaj za tiste, ki se ukvarjajo s politiko, ustanovijo tečaji slovenskega jezika, ali pa si jc treba pomagati kako drugače (simultano prevajanje!. Samo tega ne smemo dovoliti, da nas ne bo čutiti ... Zdi se ml, da je naše slovensko politično vodstvo preveč indiferentno do tega vprašanja. Po govorih tovarišice Vide Tomšičeve na predkongresnih zborovanjih bi človek sicer lahko sklepal, da bo v bodoče nekoliko bolje. Toda, ali Je upanje že dovolj? Treba bi bilo dokazov. In prav od najvišjih funkcionarjev pričakujemo, da se bouo brž ojunačili In pred Jugoslovanskim parlamentom končno začeli govoriti v materinščini. Nič manjša odgovornost pa ni na nas vseh, na ljudeh na ulicah, v kavarnah, v prijetnih družbah Dandanes, ko Jc prišlekov čedalje več in ko Človek ne ve več, če bo to trajalo še naprej. Je zlasti važno, da na vsakem koraku uveljavljamo materinščino kot edini občevalni jezik na slovenskih tleh. To je naša odgovornost, odgovornost mlade generacije povratek na ustavna zagotovila In aktivno prizadevanje, da slovenščini vrnemo tisto, kar ji je še na papirju priznano, a tega nismo izpolnjevali. Nedoslednost in pohlevnost nas seveda ne pripelje*-ta nikamor. Včasih je potrebno tudi pokazati zobe. M. PRA.5NICKI V drugi polovici meseca .junija se bo mariborske-? mu gledališkemu občinstvu predstavil obnovljeni komorni teater. Igralci Drame SNG Maribor Bogdana Bra-^ tuževa, Breda Pugljeva, Anton Pet.ie in Stanko Potisk - tokrat tudi režiser - ~bodo uprizorili Sartrovo dramo Zaprta vrata. \o o PEKLENSKI MIKROKOZMOS Pred nami se razgrinja mračen svet drame, ki vsekakor sodi v vrh Sartrovega literarnega snovanja. Enodejanka nas postavlja pred tolika vprašanja kot malokateri mnogo obsežnejši tekst. Nekaj te problematike bomo poskušali vsa} površno skicirati. Vse skupaj se dogaja v peklil, v salonu v slogu Second Empire. Sobar pripelje sem tri ljudi: Josepha Garcina, novinarja iz llia, ki so ga ustrelili, ker je dezertiral; Ines Serrano, pariško poštno uradnico, ki je postala žrtev svoje seksualne perverznosti in zlobe — dekle, ki si io je Ines sadistično podredila, je ponoči odprla plinsko pipo, da sta skupaj umrli; Estelle Rigault, lahkoživko in morilko lastnega otroka, ki je umrla naravne smrti za pljučnico. Sobar odide in za zaprtimi vrati ostanejo tri osebe, obremenjene s svojimi karakternimi lastnostmi, preteklostmi, krivdami... Večno bodo ostale tu, zapletene v nerazrešljive medsebojne konflikte, v precizni mehanizem pravega, človeškega pekla, ki ni niti malo onostranski, niti malo mističen. V peklu ni nobenih posebnih rabljev in nobenih mučilnih naprav. »Gostje si strežejo sami kot v samopostrežnih restavracijah«, ugotovi ironično Ines; »... žveplo, grmada, raženj... kakšna neslanost! Tudi brez ražnja gre. Pekel so ljudje okoli tebe,« pravi Garcin. Trije ljudje povsem zadoščajo. Ničesar drugega ni treba. Brezhibni peklenski načrt jih združi v neskončni circulus vitiosus antipatije in razčlovečenja; perpetuum mobile zla je stekel in se ne bo nikoli več ustavil; vsak poskus pomiritve, sprave, opravičevanja, dezangaži-ranja itn. se izjalovi, razblini. Vse bolj goli so drug pred drugim — kot črvi... Dinamika dramskega dejanja vre iz sijajne kombinacije; Ines, ki jo lesbično nagnjenje priklepa na Estelle, instinktivno in zavestno sovraži Garcina, kateremu se za naklonjenost morbidne lepotice sploh ni treba potegovati, ker se ta izmika Inesinim zankam ter se zateka k njemu in moleduje za ljnbezen, da se mu že gabi; toda, ko se Garcin poskuša otresti svoje krivde, mu to preprečuje Ines, ki v njem vidi in hoče videti slabiča, pokvarjenca in strahopetca... Vsak bi rad nekaj dosegel in vsakemu se to izjalovi: Ines se ne more polastiti Estelle, Estelle se ne more združiti z Gar-cinom, Garcin ne more prepričati Ines — res nenavadno efekten in porazen trikotnik. Dejanje poteka v osnovi vedno na istih relacijah, z istimi temeljnimi obeležji; še zlasti konflikti bi prehajali že v stereo-tipijo, če ne bi bili tako mojstrsko niansirani; (in človeški pekel je stereotipen, le umetnina ne sme biti, pač pa mora ukoreninjenost in inertnost karakternih in miselnost-nih stereotipov adekvatno izraziti). Infernalni mikrokozmos je trdno sklenjen, kajti tudi ko se vrata od-pro, ne more nihče zapustiti salona in ostalih dveh. Ujeli so drug drugega za zmeraj, odvisni so drug od drugega, vzajemno so določeni, determinirani. Osveščanje oseb poteka predvsem na tej liniji: eden za drugim odpadajo vsi razlogi, ki bi govorili za to, da jih je združilo slepo naključje. Tri mrtvece v tem salonu in tiste v drugih sobah ter nadstropjih je obsodila in razporedila neka nujnost, ki jo določa samo to, da se izraža v vsem, da obvladuje vse. Ljudje se bodo napadali, razgaljali in mučili naprej. Tudi če spoznajo, da izpolnjujejo le načrte teh ali onih »organizatorjev pekla«, bodo kompulzivno nadaljevali... Takšni kot so, ne morejo ravnati drugače — nakljub spoznanjem nakljub najboljšim namenom. Kako težko je v medčloveških razmerjih karkoli razumsko spremeniti, če ukrepi in cilji nasprotujejo nagonskim in karakternim težnjam ter danostim... Te ljudi ni obsedla nobena skrivnostna, metafizična mora — vsak je svojo vlogo prinesel s seboj, vsak jo bo igral... Čeprav bi se površnemu bralcu ali gledalcu zdelo, da Sartrova drama ne more biti kaj prida vredna in tehtna že zavoljo tega, ker se je pisec s svojimi mrtveci preselil v pekel in jih tam izoliral, namesto da bi z živimi ostal na zemlji, in četudi bi mislil, da gre za filozof-sko-dramsko ekstravaganco, bo moral po globljem premisleku ugotoviti, da medij umetnine tudi tokrat s£mo po sebi sicer izjemno, »never- jetno« in skonstruirano situacijo spreminja v prepričljivo življenjsko resničnost. Svojo idejno-estet-sko kakovost in učinkovitost izpričuje Sartrova specifična alegoričnost v Zaprtih vratih predvsem s tem, da dosega pri bralcu oziroma gledalcu adekvatne asociacije in ideje, ne da bi moral poseči pisec po kakršnikoli vnanji simboliki, temveč (prav nasprotno) izrabljene, naivne ter (še posebej) verske simbole celo ironizira... V vsakem človeku tiči nekaj Garcina ali Estelle ali Ines; in zato nam Sartrovih junakov ter njihovih tegob ni treba motriti preveč zviška; njihovi značaji niso prav nič izjemni in njihove slabosti ter pregrehe niso tako nenavadne, kot se nam mogoče prvi hip dozdeva — pot do njih je kratka in preprosta; nič ni lažjega, kot propadati, uničevati sebe in soljudi... Sartre govori nam, naši vesti, naši moralni nemoči... Pogosto je jezik njegovega (eksistencialističnega) humanizma zelo posreden. Se posebej zanimivi so v dramskem dogajanju momenti, ko se osebe ztizro nazaj na zemljo k tistim, ki Je govore o njih. Ta strašna doživetju nemoči živih mrtvecev, ta popolna nesposobnost, da bi karkoli storili, se kakorkoli poskušali braniti . . . »Postal sem javna last,« ugotavlja snrknstično Garcin . . . »Niso mi pustili časa, da bi i/.vrŠil svoja dejanja.« Zelo naivni bi bili, čc no bi sprevideli, da gre predvsem za usodna spoznanja in afekte tako ali druguče prizadetih, pasiviziranih, razžaljenih, poraženih. V ožilju Zuprtih vrat polje Sartrova filozofija. Ne gre le za nekaj temeljnih tez, položenih nu jezike akterjev, pač pa za mnogo več: umetnina redkokdaj tako organsko in nevsiljivo sprejme vase in izrazi neki filozofski nazor; (sicer pa se v zgodovini še nikoli ni primerilo, da bi bil tako pomemben filozof hkrati tudi veliki dramatik). Krstna predstava Zaprtih vrat je bila leta 1044 (režiral jo je drugi najvidnejši francoski eksistencialistični filozof, pisatelj in dramatik; Albret Camus, ki jc igral-tuai vlogo Garcina). Leto prej je bilo objavljeno največje in najpomembnejše Snrtro. vo filozofsko delo L*etre ct le nčant (Bit in nič). V tej težavni in obsežni knjigi najdemo tudi vso m i * e 1 n o v t n o problematiko drame ... Ni naš namen, da bi se spuščali v podrobnejše prikazovanje, razčlenjevanje in interpretiranje filozofskih idej v drami, pa v zamotano problematiko uporabe »rezultatov« sijajnih fenomenoloških analiz pri oblikovanju posameznih odrskih likov, situacij In dramskega dejanja v celoti . . . Naj navedemo samo majhen primer, kako brez ostanka sta sc v Zaprtih vratih sporazumela Sartre-filoz.of in Sartre-dratnatik: ». . . Pročl Ti se mi še bolj gnusiš kot ona. Nočem se utopiti v teh tvojih očeh. Vsa si lepljiva, vsa zdrizasta! Pijavka si, močvara! . . .