OBČINSKA KONFERENCA SZDL V SLOV. KONJICAH Uveliavlianie mladih liudi važna naloga SZDL Čeprav med zadnjimi je občinska] konferenca SZDL v Slovenskih Ko­ njicah pokazala na mnoge uspehe, J jih je ta organizacija dosegla v tadnjem letu. To najbolje potrjuje­ jo dobri rezultati v industriji, na­ predek v kmetijstvu, uspehi pri de­ lu organov upravljanja, delo dru­ štev, skratka življenje na vseh pod­ ročjih gospodarskega in družbene­ ga dogajanja. Poročilo, ki ga je na konferenci podal tov. Adamlje, je opozorilo na yelike uspehe, pa tudi na napake, Iti so spremljale organizacije SZDL. Omeniti je treba, da so organizaci­ je SZDL v zadnjih mesecih poleg ostalega veliko naredile pri vključe­ vanju novih članov. Medtem, ko so Imeli lani v konjiški občini le 42% volivcev vključenih v SZDL, jih imajo danes že nad 50%. Odbori pa ¿e vedno delajo na tem, da pove­ čajo število svojih članov. V tem pogledu so bili posebno agilni v Vitanju, Zičah, Jerneju in drugod. V Jerneju so lepe uspehe dosegli že pod vodstvom novega odbora, ka­ teremu stoji na éelu mladinec Lojze Lampe. Tovariš Adamlje je v svojem re­ feratu omenil tudi delovanje orga­ nov upravljanja. Prvi rezultati na področju novega načina nagrajeva­ nja kažejo, da bo treba iskati več primernih oblik, ki bodo proizva­ jalce spodbujale k višji in boljši proizvodnji. Posebno važna naloga bo vključe­ vanje večjega števila delavcev v družbeno življenje v kraju, kjer ti živijo. Številke za šolske odbore po­ vedo, da je med 146 člani teh od­ borov le 19 delavcev. Podobno je v krajevnih odborih in drugih orga­ nih. Nekateri delegati so v tej zvezi predlagali, da bo treba s pomočjo SZDL skrbeti za večje vključevanje mladih ljudi v družbeno življenje. Primer iz Jerneja, kjer je v glav­ nem mladina prevzela pobudo za politično delo, kaže, da je taka usmeritev potrebna in koristna. Kljub temu, da so že lani dosegli ndcatere pozitivne rezultate v kme­ tijstvu, zlasti kar tiče setve visoko- rodnih vrst pšenice, pa bo prav tu eno najbolj odgovornih področij po­ litičnih in drugih organizacij na va­ si. Tovariš Simonie je v tej zvezi r razpravi predlagal, da bo osred­ nja naloga na tem področju, kme­ tijstvo čim bolj modernizirati, ker mladina uhaja iz vasi tudi zaradi tega, ker z delom ob primitivnem stroju ne vidi zase nobene perspek­ tive. Razumljivo pa je, da jo bolj zanima vsak napredek v mehaniza­ ciji. To velja tako za zasebnega kmetovalca, kot za kmetijske zadru­ ge in kmetijska gospodarstva. Tako delo pa terja več izobraževanja. V tem delu konference je sprego­ vorila tudi zvezna poslanka Milena Korže, ki je posebej poudarila skrb za kmečko ženo. Po statističnih po­ datkih je v naši republiki od vseh v kmetijstvu zaposlenih okoli 60% žena. Več delegatov je, v razpravi go­ vorilo o problemih šolstva, ki je v nekaterih krajih zelo pereče. Finanč­ ne možnosti zaenkrat še ne dovolju­ jejo, da bi lahko pristopili k novo­ gradnjam. Isto velja za zdravstvo, dalje za trgovino in gostinstvo, ki si le počasi utirajo pot v napredek. Mimo gostinstva je v občini tudi tu­ rizem važna panoga, ki pa je še slabo razvit. Tovariš Simonie je v razpravi go­ voril tudi o nekaterih konkretnih na­ logah SZDL v občini. Dejal je, da bo industrija še dolgo časa glavna panoga, posebno še sedaj, ko gredo podjetja v rekonstrukcijo in ko bodo v prihodnjih letih povečala proiz­ vodnjo. Seveda pa ne bodo smele zaostajati ostale dejavnosti. Glede razvoja kmetijstva je dejal, da je sedanja osnovna orientacija na ži­ vinorejo, sadjarstvo in deloma vi­ nogradništvo pravilna. Kmetom na vasi pa bo treba še vnaprej