Št. 101 V Gorici, v soboto diie 4. septembra 1909. TeftaJ KK1UK. Izbaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek j„ soboto «>i> +. uri popoldni« ter Httuu' po pošti preju-maua "'i v t,oril,i "J1 J,),n pn^j«""'! "• ) toto , . is K . 10 , f(iHaini5nv«^t*'Viilke staiijijos K) viii.-rf- -* ffr.w~. v---. „SOČA" ima nasTedijfe^ižreilne priloge : Ob novem I ,etu ,:Kažipot po GorlSkem in GradiSCanskem" in dvakrat \a , Voznt red železnic, parnikov in postnih zvei". Nmucnino sprejema, upravništvo v OospQ,ski ulici , 7 1. nadstr. v „0oriški Tiskarni" A. Gabrščok. i Hj naročila brez doposlan«Miaro6ain^ se ne oziramo. Oglasi in poslanice se rafoinijo po Potit-vrstah če iif.no :-i.j;tt ti v, 2-krat 14 v, Ji-krat 12 v vsaka [ vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Heklame in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za ,)bliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici vi. nadstr. Z urednikom je mogoče goyoriti vsak dan od 8, do 42. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; oh nedeljah in praznikih od 9. do 13. dopoludne. U p r a v n i š t v c sa nsu haia v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, rcklatiacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So5e" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soca" in „Primore^' se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-Je tobakarnah: J. Afrig, Gledališka ul.; V. Baumgartnor, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. 1. Hova siri. na Gorišeeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1,; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-' dagna, Gosposka ul.; Jos. ;3chwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavxenqi6 na trgu della Caserm Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon št.. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Y dneh razmišijevanja. (Dalje.) Nastane, kakor samoobsebi, vprašanje, zakaj so v zadnjih letih Slovani v Istri in Trstu m ogočno napredovali vzlic skrajno neugodnim razmeram in zakaj so Slovenci na Goriškem n a z a d o - J vali v mnogo ugodniših okoliščinah? ; Odgovor je otročje ahek. Usoda Istre in Trsta je bila v rokah pravih, za koristi ljudstva vnetih odločnih poslancev, uso- ' do Ooriške pa so lehkomišljeni volilci bili poverili ljudem, ki so bili pri prvi priliki pripravljeni p r o d a t i Lahom pravice slovenskih deželanov za politično-stran-karske koristi. Stavim glavo, in to trdim brez osebnega sovraštva do Berbuča in Gregorčiča, da ko b ta dva einearja bila zastopnika Istre, bi tam bili Slovani še danes tako brezpravni kakor so bili nekdaj, ko je laška istrska sodrga nanje lahko brez kazni streljala, kakor na živino, a v Trstu bi Slovenci pod Gregorčiči in Berbuči sploh ne nastopili pri volitvah! Ob volitvah leta 190!. je stopila v de- | žolni zbor klerikalna stranka, in zavzela vodilno vlogo. Del našega ljudstva je menil, da se bode od tistikrat naprej cedilo med in mleko po naši deželi. To opeharjeno ljudstvo je mislilo, da se mu bode takrat godilo, kakor v nebesih. Vse to so namreč gospodje pred volitvami obljubo-vali. in kakor sem že rekel, naše ljudstvo je predobro in lahkoverno; zato pa so jim šli mnogi.na lini in jih tudi volili. No, ni jim bilo treba dolgo čakati na razočaranje. Že prve seje takratnega deželnega zbora so pokazale, po kaki poti so se namenili stopati ti gospodje. Ubr a-i i s o t a k o j p o t h 1 a p č e v a n j a in izročili so Pajerju in njegovim pristašem koristi goriških Slovencev za osebne •strankarske dobičke. — V I s t r i i n T r s t r p o n o s n o d v i-Kanje slovenske t r o b o j n i c e, v Gorici pa sključeni tilnik v suženjski jarem! Ne pod pritiskom posebnih okoliščin, ampak prostovoljno so ti ljudje prodali Pajerju slovenske interese!! Storili so pa Mavrični ptič. Češki napisal Jullus Z e y e r . (Dalje.) Katarina je vzela dete v naročje in odšla ž njim iz sobe. Soproga sta si stala "asproti; ona je povešala oči in rdela Kakor devica. »Karolina, ali mi odpustiš?« je vprašal Henrik ginjeno. Mesto odgovora mu je padla v naročje. Noemi ni kriknila, bila je kakor °topeIa. Samo dvignila je reko in jo počasi Položila vrh glave; zdelo se jej je, da je tam nekaj počilo nalik strm' i glasbe-"em instrumentu in kakor <.' :«:: brenči velika muha okoli ušes; v noge jo je zeblo. ^Prestano je ,>,e gledala v sobo, toda ne "a Pomirjena soproga, ampak na nihalo velike stenske ure. Glasova razgovarja-ločih se soprogov sta jej bučala v ušesih pkor oddaljen vihar; nekaj časa ni razločevala njunih besed. Karolina mu je razodevala svojo ljubosumnost in mu poda-a'anonimno pismo; on jej je priznaval sv°i'niezvestobo. »Toda prisegam ti,« so bile prve be-^e, katere je Noemi zopet razumela, »da to za to, da so bili dobro zapisani pri Pajerju, s kojega pomočjo so upali.in komaj čakati, da ubijejo odločno narodno-napre-cino stranko, ki se je tistikrat borila* dasi samo s tremi