«, vpije Garcin, ko se mu poskuša Estelle znova približati ... In sedaj še nekaj stavkov iz Janžekovičevega povzetka Biti in niča (Sartrova ontologiju. Nova pot, št. 10-11-12/54): »V kakovostih si podajata roko neodvisna stvarnost in sn-mosvesf. Kaj vse bi se v luči te misli dalo fmvedali npr. o lepljivem (vispueu*)! Lej»-jlvo ima videz vode, v resnici pa je umiranje vode. Voda je odkrita, lepljivo Je potuhnjeno in te vleče vase po*ns|, knkor pijavka. Lepljivo Je zaseda Hlini ti pasjo vdanost, v resnici pa te hoče zasužnjiti. Lenljivo fe obenem sladkobno in maščevalno, kakor ženska. Prozornost vode Je simbol za samozavest, motna lepljivost pa znak zmage neodvisne stvarnosti nad za vestjo. Lepljivost je simbol nevrednotc (on-tivnleur; 698-704).« (str. 379) Zanimivo bi bilo osvetliti problematiko antropomorfnosti in eksistencialne antropologije, ki jo vsebujejo citirani stavki; potrebno bi bilo inter pretirati strah oseb v drami pred utopitvijo v očeh drugega, ki te motri, pojasniti filozofsko ozadje vznemirjenjn in negotovosti o*eb drame, ker nimajo ogledal, da bi lahko videle svoje obraze in ohranjale Svojo »persone«, poglobiti se v probleme smrti, krivde, dejavnosti, sadizma itn. itn. Morda bi bilo treba reči o razmerju med dramo-umetnino in filozofskim sistemom Biti in niča samo še to: svoj tedanji filozofski nazor je Sartre kasneje v mnogih bistvenih razsežnostih korigiral in presegel, drama pa je — takšna kot je — še vedno vredna uprizarjanja, to pa zavoljo tegu, ker še zdaleč ni samo filozofski odrski traktat. Kar zadeva družbenozgodovinske vidike in pogojenosti te drame, jih namenoma nočemo opredeliti podrobneje, da ne bi kakorkoli zožili pomen in doseg dela,,čigar izpovednost trans-cendira posamezne zgodovinske momente Francije in Evrope; poraz in okupacija, kolaboracionizein in odpor še zdaleč niso pretežna izvorna motivika Zaprtih vrat. Gledalcu se utegne to ali ono upreti; mogoče bo kdo delo celo odklonil... Nič zato — samo du je reakcija pristna, da jc razmerje oziroma sodba utemeljena (v gledalčevi zavesti). Garcinovi nevrotični, neprostovoljni, izzvani poskusi po-laščnnja Estelle; perverzna, sado-masohistična agresivnost Ines, pobudnice in provokatorja osveščanja za zaprtimi vrati; Estellina izprijenost, ki kar naprej udarja izza naličja sprenevedanja in opravičevanja... Vse osebe peklenskega mi-krokozmosa so negutivni dramski junaki, toda njihov tvorec jih jc zasnoval in združil tako, da je ostal v območju estetskega: ponekod jc grdo in zlo omilil tako, da jc nakazal razloge, ki maličijo značaje in razmerja; drugod zopet dopušča pisec, da sc vsaj za hip prebije na površino, čeprav oslabljena, deformirana in ovirana, človeška pristnost, toplina; skozi celotno dramsko dogajanje so osebe, tudi kar zadeva njihove negativne poteze in dejanja, precizno uravnovešene — da so nekakšna mera ena drugi, da ena skrajnost blaži drugo, da en defekt pojasnjuje drugega... Zaprta vrata so avtentično umetniško in (posredno) filozofsko pričevanje o nravi stiski človeštva dvajsetega stoletja. Katarza ima v tej drami predvsem obliko in pomen mentalnega osveščanja, ki le indirektno vključuje tudi momente svojevrstnega moralnega očiščevanja-Igro sklenejo Garcinove besede1 »No, pa nadaljujmo.« VLADO SRUK OLGA CERIC Zakaj odrekamo v w * • ruščini življenje / Ob živi debati okoli predloga novega zveznega dokumenta o celotnem sistemu izobraževanja, se sprašujem, kdo je že doživel toliko reform kot naše šolstvo. K zapisu tega članka me je nagnila misel, kako to, da nekatere reformne teze kar prezremo, kakor smo to, da je predmetni in učni načrt iz leta 1962 uvedel ponovno ruščino kot tuj Jezik na osnovne šole. Ce pogledamo učne načrte za dvajset let nazaj, lahko vidimo, da so le-ti vsebovali naslednje tuje jezike: angleščino, nemščino, francoščino in ruščino. Takrat so se učili v glavnem ruščino. Po leta 1948 pa seveda o ruščini ne duha ne sluha (politično ozadje). Vodilno vlogo je dobila francoščina razen na klasični gimnaziji, ki je .imela latinščino in nemščino). In potem so delali s tujimi jeziki po naših šolah, kakor se je pač komur zahotelo. Nekaj časa francoščina, potem angleščina, na nekaterih šolah nemščina. Zato sploh ni bilo čudno, da se je ena generacija v teku svojega šolanja učila kar tri jezike; najprej ruščino, potem francoščino, nazadnje pa še angleščino. Katerega je v resnici znala, res ni težko ugotovili. Leta 1962 pa je učni načrt za osnovne šole ponovno uvedel poleg angleškega, nemškega, francoskega še ruski jezik Takrat so se prosvetni delavci naenkrat ponovno začeli ogrevati za ruščino. Vendar Žal, ostalo je samo pri ogrevanju (kolikor se še to ni ohladilo). Toko so leta 1961 tudi na pedagoški akademiji ustanovili jezikovno skupino slovenščina ruščina V tem šolskem letu se Je na to skupino vpisalo 9 rednih in 18 izrednih študentov. Od teh so že skoraj vsi zaposleni, tedn nihče, razen one častne izjeme, ne poučuje ruščine Ta poučuje na edini osnovni šoli v Mariboru, kjer upoštevajo poleg angl še ruščino (na Aškerčevi šr>li je še sumo en oddelek, pn še ta poslednje leto), in to na o»n šoli Drngn Kobala na Pobrežju. Vsi drugi poučujejo samo slovenščino, ali pa še srbohrvaščino. Sprašujem se, kako to Na vprašanje, zakaj ni nobenega novega oddelka z miščino na Aškerčevi šoli, mi je tovarišica, ki poučuje to jezik, povedala, da so starši zelo proti temu. in sicer se izgovarjajo, kaj na jim bo ruščina, saj z njo se nikamor ne pride. Res čudno! Ne vem. zakaj je pri nas navada, da ljudje dvigujejo roke, ko samo slišijo beseda ruski Pa naj gre zn film, knjige, ali pa celo v našem primeru za Šolstvo. AH je to š« vedno iz tistih časov, ko je pnč »moralo« biti vse rusko zanič ali pa to izvira iz nekakšne opozicije do njihovega družbeno političnega sistema (s tem tudi do našega), ter zaradi tega obožujejo vse bolj tisto, kar pride z Zahoda Toda. kje imamo jamstvo, da je to, kar pride z 7ahoda. vse doh*o* ZaloMno, dn ie tudi n n še lindi nonadbi bolezen »rnoaditi«« ob- čudovanje kosa pločevine, ki se ji pravi avto. Ce smo si odkriti, si ruski naroa, ki to toliko pretrpel, narod s tako bogato u” teli tega ne zasluži. Iturno tradicijo in sedaj s tal^ visoko tehniko (da o sedanji kulturi ne govorim), Zdaj pa odgovor vsem tistim, ki mislijo, da se z ruščino nikamor ne pride. Mirno lahko trdim, da to sploh' ne drži. Ali nam niso vedno bolj odprta pola na Vzhod (CSSR, Madžarska, Poljska, Bolgarija), kjer se povsod učijo ruščino? In, ali je res na-men učenja tujega jezika samo v tem, da se bo človek, ko bo mogoče nekajkrat prestopil naše meje, lahko tam sporazumeval? (Potem res ne vem, čemu bi se Rusi učili špnnščiue; Švedi pa ruščine ) Sicer pa vedno znova poudarjamo, da bi se naj šole poleg vzgojno izobraževalne dejavnosti zavzemale tudi za privzgojo kulturnih ootreb. Kje je kultura tako cenjena in s talco bogato kulturno tradicijo kot na Vzhodu (posebno Se v SZ)? S tem seveda ne zapostavljam in negiram kulturne tradicije Zahoda, to niti ui mogoče. (Lahko pa trdim, do npr. Tolstoj in Dostojevski še danes vplivata na ugledne zahodne literarne ustvarjalce.) Prav pri tujem jeziku imamo lepo priložnost, da učeuce seznanimo z deželo in s kulturo naroda, katerega jezik se učijo. To pa je obemm tudi smoter in naloga učenja tujega jezika. Pa še enkrat staršem, ki pravijo, dn njihovi otroci od ruščine ne bi nič imeli. Kolik|b se otrok na osemletki. Če jim starši ne plačujejo dodatnih inštrukcij, nauči an- tlcščinc? Neprimerno manj kot ruščine, uhko si prizuamo, da v angleščiui nimamo ravno zaželenih uspehov na osnovnih šolah (saj so se celo zaradi številnih slabih očeti prosvetni delavci že dogovarjali, da bi tuj jezik ukinili na osnovni Šoli). Vendar naj nihče tega mojega pisanja ne razume kot naoad na angleščino. Ne, ampak to se mi tuai ne zdi prav, ko vidim, da v vsej Sloveniji ni razpisanega niti enega delovnega mosta za ruščino na osnovni šoli. Tako bo menda ostala osnovna šola Draga Kobala v s Mariboru (in mogoče še kje katera ▼ Sloveniji) svetla izjema. Ravno ta svetla izjema pa lahko potrdi, da učenci zelo le>po napredujejo v ruščini, čeprav so to slani učenci, ki jim svetujejo, naj se raje odločijo za lažjega. Drugo, kar bi še rada povedala, je uporabnost ruskega jezika. Vsa tehnična literatura je v ruščini tako popolna, da so angleška nc more primerjati z njo. Povrhu -pa je zelo dostopna, ker je poceni. (Za primer navajam: strojna enciklopedija v ruščini stane 12.000 din, v nemščini 42.000 din.) Na višji tehnični šoli imajo ogromno dobre ruske tehnične literature, vendar ostaja nedotaknjena, ker nihče nc zna jezika. Torej lahko vidimo, ruščina le ni tako neuporabna, da bi jo morali zavračati kot jo sedaj. V prvi vrsti bi ravno prosvetni delavci naj bili tisti (vsaj oni, ki so diplomirali na skupini slovenščina-ruščina). ki bi so odločno zavzemali za vključitev ruskega jezika v predmetnik na osnovnih