pojas­ njevati cilje naše politike, ker le v takih pogojih lahko pričakujemo tu­ di večje sodelovanje in pripravlje­ nost za izvrševanje konkretnih na­ log. Na konferenci so izvolili v novi občinski odbor SZDL 33 članov, za delegata na zvezni kongres SZDL pa tov. Toneta Obrula, usnjarske­ ga tehnika iz Konusa in znanega mladinskega funkcionarja. V. L. Velik delež SZDL - pri utrjevanju socialističnih odnosov na vasi ZAPISKI Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V MOZIRJU V sobólo je bila tudi v Mozirju občinska konferenca SZDL. Pre­ den so prišli na delovni del zase­ danja, so delegati in gosti z eno- minutnim molkom počastili spo­ min umrlega revolucionarja in prvega predsednika Socialistične zveze za Zgornjesavinjsko ob­ močje Antona Zupana-Zvoneta. Zatem je o delu, uspehih in problemih organizacij SZDL v mozirski občini spregovoril pred­ sednik Franjo Pajk. Dejal je, da se minulo obdobje odlikuje po iz­ redni dejavnosti organizacij. To pa je bila tudi doba najuspešnej­ šega utrjevanja materialnih os­ nov, zlasti na vasi. Vzporedno z velikimi uspehi so se pred orga­ nizacije SZDL postavile tudi težke naloge. Hvaležna je ugotovitev, da je komuna že postala tisti či­ nitelj, ki neposredno rešuje pro­ bleme državljanov in vsklajuje interese posameznikov in skup­ nosti. Velik uspeh so v mozirski ob­ čini dosegli pri sodelovanju ljudi v družbenem dn delavskem up­ ravljanju. Tako dela v organih upravljanja kar blizu tisoč štiri sto ljudi. Velik korak naprej v utrjevanju socialistične demokra­ cije pa pomenijo še zbori voliv­ cev, za kar imajo največ zaslug vaški odbori SZDL. Ko je tov. Pajk govoril o go­ spodarskih uspehih in nalogah, je poudaril, da čaka mozirsko ob­ čino največja naloga v rekon­ strukciji nekaterih industrijskih obratov. To še posebej velja za lesno industrijo v Nazarju ter za kemično tovarno v Ljubiji. Kakor družbeni načrt mozirske občine, tako bodo morale tudi organiza­ cije SZDL posvetiti v prihodnje večjo pvozornost razvoju in po­ rastu kmetijske proizvodnje. V utrjevanju socialističnih odnosov na vasi so odbori že opravili ve­ liko delo, zlasti še pri pojasnje­ vanju prednosti proizvodnega so­ delovanja med kmetijsko zadruž­ no organizacijo in kmetovalci. Poseben problem kmetijske pro­ izvodnje mozirske občine pred­ stavlja brezplačno oddajanje zem­ lje zasebnih kmetovalcev v na­ jem. Glavni vzroki tega pojava tičijo v odhodu mladih ljudi iz kmetij in zato v pomanjkanju de­ lovne sile. Značilni za to območje pa so tudi problemi višinskih pre­ delov itd., da ne govorimo o nuj­ nosti regulacije Drete (odnaša plodno zemljo) itd. Uspešno delo organizacij SZDL v mozirski občini je prišlo do iz­ raza še v povečanju števila čla­ nov. Tako imajo zdaj namesto 46 že 57 % volivcev vključenih v SZDL. V drugem delu poročila je tov. Pajk obširno govoril o nalogah v trgovini in obrti, posebej pa še o nalogah na področju turizma in gostinstva. Dejstva kažejo, da se slednja gospodarsika veja razvija prepočasi. Zato ji bo treba posve- ; titi več skrbi; to pa tudi zaradi; perspektivnega razvoja Zgornje • Savinjske doline. ^ Svoje poročilo pa je zaključil z" besedami: Ce bo hotel občinski ljudski odbor rešiti vse naloge, potem bo moral najti več stičnih točk z gospodarskimi organizaci­ jami. Zlasti pa se bo moralo okre­ piti delo zbora proizvajalcev. Končno je tov. Pajk pohvalil vse osnovne organizacije SZDL za opravljeno delo v minulem raz­ dobju. V nadaljevanju zasedanja je tov. Kozar govoril o organizacij­ skih problemih SZDL. V imenu komisije za družbeno upravljanje pa je poročal tov Košan. In kon­ čno je pred občnim zborom po­ dala svoje poročilo še komisija za družbene organizacije. V nje­ nem imenu je govoril tov. Jože Brunšek. Tudi iz teh poročil je bdla očitna velika aktivnost SZDL.