REČICA OB
SWfifSt*-
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XVII Številka 2 Februar 1987
LJUBNO
GORNJI GRAD
Delegat
in delegatsko odločanje
Prav radi govorimo na raznih sestankih o tem, da delegatski način odločanja pri nas še ni zaživel. Pa ne le v naši občini, o tem je govor povsod. Postavlja se vprašanje, če je dovolj o tem le tarnati, ugotavljati, kritizirati, pa končno nič storiti, da bi bilo bolje. Večkrat je slišati med samimi delegati še drugo plat kolajne. Prav o njej pa ielim spregovoriti.
Mislim, da so naloge delegatov dodobra orisane in torej ni nevarnosti, da izvoljeni ne bi vedeli kaj jim je početi, da bi zadostili zaupanju, ki so ga bili deležni ob izvolitvi. Res je še vedno v nas malo ostanka tistega »odborniškega duha«, ko je pač kot tak človek govoril bolj v imenu svoje lastne vesti, kot pa kot znanilec volje širšega kroga ali vsaj zahteve delegacije. Vendar pa, ali smo res vse storili, da bi to miselnost odpravili, ali smo delegate dovolj temeljito seznanili z načinom odločanja, ki naj se razlikuje od tistega izpred let? Končno se postavlja vprašanje ali je do takega dela sploh volja v krogih delegacij in ali je utrjena miselnost, pravzaprav prepričanje, da se glas delegata bolje sliši, kot glas odbornika?
Dejstvo je, da v sedanjih resnih časih ljudje vse manj radi poslušajo dolgovezno razglabljanje posameznika, ki se čuti dovolj sposoben drugim razlagati določene pojave, ukrepe, vzroke in podobno. Vprašanje pa je s kakšno mero zaupanja poslušajo delegati takšno pojasnjevanje. Če se ob tem dolgočasijo, potem je trud »predavatelja« odveč. Mislim, da je v tem glavni vzrok za slab odnos delegatov do svojega dela. Pa morda še poiščimo vzroke na drugi strani, ko delegacije ne morejo zaživeti, ker nimajo ustrezne podpore, pomoči in še česa, s strani sredine, kjer naj delajo. Ni namreč redko, da se v delovni organizaciji za delo delegacije te ali one, sploh nihče ne zavzame. Da niti ne skušajo pojasniti strokovnjaki določena stališča, pa bi morali, ker jih morda delegat ali pa delegacija premalo razume. Vsekakor je delegatsko odločanje v bistvu
Z marcem višje stanarine
V Nazarjah zvečer
Mesec kulture
Koncem meseca januarja so delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Mozirje obravnavali in sprejeli družbeni dogovor o oblikovanju stanarin v letu 1987. Namen družbenega dogovora je predvsem v poenotenju stanarin v Sloveniji z izvedbo resolucijske usmeritve in programom prehoda na ekonomske stanarine do leta 1990, to je do višine stanarine, ki bo zagotavljala enostavno reprodukcijo družbenega stanovanjskega fonda. Za uveljavitev predvidenega cilja je potrebno v letošnjem letu doseči in obdržati stanarine, ki bodo v povprečju znašale 2,04 dostotka deleža revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada v družbeni lastnini.
Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije je že v decembru preteklega leta skladno s predlogom družbenega dogovora sprejela priporočila, da se v letu
pritegnitev čimširšega kroga dejavnikov v položaj odločujočega, soodločujčega v družbenih, ekonomskih in političnih zadevah. Tu pa je seveda treba širokega sodelovanja in le prepustiti posameznikom, da omogočijo sklepčnost neke seje, pa nič več.
Vemo, da je naš način skupščinskega sistema na vseh ravneh zaradi številčnosti sestavov, drag, da odtegne mnogo ljudi od delovnih nalog, da pomeni zaradi zapletenosti morda določen napor odgovornim v krajevni skupnosti, delovni organizaciji..., pa še kaj bi lahko rekli ob tem. Vendar pa, če smo se za takšno obliko odločili, potem je naša skupna dolžnost, da ji sledimo, da jo uresničimo, da pomagamo vsak po svoji moči, do učinkovitosti.