šolah. SLAVKO PUKL Na ' v majskem festivalu • v П1С novega IZ OSlillNK IZKAZNICE FESTIVALA: Majski festival Je bil ustanovljen pred dvajsetimi leti. V začetku Je bil pregled kulturno umetniškega dela zagrebških študentov, pozneje pa Je postal reprezentativna manifestacija umetniških dosežkov Jugoslovanskih študentov. Letošnji Juhilejnl malski festival Je predstavljal seštevek vloženih naporov ter izredno žive In bogate tradicije številnih študentskih kulturno umetniških društev. Teden dni Je bilo kulturno življenje Zagreba v znamenju mladih. V petih zagrebških dvoranah so ploskali študentom Iz Beograda, Ljubljane, Novega Sada. Prištine, z Reke. iz Sarajeva, Skopja, Zadra In Zagreba GLEDALIŠČE MLADIH - NA SLEPEM TIKU? Sedem gledaliških predstav, sedem pričakovanj eksperimentiranja, avantgardi-zma — štiri razočaranja. V ekskluzivni brošuri, ki Je bila izdana pred festivalom, Je med drugim tudi pisalo, da je posebna komisija med 15 prijavljenimi gledališkimi predstavami Izbrala sedem predstav — torej po njihovem mnenju najboljših. Po ogledu vseh predstav na majskem festivalu se ml vsiljujeta le dve možnosti: ali Je komisija izredno slabo opravila svojo nalogo aii pa Je študentsko gledališče na slepem tiru. To bi pomenilo. da je komisija med pretežno slabim Izbrala najboljše. V osnovni želji (in ne potrebi) eksperimentirati Je mladim avtorjem in ustvarjalcem »ušlo* preveč napak. Koketiranje s profesionalizmom je nekatere študentske odre spravilo v obratno smer od zaželenih rezultatov. Častne Izjeme letošnje študentske gledališke sezone (če lahko zaupamo strokovni žiriji MF) so predstave ljubljanskih študentov akademije za gledališče, dramskega ateljeja doma omladlne Vračar (DHDOV) in predstava Teatra levo iz Beograda. Verjetno bi bilo potrebno Izločiti predstavo študentov akademije za .gledališče, film, radio in televizijo, saj lahko vse štiri nastopajoče mirno prištevamo že k profesionalcem. Predstava Ljubljančanov Zaprta vrata Jo na majskem festivalu doživela nedeljena priznanja, kljub neizdelanostl nekaterih prizorov. Otvoritveno predstavo na festivalu Je imel DADOV: V njegovi Izvedbi smo videli dve deli Koete Trifkovlča: Izblračico in LJubavno pismo. Medtem ko Je pojav DADOVA pomenil še pred leti presenečenje. danes to ni več. DADOV je postal soliden ansambel ln prikazani deli sta bili na dostojni ravni. Ponekod je bila preveč očitna njihova želja ugajati publiki tn biti za vsako ceno zabaven. Nekdo Je o DADOVCIH upravičeno dejal, da ne potrebujejo publike v dvorani. Zabavajo sami sebe. Na novo ustanovljeni beograjski študentski Teater levo Je пз festivalu predstavil Schlsgalov Luv (l.bezen). Teatar levo ima v Beogradu lastno dvorano z vsega 60 sedeži Tedensko dajeio redno dve predstavi in so Imeli do majskega festivala že 11 premier, od tega 6 dramskih del mladih beograjskih avtorjev. Mladi Beograjčani so v svoji predstavi gotovo dosegli najvišjo raven amaterske igre. Študentsko eksperimentalno lcazalište lz Zagreba se Je predstavilo z delom Slobodana Novaka Književno veče. SEK Je ena od najbolj znanih študentskih gledaliških skupin. Z dvema prvima nagradama na festivalu dramskih amaterjev na Hvaru in z vrsto nagrad tujih festivalov uvrščamo SEK v sam vrh Jugoslovanskih amaterskih gledališč. S predstavo Književno veče so razočarali, ze sam po sebi izredno statičen tekst je režiser še bolj omrtvil. S tem da Je postavil Igralce med publiko, bi bil lahko ogromno pridobil, vendar je naredil veliko napako, ker so vsi tl Igralcl-gledald sedeli v prvih treh vrstah. Tako so resnični gledalci videli le njihove ,hrbte in napenjali ušesa, da bi mogoče le kaj slišali SODOBNA GLASBA & CO. Takoj v začetku bi se pridruži! zahtevi. da se mora na naslednjem festivalu pojaviti tudi kakšen kvaliteten Jazzovski ansambel. Glasbeni del letošnjega festivala Je bil v senci nastopa ansambla za sodobno gla.-bo Silvija Foretiča Njegovo delo 3uasque tandem abutere, Foretlču. pa-tlentla nostra? Je vzburkalo glasbeno srenjo. Ne sicer tako globoko kot lanski koncert, na katerem sl je avtor Obril brado, a vendarle. Sodobnost ■— vedno v pričakovanju presenečeni — yedno v presenečenje na nepričakovanih mestih — to Je bil Foretlčev koncert. Mešanje stilov glasbe z vložkom o turističnih, kulturnih, zgodovinskih In meteoroloških zanimivostih Dubrovnika, ftlmski^odlom-ki ter nekaj podobnih nožev v hrbet »standardni* glasbi — to Je bil koncert sodobne glasbe; verjemimo mu, da je bil prepričljiv, saj so v prvih vrstah sedeli profesorji akademije za glasbo, ki so prav tako ploskali. *, SOD(OB)NA KARIKATURA Tri dni so trajali razgovori o sodobni karikaturi. Udeleženci razgovorov (avtorji. kritiki, novinarji in slučajni mimoidoči) so razpravljal! o vsem — tudi o karikaturi. Sočasno Je bila namreč odprta razstava sodobne karikature, in tako so imeli posamezniki priložnost, da so polemizirali ali pa razjasnjevali posamezne razstavljene »Izdelke«. Vprašanja: Komu prednost: karikaturi ali grafiklT Mora imeti karikatura v sebi kaj smešnega? Kako razumeti sodobno karikaturo? Itd. Odgovor na 11. strani. Ese«! Razgovor o poeziji (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Človek neprestano poizkuša v življenju najti trenutke, ki bi živeli še v naslednjih trenutkih. IIočc danes doživeti nekaj takomenavadnega, izrednega, da ga bo to prevzemalo še jutri. To mu včasih uspeva (in mu daje določeno moč), a le za kratek čas: že kmalu je nenavadna sedanjost preteklost — ostane samo spomin, ki pa ne more biti enakovreden nečemu živemu. Kako bi bilo, če bi bil? Kajti: živeti je treba. Umetnost konzervira življenje: na ta način nam sicer ne daje kakega spodobnega ali celo živega življenja, ne. daje nam resnih doživetij — sodoživljati z umetnostjo, pa čeprav s poezijo, je prismojeno infantilno: kaj takega je človek zares zmožen edino, če je pijan ali pa če dra/.i svojo podzavest, ko zavest spi. Umetnost pa nas le redko pušča neprizadete: v nas zbudi množico občutkov, in na te občutke lahko odgovorimo s čustvovanjem, z doživljanjem. Pri raznih umetnostih je ta komponenta različna: najmočnejša je pri plesu in arhitekturi. V pravi umetnosti pa je vedno stranskega pomena. Umetnost nas torej zelo avtoritativno, nesramno odločno pOnčujc, seznanja z nenavadnimi občutki življenja, s skrivnostmi tehnike reagiranja... Tako nam to — kar je umetnik občutil za tako ali tako in s pomočjo čutov, čustev, misli, intuicije in svojega tehničnega znanja določil v.to in to — enostavno preprečuje, da bi svet občutili bolj preprosto neumno, zmedeno kot pa umetnik sam. (Umetnost ima -pravzaprav vlogo pozitivnih izkušenj, lepih spominov — na izkušnje in spomine pa v določenih trenutkih hladnokrvno pozabimo — prav tako kot na umetnost). Umetnik s prikazom svojega načina reagiranja, načina življenja, posiljuje, uničuje neke možnosti (s tem, da jih ustvarja). Tako ima umetnost pravzaprav izrazito negativen namen. Zato jo ljudje morajo pazljivo proučiti in zavreči. (Tako človeštvo tudi počenja z vso umetnostjo — žal, ji j fr (Vj{ilX ■ Kadar življenje toliko prebavimo, da ga lahko spremenimo iz prakse v teorijo, stno ga že preživeli. Zato je umetnost vedno že preživelo življenje. (Čeprav pa, kot pravi Lukacz, umetnik ne more ustvarjati iz problemov, ki jih je že prebolel. — Umetnik med ustvarjanjem spoznava, odkriva, znova čuti ali celo prvič čuti — samo, če čustvuje, če je prehudo prevzet — mu ne uspe.) Umetnost mora bili vedno poučna in tendenčna (seveda pa sta pouk v prosvet-ljenskcm in tendenca v sociulrealističnem smislu samo priveska pravemu poduku in tendenci, priveska, ki ju tukaj nima smisla obravnavati). Znanost obdeluje svet razumsko. Umetnost čutno, intuitivno. Iracionalno. A glavna odkritja v znanosti so vendarle izbruhnila: bila so dosežena z intuicijo. — Umetnost je malce drugačna: kopico čutnega ali čustvenega intuitivno dognanega materiala, šele z določeno razumnostjo spravimo v obliko. (Nekateri ljudje mislijo (ako, da pišejo. Prav gotovo se ne da pisati, nobenemu jeziku brez malenkostne kontrole inožgan. In prav tako niti slikati niti komponirati — seveda po vsaj najosnovnejših pravilih, ki bodo omogočila ustvaritev.) Pri presajanju obliko, pri oblikovanju umetnine, pa deluje tudi okus: okus pa je v precejšnji meri zopet neracionalen. Je nad nami: ne moremo mu prav gospodovati. Mnogokrat sc odloča proti naši volji, (lako pač pridemo do pravcatega kroga.) Umetnina nam lahko vzbudi tudi lepa čustva — tako koHepe misli. A to za umetnost ni bistveno: to je bistveno za članek o kaki katastrofi. To je torej bistveno kvečjemu za žurnalistični del umetnine. * V večini primerov je umetnina za nas pričakovanje: Pričakovanje, ki ga pa moramo sami izpolniti. Preživeti. — metnina pa nas tudi spomni na nekaj, kar smo že dosegli. V tem primeru je lej), tolažilen spomin. FRANČEK RUDOLF ILUSTRACIJE V TEJ ŠTEVILKI SO DELO IVANA PREMZLA Pri nas sicer dovolj glasno praznujemo vseh vrst obletnic in letnice, že kar glasno, da mi je včasih kar sitno. Ne mine leto, da bi vsaj nekajkrat ne popraznovali. Kljub temu, bom spomnil še sam na eno letnico, to je devetdesetletnico Ivana Cankarja. 