^ Kakor prvi del plodne konfe­ rence, tako je tudi živahna raz­ prava opozorila na veliko delo, ki ga je opravila Socialistična zveza, kot najmočnejša politična sila mozirske občine. V tem delu razprave so spregovorili pred­ stavniki Zveze borcev, gasilcev, sindikata, invalidov, mladine itd. Spregovorili pa so tudi zastopniki kmetjskega gospodarstva, ki so seznanili udeležence zborovanja z dosežki in načrti posestva pri zboljšanju kmetijske proizvodnje, zlasti pa še živinoreje. Zelo za­ nimiv je bil tudi prispevek pred­ sednika ljudskega odbora mozir­ ske občine Hinka Copa, ki je go­ voril o glavnih značilnostih letoš­ njega družbenega načrta in pro­ računa. V razpravi je sodeloval tudi član Glavnega odbora SZDL Slo­ venije tov. inž. Pavle Zavcar, ki je najprej pohvalil prebivalce Zgornje Savinjske doline, ki so se s tako vnemo lotili izgradnje družbenih odnosov. Hvaležna pa je še ugotovitev, je nadaljeval tov. Žavcar, da je pri tem doga­ janju Socialistična zveza gonilna sila ter pobudnik vse dejavnosti. Mimo tega je tov. Zavcar po­ hvalil izredno družbeno aktivnost prebivalcev mozirske občine, ki so v 70-tih odstotkih vključeni v najrazličnejše politične in druž­ bene organizacije. Želim, je za­ ključil tov Zavcar, da bi bila ta uspela konferenca pobudnik no­ vih uspehov v vaši občini. Za njim je spregovoril ljudski poslanec tega območja Tone Kro- pušek. Prvi del svoje razprave je posvetil nekaterim gospodarskim vprašanjem. Pri tem je še zlasti opozoril na uspešen start v go­ spodarskih organizacijah na za­ četku tega leta in pa na to, da bo treba tudi v kmetijstvu osvo­ jiti sodobne načine proizvodnje. Mimo tega jih je še opozoril fpT naloge v gostinstvu in turizmu. Vendar turizem niso samo novi hoteli, asfaltirane ceste itd., am­ pak tudi vse tisto, kar napravi j a že itak lepo dolino za bolj pri­ vlačno. To pa so ljudje, lepo oči­ ščene hiše in ceste, lepi vrtovi, popravljene ograje, nageljni na oknih itd. Končno je v razpravi sodeloval še sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Franc Simonìe. Ko je opozoril, da naj bi tudi po­ litične organizacije sprejemale delovne načrte za daljša ali kraj­ ša obdobja, je v nadaljevanju go­ voril o osvajanju novih tehnič­ nih pridobitev v gospodarskih organizacijah in potrebi, da bi kolektivi vlagali čm večja lastna sredstva za rekonstrukcijo. V zaključnem delu konference so soudeleženci izvolili nov ob­ činski odbor SZDL ter tovarišico Ivico Kozovinc za delegatko na petem kongresu SZDL Jugosla­ vije. M. B. . LETNA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE ZA LAŠKO OBČINO Povečali napore za gospodarski dvig občine v nedeljo je bila v Laškem konferenca SZDL, katere so se po­ leg delegatov iz osnovnih organizacij udeležili: zvezni ljudski po­ slanec SERGEJ KRAIGHER, član GO SZDL Slovenije tov. JA- PEL, republiški poslanci RIKO JERMAN, STANE SOTLAR in JA­ KOB ZEN. Pred začetkom konference je nastopil tamburaški zbor »Mladi rudarji« iz Sedraža pod vodstvom zaslužnega kulturnoprosvetnega delavca FRANCA ROPRETA, za njimi pa so konferenco pozdravili pionirji v narodnih nošah. Poročilo o delu in nalogah organizacij SZDL v laški občini je podal predsednik občinskega odbora SZDL tov. IVAN CERIN. Poročilo predsednika Cerina na konferenci je zajelo vsestransko po­ litično, gospodarsko, kulturno in društveno aktivnost prebivalstva la­ ške občine. Bilo je pravzaprav ana­ liza