Zanikanje strpnosti pri tem je nemogoče, pa s katerekoli strani že. Tako učinkovito delo delegatov brez ustreznega upoštevanja njihovih mnenj ne vodi do uspeha. Tudi tu smo na preiskušnji, ali bomo z močjo demokratičnega dialoga dopolnjevali stališča in jih tako vs-klajevali, ali pa bomo delegatom onemogočili izreči mnenje, pa čeprav bi bilo to le glas ožje skupine. Naj torej pride tudi takšno mnenje do izraza, pa ga nato utemeljeno zavrnimo, nikakor pa ne gre kratiti pravico govora, predlaganja in izražanja mnenj. To bi pripeljalo do nadaljnega upadanja volje do sodelovanja, volje do dela delegatov.
Pa še nekaj! Kar navajeni smo poslušati negodovanje, češ gradiva so preobsežna, prezahtevna, preveč uradniška. Mislim, da je bistvo vprašanja treba iskati v tistem krogu, ki naj bi delegacijam pomagal postaviti stališča določene sredine. Če takšnega sodelovanja ni, potem so res gradiva takšna, kot radi o njih pravimo. Le to bi me zanimalo, kdo bi lahko bil tako moder, da bi vsakemu na kožo pisal o težkih vprašanjih ekonomike, politike, družbene ureditve in podobnem? Mislim, da takega znanstvenika še ni...
A. V.
1987 izvede prvo povečanje stanarin v prvem tromesečju enotno v vseh občinah za 57 odstotkov, medtem, ko bo nadaljnje spremembe stanarin spremljala in izračunavala Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije ločeno po posameznih sredinah in bodo odvisne od dejanske vrednosti revaloriziranega stanovanjskega sklada ter od statističnih podatkov o zviševanju cen.
Upoštevajoč potrebno in dane usmeritve so delegati SSS občine Mozirje na isti seji skupščine, z družbenim dogovorom o oblikovanju stanarin v tem letu, sprejeli tudi sklep, da se v občini izvede povečanje stanarin s 1. marcem za 57 odstotkov s tem, da se omogoči vsem tistim občanom, ki nimajo primernega dohodka, delna nadomestitev stanarine iz sredstev solidarnosti.
FRANC POZNIČ
Osrednja prireditev kot uvod v slovenski kulturni praznik je bila v Mozirju. Na njej so nastopili plesalci Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. Podelili so letošnjim nagrajencem zlate plakete in priznanja za njihovo uspešno delo v kulturi.
Predsednik skupščine Občinske kulturne skupščine pa je v slavnostnem govoru povedal:
»Kultura je bila že od pradavnih začetkov človekove civilizacije najpristnejši izraz samobitnosti slehernega naroda. Zgodovina je prepolna dokazov o tem, kako se je prav preko številnih oblik kulturne tvornosti odvijafboj za narodnostni obstoj. Še posebej to velja za majhne narode, ki pa vendarle premorejo velike kulturne osebnosti.
Zlasti pesniki in pisatelji so svojim literarnim junakom (protagonistom) polagali na jezik revolucionarno — buditeljske besede in politične manifeste, ki so vzpodbujale široke ljudske množice k vztrajni borbi za socialne pravice in svobodo v vseh viharjih zgodovinskih preizkušenj.
Med največjimi slovenskimi kulturnimi stebri in revolucionarji, ki so s kleno in preroško besedo usmerjali svoj narod, je bil nedvomno naš Prešeren, katerega hvaležni spomin slavimo ob obletnici njegove smrti kot slovenski kulturni praznik.
V svoji Zdravljici nam je »zapel« nesmrtno izročilo in nakazal odrešujočo vizijo za samoohranitev v orkanskem morju germanskega potujčevanja.
Kulturna ustvarjalnost je bila tudi nepogrešljiva spremljevalka naše legendarne NOB, pa najsi bo pisana ali igrana beseda, pesem ali glasba.
Posebno še udarna partizanska pesem, ki se je rojevala iz prelite krvi in hrepenenja po svobodi, je z magično močjo dvigovala borbeno moralo borcem celo v najtežjih trenutkih nepopisnega trpljenja.
Z njimi je bila na mitingih, na izčrpljujočih marših, v ognjenih juriših in osrečujočih zmagah.
Kultura je bila * in ostaja »kvas« vsake družbe tudi v svobodi in miru. Je nepogrešljiva vrednota, ki plemeniti duha in sproščujoče pomirja podivjani utrip življenjskega tempa. Je nevidna sila in vez, ki združuje miroljubno človeštvo ne glede
na narodnost, raso in ideološko opredelitev.