poslanci, sama za narodne in gospodarske pravice goriških Slovencev! — Smehljajočim obrazom, ker oprt na podporo klerikalcev, je Pajer delil naprednim poslancem brco za brco in smehljajočimi obrazi so prikimovah klerikalni gospodje, ko je Pajer .metal v koš prošnje za podpore slovenskih naprednih občin in drugih naprednih prosilcev. Kimala sta Gregorčič in Berbue, ko je Pajer začel \ polniti deželne urade z laškimi uradniki, in so se slovenskim prosilcem kazala vrata. Kimala sta ta dva možakarja, ko je Pajer ustanavljal celo vrsto novih uradov in jih tlačil le /. laškimi uradniki; saj je že takrat imel pred očmi, da bodo ti uradi služili predvsem za laški del dežele, a plačujejo naj zato seveda večjidel slovenski deželani! Zato pa st) se stroški za uradništvo začeli višati tako, da je zazeblo v žepu tudi marsikaterega klerikalca. Samo za uradnike in deželne odbornike so znašali stroški leta 1901 K 55.000: leta 1902 K 73.000; leta 1903 K 77.000; leta 1904 K «3.000; leta 1905 K N7.000; leta 1908 K 126.000; leta 1909 K 132.000. Iz teli številk razvidijo davkoplačevalci, da -o iiarastli stroški deželnega odbora v par letih od 55.000 K na 132.000 K. Kam pridemo, če gre po tej poti dalje? Kaj ima dežela od teh ogromnih stroškov ki se tako grozno višajo od leta do leta?! Približno računano gre ogromna večina tega denarja v žepe laških uradnikov, ki delajo potem politiko proti slovenskim davkoplačevalcem, ki jih redijo!! Stroški deželne uprave so se višali, in dosegli neznosno višino. Davkov so gospodje Gregorčiči nalagali leto za letom vedno več na hrbet ubogega kmetica tako, da se ta kmalu zgrudi pod njihovo težo. Kmet pa je dobil za vse to prave drobtinice, in zadnje čase sploh n i-č e s a r, ker so Gregorčiči in Berbuči razbili deželni zbor. Lahi so delili prodanim Slovencem kruha, kakor so sami hoteli; te deklice nisem nikdar ljubil, da so mi bili sestanki ž njo samo zabava, krajšanje dolgega časa.« Pri teh krutih besedah je začutila Noemi v srcu tako težo, da se je zgrudila na kolena in se sklonila k tlom tako, da se jih je dotaknila z obličjem. Toda njeno oko je ostalo suho. »No, torej bode najboljše, če odidemo od tod, da te osebe ne srečaš niti slučajno več.« »Odidemo. Pojutrišnjem zjutraj v Prago, potem za nekaj Časa na Dunaj in potem za dolgo v Italijo. Ali si zadovoljna?« »Ah, da, da!<•:., »In mi zaupaš?« < »Kakor samemu Bogu!« »Torej mi usliši le še eno prošnjo; morda se ti bode zdela čudna...« »Govori, govori«! »Dovoli, da se s to deklico še enkrat snidem.« »Zakaj?« je zvenel odgovor. Iz usmiljenja. Pregrešil sem se tudi nad njo: nepričakovano-ločitev jej-moram olajšati. Rečem jej, da se odpeljem za en ali dva meseca. Počasi se navadi, in potem si ne bom mogel ničesar očitati.« odpora proti krivicam, ki so se nam godile od hlapčevskih poslancev in odbornikov nismo mogli pričakovati!. Prikimala sta naša dična zastopnika, kakor vedno, }ii se nasmehnila; saj jima je bilo v za-doščenje že to, da sta p r i k r a j -š a I a napredne občine in kraj e. Da sta pri t e ni oškodovala r a v-n o t a k o tudi klerikalne ob č in e i n v o 1 i l c e, z a t o s t a s e m a l o z m e-n i I a. Strast in sovraštvo sta ju oslepila. Računala sta: naši pristaši nam vendar lic bodo ugovarjali; tako so priklenjeni na nas, da si ne upajo ganiti. Na kritiko iz fiapiednega tabora pa se naši itak ne bodo ozirali, in ji ne bodo verjeli! S takšno taktiko so gospodje lepo izhajali. — Deželni zbor je bil sklenil zidati deželno norišnico in je naročil dež. odboru, da se bode smelo v ta namen porabiti kvečjemu 9 5 0.0"" kron. Že ta svota je res tako velika .iašo malo izsesano deželo, da nas je aavdajala resna skrb za žepe naših itak preobloženih davkoplačevalcev. Veste pa, kaj so ti gospodje napravili? Nič se niso ozirali na ukaz deželnega zbora, ampak so kar b r e z vsak e-g a dovoljenja vzeli iz deželne blagajn e m e s t o 950.000 K k a r o k o-li 1,400.000 K! Zidali in zidali so naprej po svoji glavi; in norišnica bode stala približno i) o I m i I i j o n a k r on ve č, kakor je bil določil deželni zbor! Kdo bode plačal tistih 950.000 K. in potem še pol milijo n a za nameček ? ? Vse naj poplača kmet! Ne Berbuč ne Gregorčič ne bodeta plačala niti vinarja, zato pa jima jje(bilo.malo na tem ležeče, kdo bode plačal. Mislijo si zopet: naši pristaši n«s ne bodo grajali, tudi Če jim kožo slečemo, kar pa porečejo napredni listi, to postavimo kot laž, pa bo mir! Po tem pravilu je klerikalna stranka dolgo časa imenitno izhajala. Vendar tudi klerikalni pristaši niso bili tako nespametni, kakor je mislila in računala klerikalna stranka. Tudi ti so začeli spoznavati, kako se jih vleče za nos. (Konec prih.) »Naj bo!« je rekla mlada soproga po kratkem premisleku. »Verujem ti, da je ne ljubiš, in meni sami se smili. Toda zanašam se na tvojo besedo, da bode to po-slednjič.