stanja v občini in zato čvrsta podlaga ne samo za razpravo, tem­ več tudi za temeljitejše spoznava­ nje problemov, na osnovi katerih ni težko graditi bodočega dela in na­ log. Najprej je govoril o delu orga­ nizacij in ugotovil, da je v članstvo SZDL vključenih okoli 74 odstot­ kov vseh volivcev v občini. Pri od­ stotku vključenih volivcev v orga­ nizacijo SZDL prednjači Sedraž z 91%, kar odpira možnosti tudi dru­ gim organizacijam, zlasti mestni. za povečanje števila članstva. Ugo­ tovil je tudi, da je v odborih SZDL, prav tako tudi v ostalih organiza­ cijah, zlasti pa v organih družbene­ ga in delavskega upravljanja vse premalo žena in mladine. V poročilu se je nato zapovrstjo dotaknil problemov na področju kmetijstva, opisal je uspehe in na­ črte gospodarskih organizacij v in­ dustriji, podrobno analiziral razvoj delavskega samoupravljanja in se dolgo zadržal ob problemih nagra­ jevanja po učinku. V poročilu ni manjkalo tehtnih besed o šolstvu, prosvetni dejavnosti, športnih orga­ nizacijah, o delu krajevnih odborov, zadrug itd. Celotno poročilo je pokazalo na premnoge probleme, ki zavirajo uspešnejši gospodarski in družbeni razvoj občine. Bilo je prepleteno s konkretnimi primeri, tako da je sle­ herni delegat dobil popolno sliko o razmerah v občini, ki se morda bolj kot katera koli v okraju bori s te­ žavami. Ravno ti razlogi narekuje­ jo organizaciji SZDL v laški obči­ ni, da v skupne napore za gospo­ darski in splošni dvig njihovega področja združijo vse sile in tako ustvarijo močno fronto delovnih množic, usmerjenih k enotnim ci­ ljem. Razprava je bila živahna in je obsegala vsa področja družbenopo­ litične dejavnosti v občini. Pred­ stavniki podjetij so razpravljali o načrtih, o rekonstrukciji, o nagraje­ vanju, o težavah, ki so jih imeli in o naporih, ki jih in jih še bodo vla­ gali za napredek podjetij, kolekti­ vov in občine same. Razpravljali so o problemu vključevanja volivcev v članstvo, o uspehih, ki so jih osnov­ ne organizacije imele, o potrebah izobraževanja, o šolstvu, delu kme­ tijskih zadrug itd. V razpravo sta posegla tudi tov. Jerman in tov. Kraigher. Tov. Riko Jerman je najprej go­ voril o nalogah SZDL na široki fronti našega družbenega življenja. Poudaril je da Socialistična zveza vedno bolj široko zasleduje proble­ me na svojem področju. Nadalje je govoril o vedno večji pristojnosti komun, predvsem pa na področju javnega dogajanja. Priporočil je, da se volivci poslužujejo pravice jav­ nega nadzorstva nad delom držav­ ne uprave in da se v večji meri vključijo v neposredno upravljanje prek svetov, raznih odborov itd. Razpravljal je tudi o novem zako­ nu o kmečkem zavarovanju in ugo­ tovil, da je delo svetov pri občini včasih vse preveč formalno. Zaradi tega, je dejal tov. Jerman, je nalo­ ga Socialistične zveze, da na široko pojasnjuje naše težnje in tolmači razne ukrepe, da bi se tako ljudje spoznali s problemi ter volneje in laže zmagovali naloge. Tov. Sergej Kraigher je govoril o veliki enotnosti in jasnosti naše­ ga programa za izboljšanje živ­ ljenjskih pogojev naših delovnih ljudi. S primeri v nekaterih afriških deželah, ki jih je obiskal, je podkre­ pil prednost našega sistema, naše enotnosti, ki se odraža najbolj v aktivnosti najmnožičnejše organiza­ cije — Socialistične zveze. Ko je govoril o nalogah organizacij SZDL je poudaril, da morajo le-te vzdrže­ vati tesne stike z vsako družino in premostiti nezainteresiranost posa­ meznikov za politične probleme. Kri­ tiziral je pojave ravnodušnosti pri poglabljanju zavesti in poznavanju političnih nalog ter priporočil, da v politično delo