10. maja 1876 se je rodil ta otrok s Klanca, ta bedni proletarski otrok, ki je na zunaj bedno preromal svojo štiridesetlctja trajajočo življenjsko pot. Na zunaj bedno, v resnici pa bogato, tako bogato kot lahko samo pravi umetnik in borce. Naj se je Cankar še tako obtoževal za vsako krivico, ki jo je storil bližnjemu (Mater je zatajil, Skodelica kave. Mimogrede, Sošolec Tone... same male krivice, mimo katerih gremo mi navadni smrtniki. kot da jih nikoli ne storimo), sem prepričan, da je omahnil v prerani grob nadvse pošten. Izpolnil je svoje življenjsko poslanstvo do konca pošteno, široko je bilo njegovo področje dejavnosti, če bi jih reduciral in bi želel omeniti le najpomembnejše bi sklenil: Bil je najboljši slovenski pisatelj in najjasnovidnejši politik svojega časa pri nas. Pravzaprav bi lahko napisal oba stavka v sedanjem času. Še danes je nepresežen mojster slovenske besede, še danes veljajo njegove sodbe o slovenskih strankah, uresničile so se njegove napovedi o usodi delavstva, čeprav na to radi pozabimo. Vendar sc mi zdi, da bi lahko ob tej priložnosti govorili o dolgu Ivanu Cankarju. Zdi se mi, da dolg obstaja na različnih nivojih. Predvsem mi je nerazumljivo, da nimamo v knjigarnah njegovih knjig. Tu in tam izide kajišna knjiga; morale bi biti na razpolago skoraj vse njegove knjige, morali bi ponatisniti Zbrana dela, če ne teh pa vsaj Izbrana. Knjigarnarji sicer obljubljajo že dolga leta, a nihče se no zgane. Vsi pa govorimo o njem kot največjem pisatelju, njegovih knjig pa ne tiskamo. In gledališčal Ali dovolj uprizarjajo njegova dela? Odgovor je negativen. Res je, da ni dovolj možnosti, saj je napisal le sedem dram, uporabnih samo šest (čeprav nisem prepričan, da so Romantične duše res prav neuporabne). Ali smo uprizarjali njegova dela tako, da bi lahko tudi danes vznemirjala, da gledalci ne bi mogli reči, saj to ne velja za nas, marveč za prejšnje generacije?! En sam eksperiment s Pohujšanjem, pa je bila že v nevarnosti vsa slovenska kultura, tak škandal je nastal. In kdaj bo doživela njegova Lepa Vida primerno odrsko realizacijo? Ce bomo imeli lak odnos do njegovih tekstov, šesne kmalu. Prav Lepa Vida se mi zdi največji dolg slovenskega gledališča (tudi nezmožnost) Ivanu Cankarju. In navsezadnje naši/ družbena stvarnost. Ali ta ničesar ne dolguje svojemu velikemu glasniku? Kako bi bilo Cankarju danes, ko naši ljudje spet odhajajo v tujino delat? Res je, da to odhajanje ni povsem indentično z onim v njegovem času, toda ni nič manj boleče. Ali bi se njegov Kurent danes spet ne razjokal? Ali bi morda ne zaključil svoje Niobe danes? Njegu je bolelo propadanje kmetstva. Ali bi ga danes ne? Prepričan sem, da ga bi. In ali je danes jablan tistega, ki jo je posadil in gojil? Da, saj je, teoretično je, praktično pa lahko še. zmeraj srečamo kakega Sitarja, ki sc polasti milijonov, rast ljudstva, delovnega ljudstva. V nekem predavanju je govoril o slovenskem ljudstvu in o slovenski kulturi. Kaj sodite, bi'mu bilo lahko, ko bi videl našo plažo, ko bi videl nezanimanje dela slovenske »inteligence« za kulturo, ki bo videl ta hlastajoči egoistični po- Če pa se je med tem časom že kaj ukrenilo, da omenjeni zapis v javni publikaciji ne drži več (kako srečen bi bil), pa je dovolj žalostno, da je do take situacije sploh prišlo. Vendar dvomim, da bi svoje sklepe odgovorni ljudje tako hitro menjavali. Kako je to, da sedaj, ko trdimo, da se je socializem že utrdil, da imamo vedno večje uspehe (in neuspehe samo kot spremljajoče pojave uspehov) prihajamo v situacijo, da režemo peruti kulturi. Na eni strani resnično kaže naša dežela prerojeuje v standardu (nove vile, avtomobili, vikendi), toda to je le en obraz. Imamo pa tudi drugega, ki je žalosten, grd, gobav, ki je nujno potreben operacije. Tak je gnev, ki se je nabral v meni po »padcu enega zadnjih stebrov slovenske gledališke publicistike«. TONE PARTLJIČ Likovni zapis „ Po padcu « “jjl„llvi .. clnliiovv blmmnclznira ulpil.-ilivi-tl ICA » * .M .M шЛ* »Padel je eden zadnjih stebrov slovenskega gledališča publicistike.« S tem nekoliko otožnim stavkom je urednik Knjige 66 Branko Hofman sklenil svoj kratek pripis v treh stavkih k članku novega urednika Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega Dušana Tomšcta. Članek z naslovom, ki ga nosi zbirka (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega) je bil objavljen kot uvodnik k zadnji, to je tretji številki Knjige 66. V članku govori avtor Dušan Tomše o kratki zgodovini zbirke, o njeni nujni upravičenosti v slo-venskeip kulturnem razvoju v zadnjih letih in o dosedanjih uspehih zbirke. Njegove besede skoraj nišo nič novega; vsi Slovenci vemo, da je pri nas dramatika najšibkejša literarna zvrst, da so knjige o gledališču ali drame v knjižni izdaji velika redkost itn. Tudi nc poznam kulturnega Slovenca, ki ima rad gledališče, da ne bi vsaj nekajkrat omenil pomembno nalogo, ki jo (je) ima (imela) Knjižnica Mestnega gledališča. V tej zbirki so izhajala dramska besedila (do sedaj osem), kritike, memoari, eseji, celo neke vrste slovenski gledališki leksikon in še marsikaj, kar je potrebno za razumevanje slovneske gledališke zgodovine in omike. Osem dramskih novitet, trinajst esejističnih in kritičnih publikacij, sedem knjig igralskih spominov in sedem priročnikov za poznavanje gledališča, bi mislil marsikdo, niso mačje solze. Pa bomo videli (le malo kasneje) da so; nič več, kot mačje solze. Če sem sodil, da Tomšctove besede o vrednosti in nujnosti (e zbirke niso bile posebna novost, so bile zame novost besede v drugem delu prispevka (kajti jaz sem naivnež). Nisem si namreč predstavljal, da izhaja zbirka^ v tako težkih finančnih pogojih, še sanjalo se mi ni, da je vseh osemnajst tisoč izvodov šlo skozi petkrat obrnjeni dinar. Četudi je večina del prvič natisnjena, dobivajo avtorji izredno nizke honorarje (nimam razloga, da bi Tomšetu tega ne verjel). Ob tem pomislim na nekatere »ugledne« slovenske pisatelje, ki svoje obsežne knjige najprej lepo popro-dajo sesekljane po revijah, potem pa izdajo v knjigah. Finančni uspeli avtorjev je torej minimalen in s takim razumevanjem (v resnici pa z zapostavljanjem) avtorji omogočajo zbirki životarjenje (pravzaprav so omogočali). Z denarjem gledališča (sami vemo koliko ga je), z oglasi in z dotacijo sklada zn pospeševanje založniških dejavnosti je bila postavljena ekonomska osnova Knjižnice... Avtor članka pravi, da bi se knjižnica podrla, če bi pomoč z ene ali z druge strani odjcnjala. V že omenjenem pripisu pa smo poučeni, da je pred izidom članka en vir dohodkov usahnil; namreč sklad za pospeševanje založniške dejavnosti ni odobril sredstev zn zbirko Mestnega gledališča. To se je zgodilo, kljub temu. da smo vsi prepričani v vrednost zbirke, ki pa vendar ni (ako obvezna, da bi morala izhajati, kot niso obvezne mačje solze. Edino, kar čutim v sebi ob tej novici, je gnev. Velik in ogromen kot gora, četudi je brez koristi. Bnrbarizacija socialistične kulture je tako hitra, da sem prestrašen. Saj smo ics uvedli nove šole (prav tn pred nosom v Mariboru stoje), (oda otroci osnovne šole imajo pred seboj marsikje zaprta vrata, ne morejo v šole, ni službenih mest, ukinjajo se knjižne zbirke in revije so v stalnem strahu za svoj obstoj, mladinski kulturni tisk je vsak dan dražji; delavci odhajajo v tujino, a rastejo nove vile in novi vikendi. V teku je rcfbrma, ki pa ima tudi čudne posledice; na slovenskem knjižnem trgu smo pridobili časopis stripov, šopirijo se TT, Nedeljski dnevnik. Tovariš; na veliko pišemo o umorili in prebavnih težavah pevcev popevk. Na drugi strani jia izginja zbirka o slovenski gledališki omiki, na sole pošiljajo dopise, v katerih beračijo zn spomenik Prežihovemu Vorancu... Čudna zadeva! Če bi morali postaviti spomenik nogometnemu klubu Partizan, ki se je prerinil do evropskega finala, bi najbrž ne bile potrebne nabiralne kacije kot za spomenike pisateljem, za nove bolnice in inštitute. %■ Tudi nisem do sedaj zasledil kakega članka v zvezi z ukinitvijo Knjižnice Mestnega gledališča. Ali je to umiranje kulture že tako vsakdanje, da ga uiti nc registriramo? hodnikib višjih šol Na voljo nam je Umetnostna galerija, v kateri so