Kulturo vsakega naroda tvori tudi kultura srca. V njej se zrcali naš odnos do sočloveka, do občečloveških vrednot, do dela in okolja, do naše kulturne dediščine, do materinega jezika in domovine, do aktivne graditve humanejše družbe nasploh.
Brez resnične srčne omike človek ni zmožen žrtvovanja za druge, brez tega pa ni skupne blaginje in sreče.
Vsakdanje življenje nam, žal, vse prepogosto dokazuje, kako znamo biti egoistični, krivični in zaslepljeni.
Lažno srečo iščemo v prestižnem pehanju za materialnimi dobrinami, v medsebojnih odnosih pa je vse manj iskrenosti in pravega srčnega tovarištva.
In končno potrkajmo še po naši zavesti, koliko je prepričanje o vsestranski pomembnosti kulture prisotno v nas in v naši družbi kot elementarna sestavina življenjskega vsakdana. Samokritično moramo priznati. da mnogo premalo!
Če ne bi bilo tako, bi tudi v teh gospodarsko zaostrenih ali kot pravimo - stabilizacijskih -razmerah laže našli kak dodatni dinar za uspešnejše razreševanje najbolj kričečih potreb v naši kulturi. Razumeti sicer moramo, da so v zožene materialne okvire trenutno ukleščene vse gospodarske in družbene dejavnosti in da tudi kulturno področje ne more biti izjema. Toda prizadevati si moramo, da bi bilo čim prej to stanje preseženo, sicer bomo kaj kmalu občutili daljnosežne posledice za nadaljnji kulturni oz. družbeni razvoj.
Tem uvodnim razmišljanjem naj ob tej priložnosti v imenu
občinske kulturne skupnosti dodam še besedo zahvale in iskrenega priznanja vsem številnim in prizadevnim kulturnim delavcem, ki se trudite v kulturnih organizacijah, vzgojno-izo-braževalnih ustanovah in delovnih kolektivih, da je po naših KS kljub skromnim delovnim in gmotnim pogojem kulturno življenje vendarle na presenetljivo visoki ravni. Posebno cenimo vaša žrtvovanja za kulturno usmerjanje in vzgojo mladih, ki tvorijo korenine, up in perspektivo našega bodočega kulturniškega obraza.
Organizatorju letošnjega 2. meseca kulture v občini Mozirje - t.j. ZKO in njenemu predsedstvu se za vloženi trud najlepše zahvaljujem.
Izvajalcem bogatega programa kulturnih dogodkov pa srčno želim, da bi bili na gostovanjih po naših KS moralno nagrajeni s polnimi dvoranami hvaležne publike!
Med nami so nocoj tudi prejemniki letošnjih priznanj ZKO za dolgoletno in plodno kulturno delovanje. Za vaš življenjski prispevek k bogatitvi kulturnega snovanja vam v imenu občinske kulturne skupnosti izrekam še posebej tople izraze hvaležnosti, hkrati pa vam iskreno čestitam k zasluženemu priznanju.
Nagrajenci ZKO in Kulturne skupnosti za leto 1987
Milica Zupan - Mozirje, Anton Plesec - Mozirje, Marija Štiglic -Rečica, Ivan Lesjak - Šmihel, Franjo Pajk - Nazarje, Marjan Dobrovc - Nazarje, Magdalena Remšak - Gornji grad, Jože Mlačnik - Luče in Zdavko Novak -Rečica.
Varnostne razmere m cestah
Človek s svojim ravnanjem in obnašanjem je največkrat povzročitelj prometnih nesreč, ki se pojavljajo vsakodnevno. Za naše razmere je karakterističen mešan promet na istih prometnih površinah, predvsem v naseljih (traktorji, kmetijski stroji, tovornjaki, osebna vozila in pešci).
Osnovna naloga Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je, da daje pobude in predloge za izvajanje preventivnih akcij preko delovnih organizacij, Avto šole, Združenja šoferjev in avtomehanikov in osnovnih šol. V letošnjem letu si je svet zastavil nalogo, da bosta vzgoja in usposabljanje v najširšem pomenu besede stalno prisotna v osnovnih šolah, krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela.