organizacije vključijo več mladine in žena. Mlada generacija ima včasih raz­ loge, če ni z vsem, kar delamo, za­ dovoljna, je dejal tov. Kraigher. Zlasti to velja tedaj, če družbene organizacije ne vključujejo mladih ljudi v delo in odločanje. Nato je govoril še o izobraževanju kot os­ novni nalogi, ki jo na noben način ne smemo podcenjevati. Na koncu so izvolili nov 25-član- ski odbor, za delegata na V. kon­ gres SZDL pa so izvolili doseda­ njega predsednika SZDL tov. Ivana Cerina. Nov odbor se je takoj kon­ stituiral. Nov predsednik občinske­ ga odbora SZDL za občino Laško je tov. Ljubo Zelič. -k V vsakem podjetju: klub mladih proizvajalcev Nedavno posvetovanje o delu klubov mladih proizvajalcev, ki ga je organiziral občinsiki komite LMS v Celju, je dalo jasne smer­ nice za delo teh klubov. Posveto­ vanja se je poleg predstavnikov mladinskih organizacij iz podjetij udeležil tudi član predsedstva CK LMS tov. Janez Marinšek; refe­ rat o delu klubov mladih proiz­ vajalcev pa je imel tov. Marjan Kavka iz štorske železarne. Brez dvoma so v mnogih pod­ jetjih možnosti za ustanovitev teh klubov, čeprav obstajata le v to­ varni emajlirane posode in žele­ zarni v Štorah. Klub mladih pro­ izvajalcev naj združuje vse mla­ de delavce, ki jih zanimajo proiz­ vodni procesi; klubi mladih pro­ izvajalcev naj torej temeljijo iz­ ključno na strokovni bazi in ni­ kakor ne smejo prevzeti aktivno­ sti Ljudske mladine. Delo klubov se naj odvija na sestankih, pre­ davanjih ter z delom v skupinah, ki naj študijsko širše obdelajo nek problem. Pri svojem delu naj klu­ bi iščejo čimveč pomoči pri Dru­ štvu inženirjev in tehnikov. V mnogih podjetjih še klubov ni­ majo, vendar se čuti potreba po njih. To ni direktiva, ampak re­ zultat prakse, saj so klubi mla­ dih proizvajalcev res šola mladih strokovnjakov in upravljavcev Napak bi bilo tudi, če bi ločili delo Ljudske mladine in kluba, kajti klubi so le ena izmed oblik dela mladinske organizacije. Na posvetovanju so tudi razpravljali o vključitvi dijakov v te klube, tako da bd se lahko dijaki čim bolje spvoznali s prakso in poma­ gali klubom reševati določene proizvodne probleme, seveda ko­ likor je to v moči obeh. bš TRGOVSKO PODJETJE »SLAVONIJA« POSLOVALNICA CELJE sprejme takoj TRGOVSKEGA POMOCNIKA-CO verziran v tek»tiliii-konfekc. .stroki. Poandbe poslati pismeno ali osebno na gornji naslov. IZ DNEVA V DAN PRSTI... Skoraj da ni dneva, da si delav­ ci pri delu ne bi poškodovali prstov na rokah. Pa ne da bi bili to samo lažji primeri. Kar poglejmo tegale — trije napol odrezani in eden ne­ upogljiv, deformiran prst. Iz dneva v dan se to ponavlja predvsem na lesno obdelovalnih strojih, na stiskalnicah in na raznih drugih delovnih strojih. Na to staro stiskalnico s poseb­ nim zastarelim sprožilnim mehaniz- »nom so razporedili nekvalificirane­ ga delavca, ki še nikdar ni delal na takih strojih. Izdano je bilo prav kratko navodilo za delo — ne po­ učevanje in ...? in rezultat je poškodba pri delu, äniputirani prsti na obeh rokah in "ov invalid. Da, invalid! In kdo je ^dgovoren za to. Morda zopet druž- z vsemi svojimi številnimi pred- Pisi in zahtevami za varnost pri de- 1*^1? Morda sam delavec? Poiskati pač treba vzroke m potem kriv­ ca, da bo enkrat prišel do spozna­ nja, da so te posledice ne le pre­ drage, temveč, da niso v skladu tudi z našimi nameni in skrbjo za tiste, ki proizvajajo. Z regulacijo Pake bodo nadaljevali Cim bo lepše vreme, bo sekcija Vodne skupnosti »Savinja« začela nadaljevati dela pri regulaciji Pake na območju Šoštanja. Letos bodo uredili okoli 400 metrov struge skozi mesto do