« Odšla sta iz sobe. Čez nekaj časa je neka roka zastrla okno, skozi katero je gledala Noemi v sobo. Luči v oknih so ugašale, cela hiša je utihnila in se pogrezala v spanje. Noemi je še vedno klečala zunaj pod oknom, na istem mestu, kamor se je zgrudila pod nepričakovanim udarcem. Dež je lil v potokih, grmelo je, veter je razsajal po vrtu; ona še ni zganila. Šele ko je prenehal naliv in se je razjasnil zrak, je vstala in bežala čez polje in skozi gozde, Čez kamenje in trnje proti domu. Vsa upehana se je zgrudila nezavestna na prag tetine hiše. Teta Ivanka je v strahu pričakovala povratka uboge deklice; ko se je stemnilo, jej je šla na polje naproti, popraševala po njej sosede, razposlal*! tudi znance, da so jo iskali, — toda o Noemi ni bilo nikjer nikakega sledu. V strahu in tesnobi je potem prebdela gospa Ivanka pri rožasti sveči celo noč, pogledala zdajpazdaj,.skozi okno/šla večkrat tudi pred hišo hj*vni-rala skrbno iščoče oči na polje. Posnemanja vredno! Dobili smo v priobčite v ta-le oklic: Slovencem štajerskim! Lanski 20. september je in bode ostal vsem Slovencem v neizbrisnem spominu. Zakaj, to ve danes že vsak, in ta dan, ta narodni praznik so si zbrali slovenski akademiki po vseh krajih naše lepe zelene Štajerske za svoj dan. Ta dan bodo hodili slovenski akademiki po vseh krajih naše lepe zelene Štajerske z nabiralnimi polarni in nabirali v narodne namene. Že lanska ta zbirka, imenovana »Narodna zbirka« je imela nepričakovano lep uspeli; blizo .1000 K se je nabralo in razdelilo v narodne namene. In letos ne sinemo za-ostati. Vsak prispevek po svojih močeh in svata se gotovo podvoji. Lani, ko smo hodili po kmečkih in delavskih hišah, smo opazili, da še tli narodna i-kra v teh ljudeh, le vzbuditi jo je treba, m da je za to taka narodna zbirka prav pripravna, ko da priprosti človek narodni davek in pripiše svoje ime, to bo lahko sprevidel vsak. Dal bode pa, kakor po navadi tudi slovenski inteiigent brez razločka stanu. In tako bo-demo kot lani imeli ob sklepu zbirke zopet nov velik imenik narodno zavednih Slovencev. Še nekaj! I^es je, da so narodni davki ogromni; a kakor drugi, tako tudi slovenski akademiki nočejo v narodnem delu zaostati. Ta uan smo si zbrali mi in ta naj bo naš dijaški dan. Že prihodnje leto se ustanovi za te zbirke stalen dijaški odsek, ses:avljen iz vseh struj. Štajerski Slovenci! 20. september, ko potrka tudi na Vaša vrata slovenski akademik z nabiralno po-lo, sprejmite ga prijazno in se podpišite s kakim zneskom; vsak po svojih močeh! In čim več bo podpisov in čim večja bo nabrana svota, tem glasnejši bo odgovor tistim, ki so prelivali slovensko kri na naših tleh. Ko je končno zaslišala padec pred vrati, je planila ven, zagledala pričakovano in se neizmerno prestrašila. Kakšno sliko je nudila Noemi! Obleka, raztrgana od grmovja in premočena, je visela v cunjah okoli nje, lasje so jej padali po strašno bledem obrazu, oči so j*., bile mrtve, cela njena postava kakor zlomljena. »Za Boga, dete, kaj se ti je zgodilo? Odkod prihajaš?« je vskliknila teta ter vila roke. Toda deklica ni odgovorila; odprla je oči, toda bile so prazne, brezizrazne. Počasi je vstala in se opotekala, opiraje se na teto, v sobo. Teta jo je nežno položila na divan in začela pripravljati različne leke, v katerih čudežno zdravilno moč je verovala. Zdaj je bila namreč prepričana, da je Noemi bolna, zelo bolna. Noemi še ni ležaia dolgo, ko so se odprla vrata in je stopil v sobo Manasse. Ko je zagledal deklico, je stopil proti njej z razprostrtimi rokami. Toda deklica ga je gledala hladno, brezizrazno; niti z roko ni zganila. »Aj, Noemi,« je rekel starec bolestno, »tako pozdravljaš svojega starega prijatelja?« (Dalje prihodnHč.) ^ ... DOPISI. i Iz kobarrškega okraja. j Strela. — Pretočeni teden je vdarila strela v stolp na Matajurju in sicer s tako j močjo, da je strelovod popolnoma odtrga- | lo, ter stolp v takšen stan pripravilo, da ni varno niti blizu hoditi. Poškodovana je \ tudi zraven zidana kapelica. Stolp je od vrha do tal ves razpokan posebno proti severni strani celo razdejan. Stolp je zavarovan za 10.000 lir pri neki banki v Tu-rinu. Komisijelnt ogled se je imel vršiti dne 31. pr. m. Vzrok temu je bilo pomanj- j kanje žice pri strelovodu. Moll-ov Seidlitz-prašek 1 j je za na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo I j katero ima prednost pred vsemi dragimi dra 1 ' stičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami. I i Cena ojrig. škafljteK 2— I j Ponarejanje se sodniško zasleduje. I j Rololov Franc, žganje in sol I za ribanje iivota. — BoleC lne v wou's I olajšujoče in okrepiojoCe sta- , Av.rfsSi? I roznano sredstvo proti trganja ^a*L I in prehlajeuja vsake vrste. | >Q^ I Origr.steklenica K.1-90 *wgasHL II Na prodaj po vseh lekarnah -^-—S^BEs: I t in mirodilnicah. Glavna lekarna ir 9 BI A. MOLI, c. in Ur. dvomi zaJoiaik, Banaj, I. I Tuchlanben 9. I Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Grist- - -Idlti, ¦ A. Gironcoli. I j iiii¦¦¦!!in