Ugotavljamo, da vozimo tako kot živimo, saj je stopnja razvoja prometne kulture odvisna od razvoja družbe. Najbolj ogrožene skupine udeležencev v prometu so otroci, starejše osebe, pešci, kolesarji in vozniki koles z motorjem. Spoznavamo, da prometne nezgode niso problem posameznikov, zavarovalne skupnosti ali organizacij, temveč je to družbeni problem. Resnih naporov za izboljšanje prometnih razmer pri nas ni, čeprav je Slovenija, kakor tudi Jugoslavija na dnu lestvice evropskih držav glede na število mrtvih v prometu.
Po razvitosti in kvaliteti preventivnega dela lahko trdimo, daje stanje zadovoljivo, vendar preventivno premalo spremlja razvoj cest, vozil, zakonodaje, načrtovanje novih naselij in vrsta drugih področij, ki lahko soodločajo o stanju prometne varnosti.
Prometno urejanje je bilo dolgo časa zapostavljeno, vendar pa iz dneva v dan postaja vse bolj očitno, da moramo prav prometno urejanje razčistiti, posebej še površine namenjene za pešce in kolesarje, ki se najtežje znajdejo v prometu.
Najhitrejša rešitev posameznih problemov je čimprejšnja ureditev cestnih površin, da bomo to dosegli, pa je potrebno neprestano opozarjati na nevarnosti ali pa bomo morali v nedogled spremljati nevzdržno stanje, kot je pri nas primer nerešeno vprašanje avtobusne postaje v Mozirju in drugo.
Pa še malo o naših avtomobilih. Pri nas se večinoma vozimo s starimi avtomobili okrog 7 let, četrtina s starejšimi od 10 let, pogosto pa vidimo na cesti prave »starine«. Ti podatki nam ne povedo kaj dobrega o varnosti v cestnem prometu. Prav tako pa tudi proizvajalci ne gledajo kaj dosti na varno vožnjo in kvaliteto izdelkov, pa kljub temu je š; vedno večje povpraševanje kot pa ponudba. Upamo, da bomo tudi v avtomobilski industriji dosegli tako stopnjo razvoja, da bomo izboljšali kvaliteto in da ne bo v prioriteti samo komercialna poteza.
Takšen paralelni slalom na cesti se lahko hitro sprevrže v nesrečo
Seja OSZS
V dvorani Delavskega doma v Nazarjah so se zbrali predstavniki osnovnih organizacij sindikatov in drugih DPO, da bi pregledali delo preteklega obdobja.
Vemo, da je čas v katerem smo dokaj zamotan, da je torej delo sindikata zahtevna stvar. V naši dolini še ni bilo kakih večjih težav, vendar pa mora sindikalna dejavnost slediti razvoju in dogodkom-pred-vsem pa mora biti organizacija delavcev.
Na seji so ocenili delo sindikalnega sveta in podali oceno družbenopolitičnih razmer v naši občini. Sledilo je sprejemanje nekaterih predpisov znotraj sindikalne organizacije, temu pa podelitev plaket najboljšim OO ZSS za njihove športne dosežke.
Ob tej priliki smo zastavili predsedniku Občinskega sveta sindikatov Ivanu Purnatu nekaj vprašanj.
O pozitivnih gibanjih v našem gospodarstvu smo slišali, zanima nas kako ocenjujete negativne pojave oziroma kateri so ti?
Seveda je tudi teh nekaj. Realizacija izvoza je zaostajala v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta,
obresti za obratna sredstva so se povečala in so v dohodku predstavljala že 32,6%
razkorak med terjatvami do kupcev in obveznostmi do dobaviteljev seje še povečal, tako so bile terjatve višje od obveznosti kar za 73,6%, to pa pomeni, da naše združeno delo kreditira druge, zmanjšala se je akumulacijska sposobnost.
Govorite o podatkih za devet mesecev lani, kako pa kaže zaključek leta?
Poznavalci gospodarskih gibanj v naši občini ocenjujejo, da so rezultati ob koncu leta podobni devetmesečnim. Indeksno zelo dobri rezultati so tudi na račun slabih rezultatov v letu 1985. Takšne rezultate je nedvomno dalo kvalitetnejše delo v organizacijah združenega dela. K temu so nekaj prispevali tudi razgovori predstavnikov izvršnega sveta, občinskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja ZK v delovnih organizacijah. Ti razgovori so potekali v spomladanskih mesecih, po ugotovljenih zelo slabih tromesečnih rezultatih poslovanja.