žal prepogosto odprti samo prostori stalne zbirke. Tudi -az-stavni salon v rotovžu je zadnje čase začel malo hitreje dihati. Torej nismo popolnoma prepuščeni sebi in svojim željam. Nc popolnoma, toda veliko še manjka. To so stvari, ki so nujno potrebne. Vsaka osnovna šola ima okrašene svoje hodnike z likovnimi izdelki svojih učencev. Ali imamo na višjih šolali kaj podobnega? Žal, samo nekaj podobnega. Častni izjemi sta višja ekonomsko komercialna šola in pedagoška akademija. V prostorih prvega in drugega nadstropja VE K.s ima j 6 lepo urejene prostore, v katerih razstavljajo znam mariborski umetniki. Razstavljena dela so enostavno in zelo okusno razporejena. Vsaka razstava ima svoj uvodni in opremni tekst. V njem nam na kratko pove vse potrebno in k razstavi vodilno, kustos UG, Andrej Ujčič. V teh prostorih se je razvrstilo že lepo število razstav, v katerih so sodelovali znani mariborski umetniki: Trenutno razstavlja svoje risbe mariborski umetnik' Ivan Čobal, morda bi bilo umestno povedati nekaj malega o tej razstavi. O delih bi morda lahko rekli: poetične risbe. Predvsem zaradi njihove senzualističnc stiliziranosti, ki včhsih nevsiljivo spominja na Picassa. Risbe so med seboj motivacijsko lepo povezane, tako da dobimo na koncu občutek celote, kar pa končno ni zadnji cilj vsake razstave. Dela so tondenciozno jasna in so dojemljiva za vsakogar, če upoštevamo, da so obiskovalci študentje. jTak nevsiljiv način podajanja estetskih vrednot je lahko samo koristen. Razveseljivo bi bilo, če bi temu sledile tudi ostale mariborske srednje in višje šole. Kajti zgradba VEKš je namenjena predvsem njenim slušateljem. Na hodniku pedagoške akademije so prav tako na ogled likovna dela. Ta razstava se bistveno razlikuje od razstave na VEKš. V prostorih PA so predvsem razstavljena dela slušateljev likovnega oddelka pedagoške akademije. Tudi tehnike se med seboj razlikujejo. Medčasovno razstavljajo tudi profesorji-likovniki, ki predavajo na tej šoli. Tako je razstavljal akademski slikar Slavko Kores svoje risbe s. svinčnikom, predvsem portrete, predstojnik oddelka akad. slikar Maks Kavčič je razstavljal v gnaehe tehniki izdelane primorske motive. Akademski slikar Lajči Pandur pa svoje risbo s flohmastrom. Na ogled je dal svojo izredno zanimivo zbirko originalnih japonskih lesorezov enega najbolj znanih japonskih umetnikov Anda Hiroshigeja. Sedaj so na ogled likovna dela slušateljev PA. Risbe in slike so med seboj pomešane. Dela' so likovno in barvno precej zanimiva. Na nekaterih slikali je viden vpliv profesorjev, predvsem profesorja Kavčiča. Lahko vidimo, vta jim je ta stil zelo dojemljiv. To velja predvsem za dela obiskovalcev prvega letnika, Slednji delajo precej šolsko in.se naslanjajo predvsem na rutino. Pri razstavljenih delih slušateljev je opazna samostojnost in poglobljenost, in nam ta dela dajo slutiti še precejšen razvoj. Lahko vidimo, da se le-K hočejo otresti »šolstva« in preiti na notranje probleme. Žal, na tej zanimivi razstavi ni na ogled kiparskih in grafičnih eksponatov, ki bi verjetno bili zelo zanimivi. Razstava je skrbno urejena, kar je predvsem zasluga profesorjev. škoda je le, da ni dostopna širšemu krogu. Ta razstava bi bila še posebno zanimiva za študente, ker tu sodelujejo študenti sami. Na človeka vpliva okolje, torej naredimo okolje lepše, da se bomo bolje počutili. Res je tudi. da se okolica lahko spremeni sama, samo ne vedno lako kot bi hoteli. V vsakem primeru pa smo nosilci nosledie. * IVAN PREMZL Naš urednik je obiskat mariborske srednje šole Kam po končani šoli? Ko sem prišel v poslopje administrativne šole v Mariboru, je bilo na hodnikih popolnoma tiho. Ni bi lo slišati prešernega hrupa oziroma govorjenja dija kinj. Poslopje je bilo nemo in mirno Nemo? Ne, iz oddaljenega kota je bilo slišdti zamolklo udarjanje. - Nekaj časa sem premišljeval, kaj bi utegnilo povzročati ropot. Bil mi je precej znan Seveda! To je ropot pisalnih strojev! Stopil sem. skozi vrata z napisom: STROJEPI8NICA. Sprva me niso niti opazili. Odpiranje vrat je preBlasil ropot pisalnih strojev. Skozi mikrofon pa je bilo slišati predavateljev glas. ki je narekoval: «Kot prilogo vam pošiljamo naš račun št. 171 . . .« Tedaj so me opazili. Pouk je bil prrki-njen. Toda samo za minuto. Kajti desetminutni test je treba dokončali. Štirideset strojev je skoraj enakomerno drdralo. tako da je bil test kmalu končan. Profesorica^Marija Kokol me je povabila, da si ogledam -mojstrovine- dijakinj za pisalnimi stroji. Hitrost pisanja me je res začudila. V desetih minutah cela stran. V mislih «cm se poskušal spomnili, koliko časa porabim sam za tipkano stran. Toda ni bilo časa za razmišljanje. Človeku postane skoraj nerodno, ko sloji tako sam med številnim ženskim svetom, ki verjetno niti ne ve, zakaj sem prišel. Zato sem takoj pričel z uradno dolžnostjo. Ko sem povabil dekleta na razgovor za »okroglo mizo- v zbornici, je nastalo med njim) precejšnje zanimanje. \ Našega razgovora o življenju In delu na administrativni srednji šoli v Mariboru so se udeležile naslednje dijakinje: Jožica Podlcsck. Marija Matjašič, Stanislava Kočivnik (vse iz 2. letnika) in profesorji: Marija Kokol, Majda Svečnik in direktor šole prof. Franjo Lipko. Administrativna šola je postala popolna srednja šola šele pred dvema letoma, ko so uvedli tudi tu štiriletno dobo šolanja. Ko sino vprašali ravnatelja Franja Lipka, kakšne so prednosti in novosti pri šti- riletnem šolanju, nam je odgovoril: -Bistvo šole ni v tem, da bi vzgojili oziroma pripravili lak kader, ki bi ga lahko pozneje uporabili samo za izrazila strojepisna in stenografska dela (takega vzgajamo v dveletni šoli), ampak da izoblikujemo administratorko s široko izobrazbo, s popolnim znanjem enega tujega jezika in stenodakliiogra-fije .. .« -Kako pa deluje šolska skupnost?- je bilo naše naslednje vprašanje. O tem nam je nekaj povedala Majda Svečnik, mentorica šolske skupnosti .. .*v -Trenutno je naš navečji problem učni uspeli dijakinj. Le-la je razmeroma nizek v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Da je uspeh tako slab, je vzrok tudi slabo socialno stanje naših dijakinj. Večina jih je iz okolice Maribora; imajo tudi precej slabe pogoje za učenje. Vendar Je bilo tako v vseh prejšnjih letih obstoja naše šole. Na administrativno šolo so prišle dijakinje, ki niso imele možnosti študija na drugih šolah, in so tako obiskovale dve leti našo šolo, potem pa so dobite službo. Zdaj, ko je strojepisk že precej, |lh večina po končani dveletni šoli ne dobi zaposlitve. Zato je precejšnjega pomena naša štiriletna šola. ki bo v prihodnje izoblikovala strokovnjake,- Ker je že zvonilo, so morali profesorji v razrede. In tako smo ostali sami. Pogovor je stekel popolnoma drugače. Bolj sproščeno! Najprej smo prosili za intervju simpatično Stanislavo Kočivnik. -Kako lo, da si se odločila za štiriletno šolanje na tej šoli?. -Najpirej sem obiskovala gimnazijo na Ravnah, vendar se mi je zdel študij predolg, saj moraš po končani gimnaziji nadaljevati šolanje na višjih šolah. Ker bi sc rada čim-prej postavila na lastne noge, sem šla na lo šolo.« » Kakšen se ti zdi način dela na vaši šoli?— -Ho mojem mnchju Je v učnem načrtu premalo poudarka na splošno izobraževalnih predmetih.« Slanislava je doma iz Vuzenice in je ena izmed najboljših dijakinj na šoli. Poleg šole se zanima za šport in zbira aforizme. Ob koncu najinega pogovora sem jo prosil, da mi pove svoj najljubši aforizem in moram priznati: presenetil me je. »Največje maščevanje plemenitih sre je odpuščanje!- Ta aforizem nam lahko precej pomeni, pos*ebno še danes v modernem svetu, kjer vladajo pri ljudeh: železo, gumi in be- ton ... Toda nekoliko sem sc oddaljil od našega razgovora o administrativni šoli. Tega so bili krivi aforizmi. Skoraj bi pozabil. Besedo moram dati še Mariji Matjašič, predsednici mladinske organizacije na šoli: -Mladinska organizacija ima na naši šoli precej otežkočeno delo. Predvsem nimamo potrebnih prostorov, niti mladinske sobe, kjer bi se lahko zbirali. Težave so tudi v priphu’-Ijanju mladinske konference, ker se vodstvo vsako leto menjava. Na šoli zelo dobro deluje Počitniška zveza, ki večkrat prireja zanimive izlete. Pred kratkim je naša šola obiskala posebni razred administrativne S temi besedami so naj sprejeli dijaki tehniške tekstilne šole. ki je precej odrezunu od pestrega in zanimivega sredn ješoUkega dodajanja v Mariboru Sole na Ravnah, s katerim smo v tesni in prijateljski povezavi. « Nato je povedala Jožica Podlcsck o precejšnjem zanimanju dijakinj za košarko, ki ima na šoli že tradicijo. Šolski zvonec je označil konec ure in tudi našega pogovora. Poslopje je oživelo. Iz vseh razredov so prihajale dijakinje. Pozorno smo iskali, če bomo odkrili kakšnega predstavnika moškega spola. Toda iskali smo zaman. Med dijakinjami se je kmalu razširila novica, da so njihovo šolo obiskali predstavniki 'Ч4ЛТЕ-DRE. Izkoristili smo priložnost in stopili k večji skupini dijakinj iz prvih in drugih razredov. Gabrijela, Jožica, Andreja in druge, vseh imen nismo mogli izvedeli, so povedale še marsikaj zanimivega, česar prej nismo slišali. Videti je bilo, da jih zanimajo strojepis in stenografija ter drugi pomožni predmeti. Njihova želja je: postati administratorka. Zaenkrat je ta poklic le še želja oziroma hotenje. Kajti kljub temu, da bodo uspešno končale šolo, je veliko vprašanje, če bodo dobile zaposlitev. Vendar so odgovori simpatičnih »administratork« izražali optimizem. Ko smo zapuščali administrativno šolo, so nam ostale v spominu besede majhne, zlatolase prvošolke?... »Ko bom jaz dokončala šolo. bodo pogoji o zaposlitvi gotovo boljši!