iii.......naaasiafeg— Družba sv. Cirila in Metoda. Komenska podružnica. — Nabralo se je ob birmi v Škrbini za družbo sv. C. in M. znesek 13 K 68 v. Obrambeni sklad. — Priglasil se je pred časom že tudi naš rojak g. Rudolf Makarovič, trgovec v Splitu. Priporočamo našim rodbinam "^oUtvsfeo c\feov\\o. Domače vesti. Izvrševalni odbor nar. napredne I stranke se je bavil včeraj obširno s položajem glede na predstoječe volitve ter bo v potrebnem smislu apeliral na napredno i ljudstvo naše dežele. Mi hočemo jasnosti, resnice ter odkritega koristnega delovanja, nečemo pa fikfakovstva, cincanja in i mincanja, in smo proti tistemu čudovito naraščujočemu apetitu lovcev na mandate! — -V Cerknem bo jutri velika slavnost z lepim vsporedom. Nastopijo razna dru- 1 štva. Slavje bo obsežno, svečano. Opo- i zarjamo na to slavje. Pričakuje se udeležbe tudi iz Gorice* Na c. kr. učiteljišču v Kopru se bodo vršila vpisovanja za vsprejemne preizkušnje dne 13., 14. in 15. septembra t. I. V imenovanih dneh naj pošljejo redni obi- i skovalci zavoda svoje zadnje izpričevalo | ravnateljstvu. Morebitne izpremembe teh dispozicij se pravočasno objavijo. 1 Vpisovanje učencev v šolo Pevskega in glasbenega društva v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) prične I se dne 15. t. m. in traja do 20. t. m. Vpisuje se v šolskih prostorih v ulici sv. Ivana št. 7 ¦ .od 10. do 12. ure predpoldne in od 2. do 3. ure' popoldne. Vsa natančneja pojasnila se \ izvedo istotam. Odbor. »Agrarno« zborovanje. — V četrtek ' dop. in pop. se je vršilo v Attemsovi palači na Komu v Gorici tisto tako pričakovano, zborovanje, katero je imelo prinesti vo-lilcem cele dežele kandidate. Navzočih je bilo jako obilo učiteljev, kmetov pa dosti manj. Predsedoval je dr. Franko, ki je v obširnem govoru pojasnjeval in utemeljeval potrebo skupnega nastopa proti no-vostrujarjem v klerikalni stranki, ker ti da so nevarni, ker hočejo uvesti na Goriško »Kranjske« razmere, proti katerim da bi bili tudi klerikalci stare struje. Repre-zentant teh je dr. Gregorčič. Videlo se je da so se vršili nekaki pogovori med agrarci in starostrujarji, kateri pa naj bi se nadaljevali, kakor rečeno, v svrho skupnega nastopa proti novostrujarjem. Marsikomu to ni bilo všeč. Nekateri so ropo-. tali, da nočejo imena kandidatov, da so prišli zato v Gorico, da se postavi kandi- date; oglašali so se razni zborovalci, bil | je Šum in prepir. Dopoldne niso skuhali | kandidatov, popoldne tudi ne, kajti popol- j dne je razlagal tudi vrtojbenski Mermolja, j da je tudi on za Gregorčiča in njegovo I ponudbo. — Na shodu je bil navzoč tudi J Vrtovec iz Tolmina. — Precej resolutno I je nastopil nadučitelj Mermolja iz Dobrave! j, ki je rekel, da vezati se da z vsako drugo stranko, samo s klerikalci ne. Kmalu bi bil ven vržen. Bolj pohlevni zaupniki "\ so potem sklenili, naj se vršijo pogajanja z Gregorčičem, kateri bo imel s svojimi pristaši zborovanje v p on e d e l j e k. — Shod je bil cel dan jakohuren; o nastal pih, obnašanju itd. na tem shodu so padale iz ust treznosodečih mož, tudi še-prista-šev .agrarne' stranke, opazke, katerih nočemo tu ponavljati! Učiteljsko zborovanje. — Pred »agrar- | nim« shodom v- četrtek dop. so zborovali; učitelji v kavarni »Central,« da se zedit iiijp za svojega zastopnika, kateremu, naj bi »agrarna« stranka, kateri pripadajo, preskrbela deželnozborski mandat. Glasovali so za ime Ignacija Križmana, nadučitelja v Dornbergu. Zanimiv pogovor: Nekdo: No, koga ste zbrali gg. učitelji za kandidata? Učitelj iz goriškega okraja: Nadučitelja Križmana iz Dornberga. — Nekdo: Hm! Slabo ste zbrali. Saj imate vendar Medveščeka, Možino, ki sta res delavna in znana med kmečkim ljudstvom. Učitelj iz goriškega okraja s potresom v glasu: Ja, pa Križman je v okrajnem šolskem svetu! Nekdo s pov-darkom: A, tako! Popravek. — Včeraj smo rekli v »Primorcu«, da je napravil g. nadučitelj Mermolja iz Dobravelj neumestno opazko na nar. napredno stranko v četrtek na zborovanju v Gorici. Popravljamo, da g. nadučitelj Mermolja kaj takega ni storil. Pač pa si je dovolil vrtojbenski Mermolja z gorečeresnim obrazom opazko, da z narodno-napredno se ni mogoče pogajati, k e r j e n i. No, če pravi Mermolja iz Vrtojbe tako, bo že res! — On pač vidi vse agrarno. Celo deželo je namazal s svojo »agrarno farbo«, pa le zase; drugi se.rrju-, smejejo, ko se šopiri »vse je naše« ter'p.iji';r. šteje med agrarce vsakega človeka, če ,ž( njim spregovori besedo ali ga kje posluša! Kako se vara ta naš prijatelj! , Na c. k. pripravnici za učiteljišča v Tolminu se bodo vpisavali učenci dne 15: t. m. od 8—10. predp. in od 3—5. pop. Dečki, ki želijo obiskovati to šolo, morajo imeti najmanj 13'/" let; k vpisovanju morajo priti v spremstvu starišev ali namestnikov in prinesti seboj: zadnje šolsko spričevalo, krsti list in zdravniško spričevalo. Cena stanovanjem je okoli 32 K; na željo daje voditelj potrebna pojasnila. — Pridni učenci dobe koncem leta nekaj drž. podpore. Naslov profesorja je dobil g. Fran O r e š e c, vodja pripravljalnega razreda na tukajšnji državni gimnaziji. Šolske knjige za vse šole v Gorici in na deželi in druge šolske potrebščine se dobivajo v trgovinah A. Gabršček v Gosposki ulici in v Trgovskem domu. (Šolske knjige za srednje šole pa samo v Trgovskem domu). Še vedno zveza Gregorčič-Pajer.