Po znanih podatkih je industrijska proizvodnja v preteklem letu Večja za 5% glede na norma ure in to največ na račun Elkroja, MGA in GLIN-a (Iverna), v drugih proizvodnih sredinah pa je enaka preteklemu letu. Tudi zaposlenost je dosežena glede na resolucijo. V občini imamo polno zaposlenost, tako nam primanjkuje delavcev (Elkroj). Ugotovljeno je, da osebni dohodki zaostajajo za panogami in republiškim povprečjem za okrog 17%, kar se dogaja že vsa leta.
Obravnava zaključnih računov je ena najpomembnejših aktivnosti v združenem delu. Letošnjega ocenjevanja gospodarskih rezultatov na osnovi zaključnih računov se moramo lotiti še posebej skrbno in odgovorno, saj nam pri uresničevanju ciljev gospodarskih in družbenih planov ni šlo vse tako kot smo si zastavili za preteklo leto. V temeljnih organizacijah moramo opraviti temeljito analizo vzrokov za slabšo učinkovitost in kakovost gospodarjenja, predvsem v tistih OZD, kjer so fizični obseg proizvodnje, produktivnosti dela in izvoz pod planiranim.
Znano je, da so OD na našem območju nekoliko nižji kot v republiškem povprečju, kako je to sedaj?
Nedoseganje planiranih ciljev v proizvodnji in produk-
Mozirje
tivnosti je povzročilo nesorazmerja v delitvi dohodka.
Pozorni moramo biti na naloge socialno-zaščitne narave, ki izhajajo iz družbenoekonomskih razmer in družbenega trenutka. Vendar pa moramo ta prizadevanja najtesneje povezovati z zagotavljanjem socialne varnosti, z razmerami, v katerih si bo delavec na podlagi dela in rezultatov dela zagotavljal svojo varnost in perspektivo. Zato je in ostaja naša temeljna naloga uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela v vsakem kolektivu, v slehernem okolju. Torej ne boj proti socialni revščini, ampak za večji dohodek, za večje osebne dohodke na podlagi inovativnega, kreativnega gospodarnega ravnanja, pravih še perspektivnih proizvodnih ter delovnih programov, večjega izvoza in podobno.
Odločno vztrajamo na stališču, da sindikati nismo za stabilno gospodarstvo na račun nestabilnega samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca, da smo za večjo akumulacijo, toda ne na račun osebnih dohodkov, prizadevnosti in povečanju dohodka.
Ali zaupajo delavci sindikatu?
Letne konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov so bile opravljene v novembru in decembru. Iz poročil in razprav je bilo čutiti, da v večini delovnih organizacij delavci zaupajo sindikatu, da se lahko preko njega razreši marsikatero vprašanje, ki zadeva njihov družbeni položaj, njihov interes. Sindikat še nima prave vloge povsod tam, kjer do dela sindikata nimajo pravega odnosa poslovodne in vodilne strukture ter strokovne službe. V takšnih delovnih sredinah sindikat pokličejo na pomoč samo takrat, ko ga rabijo, to je ob nemirih, da se skrijejo za njegov hrbet in iščejo zaslombo.
Naloga sindikata je tudi dosledno spoštovanje samoupravljanja, kako je to pri nas?
V	razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v OZD v preteklem letu ni bilo bistvenega napredka. Samoupravljanje so omejevale gospodarske težave, katerih posledica pa so bili administrativni ukrepi države. Tako se je odločanje o ustvarjenem dohodku še zožilo. Vedeti pa moramo, da je samoupravljanje tista moč delavskega razreda, ki bo premagala gospodarske težave. Na nesamoupravne težnje ne vplivajo samo zunanji dejavniki, ampak tudi subjektivni znotraj OZD. Razvoj samoupravnih socialističnih odnosov je odvisen tudi od delovanja družbenopolitičnih organizacij v posameznih sredinah in od miselnosti poslovodnih struktur, ker nekatere še vedno niso dojele vloge subjektivnih sil.
Odtrganost vodstva osnovnih organizacij sindikata od dnevnih dogajanj in samoupravnega življenja je v prene-katerem kolektivu očitna, kot tudi zlizanost z vodilno poslovodno strukturo. Zaradi omenjenih faktorjev, motenih samoupravnih odnosov, neinformiranosti in nizkih osebnih dohodkov pa pride do prekinitve dela.