« Ali naj se tudi ml pridružimo njenemu mnenju?... lckstiloo bulo smo obiskali v popoldanskem času./ Sola se je ic-los preselila iz starih in neprimernih prostorov v moderno stavbo v .Smetanovi ulici? Sola je razdeljena ua tri oddelke; prediNki. tkalski in oj lemeni tel iski Zelo sinu se začudili, ko smo zvedeli, da letos niso v prve letnike sprejemali deklet. »Naša tekstilna industrija ni zainteresirana /.a ženske tehnike!« Zukuj? Na to vprašauje nismo mogli dobiti odgovora! Največ dijakov obiskuje tkalski oddelek, medlem ko sprejmejo predilce v prvi letnik šele' vsako četrto leto. Zopet novost, ki je nismo srečali ua drugih srednjih šolali v Mariboru. Ko smo prišli v tretje nadstropje tekstilne šole, je povsod vladala tišiua, le izza vrat s tablico 3. a je bilo slišati di|aško veselost, kur jc dokazovulo, da profesorja ni v razred ti Kmalu smo bili zapleteni v živahen pogovor z dijaki in dijakinjami Imeli so mnogo povedati. Iz njihovega zabavnega Življenja (tudi \ šoli so si znali poiskati »zabavo«) pa tudi resne stvari o šolanju, pruksi, prihodnjem poklicu in podobnem Precej zanimivih stvari so natn povedali Rudi, Jože, Zdenka in Hada. Prvo vprašunjc, ki smo jim ga zastavili, je. bilo: »Kain nameravate po končunem Šolanju?« Rili so soglasni, da bodo nujprej Se leto dni obiskovali zuvod, po-tem pa bodo šli v proizvodnjo. ZABELEŽILI SMO... ... V CELJU Mladinski klub v Celju je dobil nekaj novih sredstev za opremo kluba. Sredstva so zbirali dijaki s prostovoljnimi akcijami. Celotna oprema je veljala več kot 3,5 milijona starih dinarjev. Občinski komite ZMS, ki je bil pobudnik in ustanovitelj kluba, je z de-delom kluba do sedaj zelo zadovoljen. ... V MARIBOR J Letos v mesecu maju praznuje Šolsko športno društvo »Olimpija« na prvi gimnaziji 5-letnico svojega obstoja. Zaključeno je bilo tudi šolsko nogometno prvenstvo. Prvo mesto in s tem pokal je osvojila ekipa 4. AE razreda, ki je igrala v postavi:! Medved, Sti-bler, Jurca, Globačnik, Mezgec in Srimpf. Proti koncu meseca bodo športniki prve gimnazije odpotovali v Zadar, kjer se bodo pomerili s športniki tamkajšnje gimnazije: ... Za osrednji mladinski klub je v Mariboru med mariborsko mladino izredno zanimanje. Do sedaj je včlanjenih že več kot 2600 mladincev. Klub bo priredil tudi tečaj iz šahovske teorije in japonske igre go. ... Mariborska administrativna šola bo tudi letos sodelovala na tekmovanju v strojepisju, ki bo proti koncu meseca v Celju. Na tem tekmovanju bodo sodelovale še administrativne šole iziCelja, Nove Gorice. Raven in Jptuja. ...V PTUJU Ptujska mladina je popestrila svoje zabavno življenje. V Narodnem domu prirejajo vsako soboto ln nedeljo mladinske plese, na katerih igra zabavno instrumentalni ansambel »Orfeji« iz Ptuja Ali se ne sliši lepo v proizvod* njo? Seveda se, toda vse bi bilo lepo in prav. če bi šli v našo, jugoslovansko proizvodnjo. Ne, veči-tia predilcev( tistih, ki bodo končali šolanje lelos in tudi tistih, ki bodo doštudirali prihodnje leto) hodi in bo bodila na delo v velike tovarne zahodne Evrope: Nemčijo, Francijo, Avstrijo. In zakaj hodijo veo in bodo še hodili? Ker se pri nas za vse ne bo našlo prostora, ati pa bodo ptače minimalne. Mlurl človek, strokovnjak, ima rud udobje, potrebuje dobre pogoje. In zato jih išče včasih (velikokrat) v tujini Med njimi so tudi >(cks-lilci*. Kako privlači dijake sosednja Avstrija, smo zvedeli tudi iz pripovedovanja dijakov 4. letnika, ki bi želeli (mnogi izmed njih) opravljati obvezno prakso v inozemstvu, vendar se ta s statutom šole ne priznova бс za šport smo se pozanimuli in izvedeli, do »o se dijaki tekstilne šole prijavili za »lekstiliado« v Stipu, čeprav za srečanje še niso dobili vabil Ker Je bil v šoli le edeo izmed vseh p redil чк ih ra/redov, smo so kmalu zatem poslovili. M. S. MARIO SRIMPF „Želimo več sodelovanja z drugimi srednješolci!** PREDSTAVLJAMO VAM Celjsko gimnazijo DIJAKI IN PROFESORJI CELJSKE GIMNAZIJE TESNO SODELUJEJO NA VSEII PODROČJIH. ZATO TUDI USPEII M IZOSTAL: GIMNAZIJA JE POSTALA ENA IZMED NAJBOLJŠIH ŠOL TE VRSTE V SLOVENIJI Ruše. Kdo ne pozna tega kraja oh vznožju tihih pohorskih gozdov, ki so neločljivo po-! vezani z zgodovino tega kraja. Napotil sem se po cesti mimo novo zgrajenih blokov in preko železniškega prehoda prišel do stavbe, v kateri je obenem osemletka, internat in srednja kemijska šola. V domu TKŠ biva 8-t "/o vseh dijakov. Fantje imajo dve spalnici, dekleta pa tri. V eni spalnici spi 26 do 30 dijakov. Omare so pa kar na hodniku. Stanje je, Klub mladih Se ni dolgo tega, ko so mladini Maribora slavnostno Izročili lepo urejene prostore kluba mladih. Z dneva v dan mariborski mladinci radi zahajajo v te privlačne prostore. Med mladino Je veliko zanimanje za kulturni program, to so razni aktualni pogovori In predavanja odraslih prijateljev mladine. Moramo priznati, da je program pester ter da oblikovanje kulturnega dela programa res poteka po predvidenih smernicah. Trenutno poživljajo stene čitalnice v klubu razstavljena olja in akvareli gimnazijca iz Varaždina Nenada Opačtča. Za njim bodo razstavljali likovniki. Študentje II. letnika pedagoSke akademije. Tudi dan mladosti je mariborska mladina lepo proslavila v klubu. Ob kratkem kulturnem programu so podelili nagrade dijakom srednjih in osnovnih Sol na območju mariborskih občin, ki so napisali najboljše naloge o 25. obletnici ustanovitve Osvobodilne frente. Nagrade so dobili: Alfonz Žižek, Marjan Drev in Bogomir Mesmez: O. C. so se odzvali kar trije. Vsem trem sem postavil isti vprašanji: — Kako se počutiš po štirih letih v domu TKŠ v Rušah? — Kako se ti zdi matura? Rudi Stupar, prejšnji mladinski predsednik, je dejal, da se je počutil znosno, vendar bi lahko bilo bolje. Z maturo pa nima težav. Nasprotno pa se je Marija Vončina v redu počutila. Za maturo je po njenem premalo časa in še sreča je potrebna. Karel Štrubej je bil kratek. »Lahko bi bilo bolje!« Sicer pa moji intervjuvanci niso bili ravno gostobesedni. Zato sem jih povprašal po tistem, za kar sem slišal »tako izza vogala«. To je zaleglo. Predvsem jim ni všeč (pa ne saino njim), da o stvareh, ki se zgode v domu. govorijo v zbornici. Če ga kdo v domu polomi, mu potem v šoli znižajo oceno iz, vedenja. O kazni odloča profesorski zbor. »Sola je šola. doin pa je dom!« menijo dijaki. Kaj o tem menijo profesorji sami? Svoje mnenje o tem problemu je povedala profesorica Penova: »Dijaki vse preveč radi pozabljajo, da sta šola in doni ena ustanova. Vedenje v šoli se ne more ločiti od vedenja v domu. Ne samo, da jih učimo, dolžni smo tudi, da jih vzgajamo. Kako pa naj reagiramo na takšne izpade, ko se dva pred zbornico poljubujela? Zvoni! Sprašujemo se, ali je to začetek ali konec šolske ure. Toda ni bilo treba dolgo čakati. Iz vseh razredov, že nekoliko starinskega poslopja, so se vsuli dijaki. Nekateri so bili resni, zadržani, večina pa jih je bilo dobro razpoloženih. Njihovi obrazi so izžarevali od mladostne prešernosti. Morda so se veselili, ker so se'»izma-zali« pri tej uri? Sklenili smo, da bomo skušali izvedeti najvažnejše o njihovem življenju in delu na šoli. Povabili smo nekaj dijakov na razgovor. Razgovor nam je odkril nekaj popolnoma novih stvari, ki jih nismo zapazili oziroma slišali še na nobeni naši gimnaziji. Predvsem lahko občudujemo dobro organizirano izvenšolsko delo dijakov, in lo po zaslugi profesorjev, ki žrtvujejo svoj prosti čas za skupno delo z dijaki. Najprej bomo pogledali, kako poteka delo na šoli. Prva stvar, ki nas je presenetila, je bilo delo v komisijah. Dijaki imajo komisije za ideološko delo, za mladinske delovne brigade, za mladinske ure. zh šolsko športno društvo, poleg tega pa obstajajo še: kadrovska komisija, komisija za proizvodno delo, komisija za med-razredna tekmovanja. Verjetno ste se začudili, kako to, da obstaja (udi komisija zn med-razredna tekmovanja? Mi smo se, pa še kar precej! Posebno pa še takrat, ko smo izvedeli, da imajo dijaki organiziran poseben sistem (točkovni) tekmovanja med posameznimi razredi na področju učnega uspeha in izvenšolskih dejavnosti. O tem tekmovanju je četrtošolec Branko Zore povedal naslednje: »Da bi poživili delo in učenje v posameznih razredih, smo uvedli to tekmovanje. Primarno vlogo ima učni uspeh. Zanj dobi razred tudi največje število točk, druge točke pa si lahko pridobi še z dobrim in prizadevnim delom v krožkih, športu in pri delu v razredni skupnosti.