— Gregorčič je citiral iz »Slovenca« glede zveze samo to, kar je pisal vanj sam, namreč, da take zveze ni. Ni pa hotel ponatisniti tudi. tega, kar so povedali o zvezi v »Slovencu« novostrujarji. No, priobču-jemo pa mi to: »Dr. Gregorčič s svojimi pristaši se je zveza' z laškimi liberalci, ker: več kot načela je nekaternikom osebna politika. Ta zveza je škandal. Obe slovenski stranki se sicer ločita po verskem in gospodarskem programu, a imata skupen vsaj narodni program. Med laško li- ! beralno in i>a med pravo katoliško slo- j vensko stranko pa nikdar ni in ne more biti kake skupnosti. Nam je treba politike načel. Kar pa se je zgodilo (t j. zveza Pa-jer-Gregorčič) je udarec v obraz vsaki res načelni politiki. Kaj naj vendar drugače pomenja zveza naših katoliških, slovenskih in ljudskih poslancev z verskimi, narodnimi in gospodarskimi nasprotniki našega ljudstva? Mari morajo tisti hipni uspehi, ki vrhu vsega še vise v zraku, odtehtati pohujšanje, ki se rodi iz te zveze?« — Tako so pisali novostrujarji in tako obsodili zvezo. Gregorčič pa bo še vedno trdil, da je ni talce zvezel — O n a Č e I n i' politiki pa mu pripravljajo novostru- I jarji letos še vse drugačno pesem kot je bila lanska. Odkritje Volaričevega spomenika in spominske plošče. — Svojo vdeležbo so prijavila dalje: Čitalnica v Kobaridu z zastavo, Prostovoljno gasilno društvo v Kobaridu, Bralno in podporno društvo v Gorici po zastopstvu in Bralno društvo »Km« V Smasti. In tako se je približal dan, kate-,rega se že več časa željno pričakuje. To bo lep slovesen dan za Kobarid, kakor-šnega še ni doživel. In ti Kobarid nisi najmanjši med trgi, kajti tu so se rodile prve Gregorčičeve pesmi, tu se je rodil in deloval Josip Pagliaruzzi, tu se je rodil naš slavljenec Volarič. Ta dan naj doka-| že* da Kobarid je in hoče ostati še vedno to, kar je bil, ta dan naj dokaže, da nas še vedno oživlja in navdušuje Gregorčičevo, Krilanovo in Volaričevo ime, da še vednp plava njihov duh nad nami. Kobarid naj pa v najslavnejši opravi spTejnie'dostojno svoje goste ter naj pokaže pravo slovansko-gostoljubnost. — Odbor za Volaričevo slavnost. »Primorski list,« katerega bere tudi nadškof in knez, je pogrel vse laži iz »Gorice« o Gabrščeku, dasi so ovržene v »Soči« tako, da vidi vsak človek, kje je laž in kje resnica. Priporočamo nadškofu, naj ie pazljivo bere, kaj lažejo njegovi duhovniki o Gabr. v »Prim. listu,« in odgovore na to v »Soči,« ki govori resnico. Potem morda poreče, da taki posvečeni lažniki so — smrad iz pekla! »Superiorita italiana« in dr. Turna. — Zagovornik nesrečnega na smrt obsojenega Nanuta iz Št. Andreža je bil dr. Turna. »Corriere Friulano« je pisal 5. jul. t. 1. to-le: pravi najprvo, da je bil Nanut obsojen na smrt, potem piše: »Obsodba je vzbudila splošno začudenje in nekemu, ki je govoril z advokat o m-b r a n i t e 1 j e m (ta je dr. Turna) v t e j r e č i, j e t a m e I a n h o 1 i č n o p o-trdil inferiornost slovenskih kazenskih b r a n i t e 1 j e v nasproti italijanskim; a k o bi bilo žago v a r j a n j e poverjeno kakemu i t a I i j a n s k e m u k a z e n s k e m u bra-.ni tel j u, bi bil i porotniki neo-por e č no p ro gl a s i 1 i d ruga č n o r a z-sodbo.« — »Corriere« imenuje Tumovo izjavo »onesta affermazione.« Mislili smo, da pošlje Turna »Corrieru« popravek, pa tega ni storil. Torej tako sodi o svojih slovenskih stanovskih kolegih. Torej tako je obsodil samega sebe! Pajer in Gregorčič že kujeta naklepe, kako bi pridobila slovenskim klerikalcem 3 mandate iz kurije veleposestnikov. V dogovoru z Gregorčičem že pritiska Pajer na laške volilce v tej skupini ter jih pridušuje, da morajo voliti le tako, kakor ukaže on; češ, da to je koristno, če se pomaga Gregorčiču; koristno seveda za Lahe! — Zveza med Gregorčičem in Pa-jerjem je tudi tu v polnem cvetu. Pa bo zopet, trdil Gregorčič, da je ni! — Mislimo pa, da veleposestniki bodo volili po svoji volji in svojem prepričanju, ne pa baš tako, kakor hočeta zavezanca Pajer in Gregorčič! »Gorica« priznava, da je bil imenovan pri tajništvu v deželni hiši zopet Lah. To smo mi grajali, ker je graje vredno. Mi smo pisali, da Berbuč ne ve nič o tem. Ali v »Gorici« se je potrkal na prsi pa pravi, da ve, ter da so bili navzoči vsi || odborniki. Bravo! Torej je krivda Beril bučeva toliko večja! Dobro plačano kon-I ceptno mesto je dobil zopet Lah. M e d 5 I j ai r i s t i v deželni upravi ni niti lednega S 1 oven c a; sami Lahi. In I Berbuč se še baha, da pomaga množiti I število takih mest z Lahi? — Naj ga