Termo­ elektrarne. Poleg tega bodo zgra­ dili še dva betonska mosta: glav­ ni most na republiški cesti pri Šoštanj ski usnjamii bo dolg šest­ najst metrov in širok devet met­ rov; drugi betonski most pa bodo zgradili na mestu sedanje brvi. Po predračunu bodo letošnja re­ gulacijska dela vredna nad 120 milijonov dinarjev. »Sajamska tribuna« list o beograjskem sejmu z željo po boljši povezavi pro­ izvodnje in potrošnje, po boljšem obveščanju javnosti in poslovnih prijateljev bo Beograjski sa jem začel izdajati poknesečnik »Sa­ jamska tribina«, ki bo vseboval aktualne probleme pri udeležbi na beograjskemu sejmu. List bo izhajal na osmih oziroma desetih straneh skozi vse leto, ob beo­ grajskem sejmu pa vsak drugi dan ali dnevno. Podjetja, ki bodo na sejmu razstavljala, se bodo lahko posluževala te publikacije. NAŠ KOMENTAR Predlog, ki ga ne kaže podcenjevati Ko je pred dnevi svet za bla­ govni promet pri celjski občini razpravljal o ukrepih za izpol­ njevanje plana preskrbe v le­ tošnjem letu, je predstavnik preskrbovalnega podjetja Agro- promet povedal, da jim povzro­ ča nemajhne težave dobava blaga zaradi pomanjkanja pre­ voznih sredstev. Podjetje ima skoraj enako preskrbovalno področje kot preskrbovalno podjetje v Mariboru, ima pa polovico manj prevoznih sred­ stev kot mariborsko podjetje. S svojimi kamioni lahko pre­ skrbuje le najbližja potrošni­ ška središča kot so Store, Žalec in Dobrna, medtem ko morajo ostala podjetja v celjskem okraju prihajati po blago sa­ ma. Le-ta pa največkrat nima­ jo svojih prevoznih sredstev in zaradi tega nastajajo v pre­ skrbi občutne vrzeli. Za redno preskrbo potrošni­ ških središč v okraju bi potre­ bovalo podjetje Agropromet najmanj še 3 do 4 kamione, ni­ ma pa lastnih sredstev za nji­ hov nakup. Ko so o teh težavah razpravljali na svetu za bla­ govni promet, so hkrati ugo­ tovili, da imajo mnoga pod­ jetja svoja tovorna vozila več­ krat neizkoriščena, prevoznih uslug za druge pa ne smejo opravljati, ker je to z veljav­ nimi predpisi prepovedano in za kršitev predpisov so pred­ videne tudi kazni. Prevoznih sredstev za krajše relacije pa ni mogoče dobiti, ker prevozna podjetja odklanjajo vožnje za lokalne komunalne potrebe, ker se jim taki. prevozi ne izpla-. čajo. Zato vozijo le na daljše relacije. Zaradi takega stanja se je med člani sveta uveljavila mi­ sel, da bi le kazalo na nek na­ čin za krajše daljave izkoristiti tovornjake nekaterih podjetij ki neizkoriščeni večkrat čakajo v garažah. Znano je namreč, da vozilo, ki ni izkoriščeno naj­ manj 12 ur na dan, ni za pod­ jetje rentabilno. In takih pod­ jetij ni malo. Zato so člani sve­ ta menili, da bi morda kazalo ustanoviti neke vrste agencijo za prevozne storitve. Podjetja bi javila agenciji čas, v kate­ rem bodo vozila prosta, agen­ cija pa bi podjetju izplačevala stroške za izvršene prevoze ob odbitku minimalnih vzdrževal­ nih stroškov za osebje agenci­ je. Morda bi kazalo tako agen­ cijo ustanoviti že v okviru ob­ stoječih avtoservisov, saj bi bi bili tako stroški minimalni. V agencijo bi lahko vključili tudi avtobuse nekaterih podje­ tij, ki tudi niso stalno na vož­ nji Ce bi ta koristen predlog, tudi realizirali, bi odpravili ozko grlo v lokalnem tovor­ nem prometu in vozila podje­ tij bi bila v celoti izkoriščena. Izboljšali bi preskrbo potroš­ niških središč v okraju, pod­ jetja, ki imajo neizkoriščene kamione, pa bi povečala svoj dohodek. To misel vsekakor ne kaže podcenjevati. Zato so čla­ ni sveta sprejeli sklep, naj bi pravna služba občine to zami­ sel proučila in izdelala pred­ log za ustanovitev take agen­ cije, -mß-