« Zvedeli smo tudi, da je odnos profesorskega zbora do posameznih razrednih skupnosti zelo dober, saj večkrat skoraj ves profesorski zbor pomaga dijaški skupnosti pri reševanju nekaterih problemov s področja učnega uspeha, ali od drugod. Delo mladinske organizacije poteka zelo sistematično. Vsi razredi imajo svoje mladinske ure. V šolskem letu mora imeti vsak razred določeno število ur z obveznimi temami s področja kulture, politike, tehnike ... Ne smemo pa pozabiti tudi krožkov, ki delujejo na celjski gimnaziji. Posebno aktiven je biološki krožek, ki ima pre-aktrvno dela. Poleg tega obsla-ja tudi KUD Svoboda z literar-ko 60 članov, in tudi najbolj nim krožkom, športno društvo in še in še ... Zdaj je bilo tudi nam jasno, da so se kolegi iz študentskega lista Omladlnac iz Zagreba čudili tej naravnost nepojmljivi organizaciji dela na celjski gimnaziji. Tudi mi jim moramo priznati, da so storili veliko! Seveda smo zdaj govorili le o delu, nismo pa dali besede najširši množici dijakov. Pa naredimo tudi to! Odmor je še trajal, zato smo stopili v najbližji razred. Na vratih je bila tablica z napisom 2. C. Dijaki so postali zgovorni in Branko, Jože, Marija... so nam pripovedovali. Želeli smo zvedeti tudi kaj iz njihovega privatnega, zabavnega življenja. Povedali »o: »Naše zabavno življenje je kar pestro. Zdaj, ko imamo svoj klub, in je ta postal kotiček, kamor z veseljem zahajamo. smo pridobili novp obliko zabave. Tam sodelujemo z dijaki drugih šol na turnirjih v šahu, goju in drugih Igrah. Želeli bi le še več plesov, ki bi bili namenjeni izključno nam — mladtni!« V glavnem so Imeli vsi podobne probleme. Mi smo si želeli zvedeti še več, toda zvonec je neusmiljeno opozoril, da se bo treba posloviti. In tako smo se poslovili. Poslovili smo se od gimnazije, ki nas je presenetila, toda v dobrem pomenu besede. Zato lahko mirno ugotavljamo: takšnih šol si želimo in jih tudi potrebujemo!... JERNEJ PURS UTRINKI IZ ŽIVLJENJA RIŠKIH SREDNJEŠOLCEV Cesla se vije ob robu po- odkrito povedano, žalostno. Nekaj morale pa je ven- do tega problema mladinska roč ju kulturnega udejstvo- horskih gozdov. Malo na de- Kaj o tem mislijo dijaki darle potrebno. Vendar pri organizacija in šolska dom- vanja so dokaj aktivni. Po-sno Drava in kobanski vr- sami, in to tisti, ki so na meni takšni pojavi nima- ska skupnost ter kako delu- leg proslav trenutno pri-hovi, ki so se kopali v lastni koži prenašali dobro jo vpliva na ocenjevanje, jeta obe organizaciji? Na pravljajo Nušičevo Gospo toplem pomladanskem soncu, in slabo? Vsakdo dobi takšen red, ki vprašanje sta mi odgovarja- ministrico. Izdali so tudi gla- Dim se neprestano dviguje Poiskal sem jili v labora- si ga zaslnži. la sekretar mladinske orga- silo Mladi kemik in uredili iz dimnikov. toriju. Prošnji za razgovor Kakšno stališče sta zavzeli nizacije Drago Jančar in dijaško knjižnico. Športna predsednica šolske domske dejavnost je vsestranska, skupnosti Silva Ivec. Prav- Največ uspehov žanjejo pri zaprav nobena od organiza- namiznem tenisu. In kaj me-cij se ni zavzela za problem ni o vseh teh problemih o oceni vedenja, čeprav so o ravnateljica te šole inž. O/.i-tem že mnogo razpravljali, mova? Nato smo se pogovorili o »Glavni problem je po- ostalih dejavnostih. V okvi- manjkanje prostorov. Opre-ru mladinske organizacije ma jn sanitarije so v klavr-aktivno deluje klub 07.N in nem stanju. Sredstev ni! Ri-razni krožki. Lani so imeli ]n so obljubljena, vendar je ciklus predavanj »šola za do sedaj ostalo vse pri obiju-življenje«, letos pa zato ni bali. šola in dom sta organ-denarja. sko povezana, kar zahteva od Šolska domska skupnost predavateljskega in vzgoji-se ukvarja predvsem z uč- teljskegn kadra maksimalne nimi problemi. Materialno napore. Dijaki pa živijo mo-stanje ni ravno zadovoljivo, noiono življenje.« Štipeudijo dobiva 30"/« dija- Zvonovi so oznanili opol- kov in povprečna višina le- dne. Cas teče svojo pot. te je 180 N din. Oskrboval- Prav tako tudi življenje Tunina v domu pa znaša 210 škili srednješolcev. Pot, ki N din. je odsev našega časa in na-, Drago Jančar je povedal, šega življenja. Poslovil sem da je življenje v domu mo- se od ruških dijakov, ki žive reče, ker je monotono. Želi- večkrat bolj, včasih manj jo si sicer stikov z drugimi veselo. Vsi pa s svojimi pro-šolami, vendar sami se še blcini in željami, niso pobrigali za to. Na pod- ANTON DODLEK Razpis Kidričevih nagrad za leto 1967 N/V PODL/lGl 15 CLEN4 PRAVILNIKA O ORGANIZACIJI IN POSLOVANJU SKLADA KIDRIČEVIH NAGRAD ZA ŠTUDENTE MAIU-BOKSKItl VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV JE UPRAVNI ODROll SKLADA NA SVOJI I REDNI SEJI 29. MARCA 1966 SPREJEL NASLEDNJI RAZPIS KIDRIČEVIH NAGRAD ZA L. 196? NA TEME: L za študente pedagoške akademije v Mariboru: 1. Analiza psihosocialnih odnosov na eni mariborskih Sol. 2. Analiza otroškega govora z vse. nit specifičnostmi določenega jezikovnega pmlročja v mariborskih občinah in raziskava, kako na šolali tega področja oblikujejo kulturo učenčevega izražanja. 3 Vzroki za strokovno vzgojno težavnost. 4. Slabosti sedanjega sistema preverjanja in ocenjevanja znanja. 3. Problemi poklicnega informiranja in usmerjanja ? osnovni šoli. 6 Kako naj so učenec uspešno uči. 7 Oblike tekmovanja la vpliv na izobraževulno vzgojne rezultate. 8 Faktorji učnega uspeha. 9 Kako preživljajo otroci prosti Čas 10 Knjige za mladino prt založbi Obzorja. 11 SoUki okoliš v luči urbarjev. 12. Zgodovinska obdelava čitalnico. 13. Uvajanje sodobnega pojmovanja o materiji in energiji v pouk fizike na osnovnih Šobili. 14. Fizikalni poskusi in meritve s področja elektronu agne Ukcga nihanja in valovanja na osnovni šoli. 13 Vzgoja in varstvo predšolskih otrok v Mariboru 16. Problemi modernizacije pouka biologijo v osnovnih šolah. 17. Dravski hidroenergetski sistem in ribiško gospodarstvo. 18 Delež Hinka DruzoviČa v razvoju slovenske glasbene peda-Kogije. 19. Glasbena nadarjenost in zmogljivost otrok na določenem teritoriju in v določenem času. П. za študente višje agronomske šole v Mariboru: 1. Ugotavljanje rodnosti očee pri raznih sortah vinsko trto. 2. Razvoj koreninskega sistema sadnih rastlin in trio na terasah 3. Perspektivo razvoja pluntažnc-^а sadjarstva v določenem sadjarskem okolišu Slovenije. 4. Organizacija in ekonomika mlečnih farm v bližini večjih potrošniških središč. 5. Tehnološki proces pitanja govedi, ki zugolavlja njegovo ekonomičnost. 6. Orguni/.ncijskft shema in surovinska baza tovarn in mešolnic močnih krmil (na primeru mariborskega in ptujskega območja). 7. Rezultati in analiza proizvodnjo hmelja na področju severovzhodne Slovenijo. 8. Sodobnejši način spravila krme — pogoj za količinski in kukovostni dvig krmske osnove. 9. Pogoji in možnosti pridelovanja semenskega krompirja v zaprtih področjih severovzhodne Slovenijo. Ul. za študente višje eko-nomsko-komercialne šole v Mariboru: 1. Vplivi turizma na gospodarstvo občino in turlsliČucga centra v Sloveniji 2. Problemi mednarodno likvidnosti з posebnim ozirom na državo v razvoju. Odbor Zveze študentov mariborskih visokošolskih zavodov razpisuje v uredništvu KATEDRE naslednja prosta honorarna delovna mesta: 1. GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA 2. TEHNIČNEGA SEKRETARJA 3. TEHNIČNEGA UREDNIKA LISTA 4. UREDNIKA NOTRANJE RUBRIKE POGOJI, Kandidati za razpisana honorarna delovna mesta morajo bili praviloma redni študentje mariborskih visokošolskih zaVodov. POSEBNI POGOJI; ad. I. Zaželena je praksa na novinarskem področju ter aktivno delo v 7.3 ali ZMS. ad. 2. Studenl(-ka) z organizacijskimi sposobnostmi, znanjem strojepisja ter poznavanjem finančnega poslovanja. Prednost imajo študentje VEKS. ad. 3. Potrebno je strokovno znanje. ad. 4. Aktivnost v ZS ali drugih družbeno političnih organizacijah. Zaželena je tudi praksa na novinarskem področju ali daljše sodelovanje pri šolskem glasilu. PRILOGE; Razen prošnje mora vsak kandidat predložiti frekventacijsko potrdilo, življenjepis in priporočilo organizacije ZS ali ZMS. Ш Razpis bo zaključen 15. junija. ODBOR ZS MVZ MARIBOR. TOMŠIČEV DREVORED 45 3. Analiza mednarodno konkurenčnosti glavnih izvoznikov bivšega mariborskega okraja. 