za-I nese Hubelj, kamor hoče, ne pa da bi pri-I plaval po njem v deželni zbor! I Razprava v zaporu. — Včeraj se je I vršila v Gorici v zaporu okr. sodnije ka-I ženska razprava proti nekemu natakarju, I obtoženemu poneverjenja. Sodni dvor, I drž. pravdnik, branitelj, obtoženec pa na I postelji bolan — res čuden prizor v za-| poru. Obsojen je na dva meseca ječe. Tež-I ko, če jih prestane, ker je baje nevarno I bolan. — Čudno se sliši, da se je vršila I taka razprava. Človekoljubje se upira; I fjai se je menda smelo počakati. I t Somišljenikom po deželi priporočamo I delo za volitve. Kaj se je zgodilo v četrtek I v Gorici, vedo; kaj se zgodi, zvedo, v I kratkem. Ni treba se ozirati na ono zbo- I rovanje in sklepe, ter morda pustiti vse v miru, ne, ampak priporočamo ponovno volilno delo, ker to more roditi dobre uspehe. Volja zdravega našega ljudstva ob teh volitvah je le ena. Ta pa se mora Izvršiti! Eksekutiva narodno radikalnega Gabr. takrat ž njim bratovščino, vidi«;. I pa soc. demokracija ne bi imela v svoji sredi tal*e ^e, ^a^or *e tolmins^' rde&-t kar! — Mi se neradi bavimo s tem člo- v,kotii. ali morali smo spregovoriti par besed, i^r ne da miru on. Končno bi mu ne-,;lj svetovali: Namesto obiranja drugih j,[ velikega socialnega dela za druge, naj bi gledal rajši malo bolj bliže okoli sebe, potem bi mu ne bilo treba iskati že 37. (beri i" rec^sied,einin1jQej§ete).^ekIejJu-dj naj tlajcf Več festr^eklam iri malo'več*' počitka —/on, velik prijatelj delavskega trpina! • »Proč z osebnostmi!« ... kriči Turna , _Jasu »delavskemu ljudstvu,« kjer so naznanjeni-.soc: demotfr".''katrdidatje. Ali lok) pa je dandanašnji najbolj oseben? Kdo pa goji dandanašnji osebnosti v političnem boju tako, kakor rdeči generali? Socialni 'jieinokratje se lahko lepo zahvalijo za'tako gonjo svojih voditeljev, s katero jih spravljajo le v vedno večje nasprotje z drugimi sloji. Pa kaj mar voditeljem, Če t[pijo morda .delavci radi njih neumnosti i,j osebnosti'/ "'...... '' .- ^ Travani, ki je bil odpuščen iz službe pri okr. bolniški blagajni, se ie pritožil proti odpustu pri magistratu kot varstveni oblasti. Magistrat je seveda ugodil pritožbi. Novo žandarmerijsko postalo so ustanovili v Ronkih. V Vedrijanu je treščilo v hišo A. Vu-jre, strela je poškodovala očeta in tri otroke. Vugo so pripeljali v goriško bolnišnico. Odprti lekarni. — Jirtrj popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kiir-ner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 5. do 12. t. m. Sokoli! — K slavnosti br. društva I Sokol v Cerkno odidemo v nedeljo zjutraj II vlakom ob .6. uri do sv. Lucije, kjer bo-I do pripravljeni vozovi. Vabimo vse prija-¦ telje Sokolstva, posebno brate v kroju, da I se udeleže tega zleta. Dne 8. t. m. gre deputacija Sokola v [Gorici k Volaričevi slavnosti v Kobarid; I vabimo vse one brate, kojim dopuščajo [razmere, naj se pridružijo, da nastopimo (v čim večjem Številu. Odhod ob 6. zjutraj '. državnega kolodvora. Odbor Gor. Sokola. — Na zdar! Lepa priložnost. — Proda se po zelo i nizki ceni 5 sokolskih krojev še popolno-I ma novih. Vpraša naj se pri Sokolu v flo- Občni zbor Sokola v Prvačini, ki se [ ie vršil 30. vel. srpana, je pokazal, da se člani vrlo zanimajo za Sokolstvo. Iz Go-ffice nam došli vrli brat dr. Levpušček je [v krasnih besedah obrazložil sokolsko idejo. Z nar. vzhičenja polnimi besedami I nam je govoril o sokolstvu, bila ie prava naslada ga poslušati. Iz tajnikovega porodila posnemamo, da je ime! odbor 8 sej ) društvo se je udeležilo bodisi po depu-I taciji ali korporativno nar. prireditev, izletov sokolskih na Gradišču, v Črničah, Bukovici, Opčine, Radovljici in Št. An-Mrežu. Društvo šteje 112 članov. V gmotnem oziru stoji društvo jako dobro, ker ima precej prihranjenega denarja, glavna skrb je sedaj, da. si sezida lastni dom. — M^id volitev je sledeči: Starosta: Leban [ Peter, podstar. Zorn Alojzij, tajnik Zorn Anton, blag. Tušar Vinko, načel. Furlani Hinko, odbornika: Vodopivec Rihard, Gregorič Jakob, pregled, računov: Persič I Ivan, Gregorič Ivan, razsodniki: Furlani [Edvard, Sušmelj Albert, Zorn Jakob. — ^i so izvoljeni z velikimi veČinami. Zna-[ menje pač, da imajo med člani zaupanje. "~ Naj se novi odbor postavi na to sicer težavno delo, da položi temelj toliko potrebnemu Sokolskemu domu v Prvačini. V svesti si, da gre le za dobro reč, naj , n°vi odbor smotreno in uspešno deluje. Zveza narodnih društev. Aoncertno veselico priredi pevsko J "zobražev. društvo »Prešeren« v Št. petru pri Gorici na mali Šmaren, dne 8. ;rn- v prostorih »Kmetijske zadruge.« Na VsPoredu je: Godba, petje, igra (zelo sniešna), šaljiva loterija. Zvečer umetni Snji. p0 dokončanem vsporedu prosta zabava s petjem in godbo. Začetek ob 37* ri P°P. Vstopnina 40 vin., za ude 20 viri. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« naznanja, da bodo za naše društvo dirkali gg.: peš-brzotek: znani dirkač 1. Perko iz Podgore; l. Komjanc, A, Vidič, E. Nanitt in tudi N. N. iz Podgore. Maksimalni čas je 20 min. Kolesarsko društvo »Zarja« na Ajševici nainanjar^aTsta se vpisala do sedaj 2 dirkača za nedeljo.. Kdor še želi, naj se prijavi pri društvenem predsedniku ali pri blagajniku F. Batjel-u. Prvi je g. A. Pod-gornik; drugi J. Škarabot. Kolesarsko društvo »Balkan« je priglasilo tri dirkače k dirki hitrosti: S. Ja-kobovič, f. Benko, V. Maroli. Tudi za peš-brzotek se udeležijo 3 društveniki. Od kolesarskega društva iz Komna sta se priglasila dva dirkača za cestno dirko Gonca-Miren gg. Boži glav in Schi-vitz. ¦— Kolesarsko društvo »Soča« v Koj^' skem naznanja, da so tri darila za polževo dirko, katera se bode vršila 12. t. ni. v Kojskem. Razstavljena so v Gorici pri Batjel-u. Trgovsko-ebrfne in pspedarsta vesti. Kmetijske razmere na Češkem, je naslov X. zv. »Kmetijske knjižnice,« ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska in ki je ravnokar izšel. Zvezek obsega poročilo o gospodarskopoučnem potovanju slovenskih kmetovalcev na Češko 1. 1908., sestavljeno po voditelju potovanja g. c. kr. vinarskem nadzorniku B. Skalickem, Udeleženci potovanja so videli velikanski napredek češkega naroda na polju kmetijstva, tehnike in industrije. Ta napredek posnemati, bodi naša dolžnost, zato je bila upravičena želja, izdati to poročilo v tisku, ki bo udeležence spominjalo na prekrasne vtise, druge bralce bo pa istotako bodrilo k tistemu napredovanju, ki so ga zasnovali bratje Čehi v svoj blagor. Knjiga, ki je opremljena z 32 podobami se dobiva pri c. kr. kmetijski družbi kranjski po 70 h s poštnino vred. Pri naročitvi je denar naprej poslati. Svetovna pšenična letina. — »Beer-bohm Cvening Coru Trade List« v Severni Ameriki ceni letošnjo svetovno pšenič-no letino na okroglo 421 milijonov kvar-terjev (l žitni kvarter 2907 1) proti 397 milj. 1. 1908 in 395 milj. 1. 1908. Letošnja pšenična letina je od 1. 1897 razun letine v I. 1906 (ko ze znašala 431 milj. kvart.) najboljša. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 4 knjigovodje, 4 kontoristi, 2 poslovodja, 10 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 3 blagajničarke, 5 kontoristinj, 10 prodajalk. — Službe išče: 4 knjigovodje, 3 kontoristi, 2 poslovodji, 2 potnika, 27 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 8 blagajničark, 10 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce in Člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Politični pregled. Gledč češke šole v Poštorni je rekel poslanec Stransky, da ni v Avstriji še nobena vlada napravila tako velikih napak, kakor je ta, da je dala zapreti češko šolo v Poštorni, ter da je prepovedala shod čeških Sokolov. Z Bienerthorn je izključen vsak sporazum. — Govori se celo o razpustu drž. zbora. Sklicanje delegacij. — V kratkem bo konferenca vseh ministrov, da se določi doba zasedanja delegacij. Razne vesti 20. september — narodni praznik. V »Sjov. Narodu« predlaga nekdo, naj se proglasi 20. september za narodni praznik in naj so ta dan v Ljubljani vse trgovine zaprte. Pomiloščenje v Bosni. — Listi javljajo, da bo vladar na dan, ko se v Bosni proglasi ustava, pomilostil vse politične zločince, ki so ali že obsojeni ali pa se na- hajajo še v preiskavi. To pomiloščenje bo baje tudi vojaškim beguncem v prid. Tragedija ljubezni. — V Trstu sta se umtfrila 20-letni R. Radici in 18-letna E. Polli, ki sta se imela v kratkem poročiti. Proti pa je bila baje njena mati. Nad Dre-herjevo vilo so ju našli mrtva. Po dveletni službi odpuščeni vojaki v Italiji; — ItaJiiansJco voi.io ministerstvo je izdalo ukaz, po katerem se odpušča na stalen odpust moštvo, asentiranb leta 1907, ki služi pri pešpolkih. To se zgodi 9. t. m. Vojaki iz leta 1907., ki služijo pri artileriji; se odpuste 25. nov. t. !., kaValerija ostane v daljni službi. Čudna zapuščina turista. — Neki advokat iz Strasburga, ki je bil goreč hribo-lazec, je določil v testamentu, da se mora njegovo truplo sežgaii, prah pa mora prenesti brat v družbi z dvema vodnikoma na Veliki Klek ter ga tam raztresti na vse 4 strani. To se je res zgodilo; Bratu in vodnikoma je. določil za to dobro plačilo. Streljanje proti zrakoplovom. ^ Na Angleškem v ravnini Salisburv so imeli strelne poskuse proti zrakoplovom. Pokazalo se je, da varnost zrakoplovov v daljavi 3 milj (4828 ni) ni gotova; v večji daljavi in višini 1000 yardov (914 m) pa so varni proti artilerijskemu ognju. Pravijo, da bo treba napraviti tako, da bodo kationi nesli še višje, da se bo moglo zrakoplove uspešno obstreljevati. Nov škandal v Rusiji. — V. Turkesta-nu je uganjal general Dudarov neverjetne reči. Dobival je denar za baterijo, katera je bfla samo na papirju. Denar je porabljal v svoje namene ter živel razkošno s svojo ženo. Da bi uil varen, se je zvezal s prejšnjim šefom Turkestana, da sta si delila rublje. Slednjič je prišla vsa reč na dan. — Prvo križarko na turbine v naši vojni mornarici spuste