4. Najugodnejši način financiranja podjetja v našem sistemu financiranja. 5. Analiza tržišča v določeni gospodarski panogi ali gospodarski organizuciji 6. Problemi uvedbo ekonomskih cen v transportu pri nas. 7. Položaj in nalogo analitika v podjetju. 8. otroški, struktura ceno in analiza. 9. Evidenca stalnih in spremenljivih stroškov. 10. A nuli za pogojev za uvedbo 42-urnega delavnika v srednje velikem, dobro organiziranem podjetju poljubno industrijsko panoge. 11. Analiza poslovnega uspeti« na podlagi enotnih kuzatccv kot izhodišče za stimultttivnejŠo oblike nagrajevanja po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. 12. Avtomatizacija bančnega poslovanja 13. Rentabilnost investicijskih naložb v gostinske objekte. IV za študente višje pravne šole v Mariboru: 1. Kooperacija v kmetijstvu kot oblika socializacije vasi. 2. Samoupravljanje delovnih skupnosti v upravnih organih. 3. Lastnina v Jugoslaviji. za študente višje stomatološke šole v Mariboru 1. Vplivi sirnpaticoinimctikov ob priliki aplikacije pri raznih reaktivnih stunjih človeškega orgunizma. 2. Pulogenezu. klinična slika in zdravljenje alveolitis si con. 3. Primerjava med histogenezo reparativnega procesa in klinično slike rane mehkega tkiva v ustni votlini in rane zunanjega intcguiuenla. 4. Diagnostika začetnega kariesa. 5. Škodljivost polnilnih cementov na zobno pul|K>. 6. Izgradnja zobnega kontakta pri zalivkah II. razreda. 7. P’iksno protetična sidra in njihov izbor pri načrtovanju mostičev. VI. za študente višje tehniške šole v Mariboru 1. Projekt za centralno kotlarno in razvod tople vode, temperature 100* C za celotni Šolski center Maribor (VT9, T8ES in ostale strokovne šole) Kurjavo na mazut 2. Projekt za cnonamensko stružnico za obdelavo odmične gredi. (Obdelali je treba v eni operaciji vse tiste dele odmične gre- di, ki so med pamolci in stožec.) 3. Difcrcnciulai Epstcinov most za magnetne meritve. 4. Vpliv raznih dodatkov za pospešeno vezanje in za vodonc-propustnost na trdnost betona. 5. Ekonomska primerjava raznih sistemov montažnih in polmon-tažnih betonskih stropov pri raznih razpetinah. 6. Uvajanje sodobnih metod v analitski kemiji. 7. Pitne in odpadno vode. 8. Organske sinteze. 9. Industrijska peka kruha. 10 Kemija aluminija. 11. Kemija fosforja. 12. Beljenje tkanino iz mešanice celuloznih vlaken in policster-nih vlaken v razmerju 67:33 °/t. 13. Izbor najprimernejših postopkov beljenja in uporabo optičnih beliluih sredstev za do sego optimalne stopnje beline (ugotavljanje obstojnosti beline na pranje in svetlobo). vn. ZA VSE ŠTUDENTE MARl-BORSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV, KI SE RAZPISUJEJO NA PREDLOG OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA MARIBOR CENTER 1. Konkretna vloga sindikulnc organizacije pri urejuuju delovnega razmerja 2. Kako naj organizacije sindikatov v delovnih organizacijah izvajajo svoje pravice in dolžnosti, ki jih imajo po ustavi ifl zak-onu 3. Uveljavi jan je osebne odgovornosti v delovnih organizacijah# predvsem vseh odgovornosti direktorja v razmerju do upravnega odbora in sveta. POGOJI Podrobnejši pogoji za udeležbo n« razpisu so razvidni iz pravilnika, ki je Študentom na razpolag0 v tajništvih Šol. Podrobnejša pojasnila v zvezi * razpisanimi temami dobijo študent* pri profesorjih ustrezne stroke. Študentje, ki se želijo potegovat* z« nagrado, javijo pismeno tajniki* šole. katero temo bodo ob ra v n#' vali. Dela se predlagajo v dveh tipkanih izvodih upravi šole, ki jih predloži strokovnim ocen j e valcci® v oceno. ROK ZA PREDLOŽITEV DEL № 15. FEBRUAR 196?. Delo, ki naj pride v poštev z® podelitev Kidričevo nagrade, mora biti izvirno in kvalitetno. V pošle* za nagrado pridejo tudi diplomska in seminarska dela. Če ustrezajo pogojem pravilnika NAGRADE Višina nagrad za razpisane terno znaša: nagrad« 1. stopnjo 1.000 N di*1 nagrade 2. stopnje 700 N din nagrade 3. stopnjo 400 N din Upravni odbor sklada gi pridržuje pravico, da višino nagrad glede na razpoložljiva sredstva t**' di zviša Kulturno umetniško drufitvo ŠTUDENT Merihor, Sl0' venska uticu 5, razpisuje honorarno delovno mesto administratorke POGOJI: Študentka I! lelnika ali absolventka VEKS ali študentka o/.ifotna absolventka kake druge višje šole, ki obvlada blagajniške in knjigovodske posle. Prošnje pošljite najkasneje do 10. junija И6&. Podrobnejše informacije dobite no KUD ŠTUDENT Maribor, Slovenska ulica 5. 4 i 11 Z razstave sodobne karikature na majskem festivalu študentov •lugoslavije v Zagrebu Rade Kuzmanovid Jakob Mirkovič Ivica Saric / /ф» Slobodan Novakovič Obrazi ToneJKuntner V tej številki vem pred- mladega po letih, ng pa stavljamo mladega pesni- po svojem ustvarjanju, ka Toneta Kuntnerja, Pesmi jo začel pisati že na bivši klasični giinna-ziji in jih tudi že ob- BiHfc ! j javljal. Maturiral je na II. gimnaziji v Mariboru. Rojen je leta 1915 in je doma iz Trat v Slovenskih goricah. Sedaj je študent III. letnika Akademije za gledališče, radio, film In televizijo v Ljubljani. Doslej je že zelo mnogo objavljal, in sicer: v Tribuni, Katedri, Mladih potih, Problemih, Naših razgledih, Sodobnosti in v radiu. V kratkem bo izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani njegova pesniška zbirka VSAKDANJI KRUH. MOJE DEKLE Moje dekle ne prodaja ljubezni za fernet v Emoni ali za gin ali za večjo vlogo v filmu. Mojc dekle ima veliko oiroško dušo. In strašno rada itna čokolado in lepe zgodbe. Pa pridna bodi, ji rečem, ko sc poslavljam in jo poljubim na čelo. CE ME LJUBIŠ Oc me ljubiš, vzemi vse! Vzemi pesem, ki jo ljubim, vzemi sonce, veter, dež, vzemi potok, ki ga ljubim, vzemi jezera in morja, vzemi trave, ki Jih ljubim, vzemi rože, ki jih ljubim, vzemi zemljo, ki jo ljubim, vzemi, sprejmi mojo vero, da te ljubim kot nihče. TRENUTEK Da nisem te ljnbil takrat, ne bi ostala, ne bi ostala. Da nisi ostala takrat, me ne bi ljubila, me ne bi ljubila. LEPO MINEVA ZATO, DA BO LEPŠE, SI REKLA Zdaj nič ne sanjam. Zdaj je morje septembrsko toplo in ladja čaka, da bo pristala. In zdaj je Dubrovnik resnično mesto in njene prsi so resnično bele. Toda vse je tu zato, da bo spomin. I.epo mineva zato, da 1)0 lepše. POPOLDNE SVA SE ODPELJALA Popoldne sva ,se odpeljala, z istimi grebi in z istimi spomini. In vedela sva: najina je samo Ljubljana, (da je nekaj vendar samo najino.) Vedela sva, da ne smeva tako molčali in da bom na neki postaji izstopil. Vse sva si povedala. Pesem je postala vedno bolj železna, oči bolj zelene in ustnico vedno mehkejše. TISTI VEČER Tisti večer je dolgo jokala. Zopet je bila nedelja in zopet sera jo prvič poljubil. Od tega je minilo sto nedelj; prav tolikokrat sem jo povabil na ples in v kino,- prav tolikokrat sem prelomil besedo. In vsak petek sem ji prinesel nov šopek pravih vijolic imel jo bom rad. in vsak dan sem vedel: Postal sem sto nedelj starejši in še vedno je bil isti večer ' , in še vedno je isti jok. Tisti večer je dolgo jokala, tisti večer sem bil brez besed. SI DALA LEVICO Si dala levico in sem bil bog. Prišla si v srce mi kot sanje otroku. Bila si do dneva. Si dala desnico in sem bil človek. Imeti sem želel te_ z mesom in z boki. Z zvezdami prideš. (Da si pa te ni, je kot skrivanje prsi, da bo potem — da bo potem grdo ali svet.) GRE ZA LJUBEZEN Gre za ljubezen. Našel sem jo. Sonce je treba iskati v jasnem. Bili sem hotel najsrečnejši. Pa so luči, ki te oslepc. 'ШШ8гттш л •'4«* ■ 1 IH? SLANA JE PADLA Slana je padla. Včeraj sem zadnjikrat pasel. Spomnim se: travnik pod lesom. Šel sem v šolo. Lani sem hodil na pašo. Spomnim se: na travniku pod lesom sta dve stari vrbi. Hodim po ulicah. Včasih sem hodil na pašo. Spomnim se: na travniku pod lesom, pri dveh starih vrbah je hišica iz šib. ZDAJ SEM SPET TU Brajde pri mlaki smo davno izsekali. Z oken smo rože pobrali in šli. Se pogled z brega: dimnik, antena — in dolgo nič več. Zdaj sem spet tu. Glej jih: na oknu pod brajdami ro/e. •SV / Imeti sem hotel. Pozabil sem: največja sreča jc razdati vse. STARA PESEM Zbogom, zbogom domovina. Bilo je veliko ljubezni med nama, bilo je setev in kletev veliko. (Molil ne bom.) Zbogom, zdaj pojdem s trebuhom za kruhom. Kruh in vino Oj, bogata letina, oj, bogata domovina. I. To ni greh. Pobiram klasje, da ga prej _ _ ne bodo miši. Greh bi bil, da ne pobiram, in da kruha ni pri hiši. II. To ni greh, da grozdje stiskam, ki ga nisem mogel ljubit. Greli bi bil, da nimam vina. kadar pridejo me rubit.