v Pulju v morje 30. oktobra letos. Go let pogrebec. — V neki vasi na Češkem je umrl te dni pogrebec Edvard Ha-nuš, star 77 tet. Pogrebec je bil celih 60 let. Njegov oče in stari oče sta bila tudi pogrebca. Zagrebel je ta čas 13000 trupel. Stolica za zrakoplovstvo na Francoskem; — Princ Roland Bonaparte je pripravljen dati na razpolago francoskemu kolegiju potrebna sredstva, da se ustanovi stolica za zrakoplovstvo v Parizu. Dvoboj med možem In ženo. — V Či-'kagusta živela Antonio Spizzani in njegova žena, oba mlada, doma iz Kalabrije. Precej časa sta živela srečno. Nato je prišel neki rojak v Čikago, ki je ženi tako. dopadel, da se je zaljubila vanj. Od tu naprej je bila nesreča v„hi"Ši; žena je zanemarjala moža in otroke. Slednjič sta sklenila napraviti konec takemu stanju. Žabarikadirala sta se v sobo ter se začela dvobojevati z revolverji in noži. Obležala sta oba mrtva. »Slovenskega psa lahko vsak ustreli, ne da bi bil zato kaznovan,« kričal je ob napadu na slovenskega trgovskega sotru-dnika meseca tnal. travna O. Deutschba-uer v Ptuju. Za to zloto, ki vpije do neba in razburja narod, je dobil — dva dni zapora. — Koliko vode potrebuje živina? — Računa se, da potrebujejo na vsak kilogram suhe klaje; konji in ovce 2—3 kg, voli 4-5, krave 5-^6, .prašiči 7—8 kg vode. V vsaki letni dobi je paziti na to, da-ne dobiva žival premrzle vode. Zlasti brejo žival treba varovati premrzle vode, ker po "njej rada izvrže. Na katoliškem shodu v Segedtau so se ogrski klerikalci razcepili v zmerne in radikalnobojevite klerikalce. Vodja zmer- " nih je grof Janos Zichy, od katerega so odpadli vsi škofje in duhovniki ter se pridružili Rakovszkemu, vodji radikalnobo-jevitih klerikalcev. Slovenec — profesor esperanta. Stavbni tehnik Št. Tomič v Waldbachu pri Vo-raun je napravil v Ženevi izpit iz.esperan-tskega jezika" "ni" je dobi! diplomo.' • Mali oglasi. KajicanJSa pristojbina stene 60 vin Akoje oglas obscfncJSi se računa za vsako besedo 3 vin." Najpripravncjie iaseriranje ta trgovce in obrtn ke. u„..-i!CoIilf0,i? S'.?iUh.,rK°vcev in obrtnikov v Oorlof, katerih na deželi (in celo. v mostu* i.lhču no poxoi. ker nikjer ne Inserirnjo. Škoda ni majhna. * " Ločeni mnlH :!°let star' b°Ug"ga *M8Bja in MIUW IIIUC. dobrega srca, inteligenten, pri-uen in varčen, z mesečni plačo l&J K — ho želi seznaniti v svrlio skupnega gospodinjstva z tovarišico, Ib«i)o podjetje Znidarčič & Stepančič FMa p flopwi Notar dr. Ferd. Terkuc u Kanalu, k GORICA ULICA MATTIOLI se priporoča si. občinstvu in drugim korporaeijam za izdelovanje vsakovrs nih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata Znidarčič & Stepančic. ¦sn ^3g edino prava, starodavna BLASNIKOVA 1 « 5 t S VELIKA PRATIKA za navadno leto X910, ki ima 365 dnij. V Ljubljani. Satisnili in 7a'o?ih J. Blasnik-ovi nasledniki ______Vse Libkovnc piavico prihranjene______ Cena 24. vinarjev Naša Pratika prinaša tudi letos mnogo zanimivih podob. Držite se Vaše stare prijateljice Velike Pralikc, kt re ste najbolj navajeni. Steckenpferd- lilijino mlečnalo milo je naJnežnejSe milo za kožo. Novo podjetje v Solkaiiii._ »HH^tiOltOf Jak. Šuligoj urar c. kr. državne železnice GORICA ----------- Gosposka ul'ca št. 25.--------- Kromarji pozor! Vsak si lahko prisluži denar brez truda, ako si nakupi godbe ni avtomat. Isti igra za 10 vin. ravnotako, l.ak»r 12 godcev, Plačuje se na obroke. Vssk. lulur kupi avtomat, se niu istega postavi franku na doni. - Zaloga vsakovrstnih bivalnih -,. .jov za krojača, čevljarje in vse druge obrti M-stenii: Ringschiff, Singor Favorit, Junker, luili itd. Cene od Ji8 kvon naprej. Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril v Solkanu v lastnej hiši veliko zalogo raznovrstnega pohištva. Priporočam novoporočeneem kompletne spalne sobe. Cene zmerne in brez konkurence. Blago trpežno ni lično izdelano. Upogled zaloge dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoran kaj naročiti. — Posebno se priporočam gg. rodoljubom z dežele, si. učiteljstvu itd. Za obilen obisk S3 priporoča Ferdinand Delsk v Solkanu t\. 299 flNT* C E~X E Z 11 E R \ E. -Jp(B Mililo as ^ iIoa^; | Lekarna Gristofoletti | v Gorici. • ŽELODČNE KAPLJICE ^ z znamko sv. Antona Padovanskega. ? ^f558*^ Zdravilna moč teh • M^^^\. ^aPW'c Je neprekosljiva. tlmyM&*. činslvu svojo trgovino s špeearij-kini blagom. Trgovina je založena s popolnoma svežim hlagom iz najboljših \i-rov. Islolam je dobra gostilna. Turi se prislno bPlSkO vino, č)'no (boidA) in belo. — Mrzla in gorka jedila. — Cene zmerne. — Postrežba ločna. -Vabim posebno cenj. Bl*iC6 in "k"-ličane. S spoštovanjem Miha Rožič, Osla vije. Novodošlo biago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnion Krušič, == krojaški mojster in irg-ovee Gorici Tržaška ulica štev/. 16 = v lastni hiši. =^= Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorslnega blaga ka-kouosli iz aoslrijskih in angležkih fouaren najrazličnejših za vsaki stan,