V	sedanjih razmerah so marsikdaj uprte oči delavcev v sindikat...
Ravno težke gospodarske razmere še bolj izpostavljajo odgovornost sindikata in vseh družbenopolitičnih delavcev za razvoj samoupravnih odnosov. Široko sprejete samoupravne odločitve so predpogoj za mobilizacijo vseh človeških potencialov, delovnih sposobnosti, znanja in ustvarjalnosti.
Takšnega sulca pa še ne, so rekli v Nazarjah, ko je Franc Beričnik izvlekel iz Savinje ribo dolgo 126 cm, tetko 20,5 kg, staro okoli 25 do 30 let. Takšnega primerka še ne pomnijo.
O davčni politiki
V	preteklem letu smo v praksi preiskusili leta 1985 dograjeni davčni sistem, ki je imel namen odpraviti vse slabosti v sistemskih rešitvah, ki so bile ugotovljene pri izvajanju predpisov. Vgradili smo rešitve, ki naj bi krepile predvsem ekonomsko in socialno funkcijo neposrednih davkov in spodbujale razvoj posameznih dejavnosti.
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo vsi lastniki kmetijskih zemljišč na osnovi katastrskega dohodka, ki je bil v preteklem letu valoriziran s količnikom 2.1. Lastniki zemljišč so plačali skupno 15.745.311 din davka, lastniki gozdov pa le 6.963.060 din. Poudarjamo, da davek iz kmetijske dejavnosti plačuje nekmet, saj kmetje pridno uveljavljajo eno ali več od možnih petnajstih vrst davčnih olajšav, Od 1108 združenih kmetov, ki plačujejo pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, le 90 kmetov plača davek v minimalnem znesku. Združeni kmetje so zavarovani po zavarovalnem razredu, ki ga sami izberejo. 55% vseh kmetov je izbralo četrti zavarovalni razred, ker sistem zavarovanja le od tega razreda dalje zagotavlja polno socialno varnost in je tako plačalo skupaj 189.320.471 din prispevkov.
V	občini imamo 373 obrtnikov, pri katerih je zaposleno 305 delavcev, 76 občanov pa se dopolnilno ukvarja z obrtjo. Rezultate poslovanja v obrtni dejavnosti ugotavljamo po davčnih napovedih, tako da razpolagamo z realnimi podatki za leto 1985, njihovo preverjanje in dokončen obračun pa je bil ugotovljen v preteklem letu.
Uspešnost poslovanja obrtnih delavnic je odvisna od dejavnosti, ki jo zavezanec opravlja. Najslabše so se odrezale gostilne, saj le šest gostiln dosega ostanek čistega dohodka in od njega plačuje davek. To pa pomeni, da so ostali zavezanci dosegli ostanek le do višine svojega bruto osebnega dohodka, oziroma so poslovali z izgubo.
Do spremembe zakonodaje je v občini Mozirje le vsak peti obrtnik plačal davek. Porast davkoplačevalcev se je povečala v letu 1985, ko smo s spremembo zakona zavezali vsakega obrtnika, ki ne dosega ostanka čistega dohodka, da plača obvezni pavšalni davek, ki je v istem letu znašal letno 65.332 din.
Za lažje razumevanje podajamo tabelarični prikaz odmere davka od dohodkov iz obrtne dejavnosti:
	Gostilne	avtopre- vozniki	ostali obrtniki
število zavezancev	35	88	189
število obdavčenih od ČD	6	42	92
znesek davka od ostanka	1.056.780	8.984.043	27.962.445
znesek davka v pavšalu	1.701.519	3.196.947	7.537.566
Skupaj davek:	2.758.299	12.153.990	35.500.011
Obravnavali pa smo tudi olajšave v smislu zmanjšanja plačila davka, predvsem v vlaganja v razširjeno reprodukcijo, investicije, proizvodnjo za izvoz, za začetnike ter za novo zaposlene delavce in odobrili 16.645.395 din.
Pet najvišje odmerjenih davkov po vrstah dejavnosti za leto 1985 je glasilo na naslednje zneske:
Iz miličniške beležnice
Dva prijatelja sta se pomeri- ju. Posledice: kraja večje koli-la v močeh dne 2. 1. 1987 okoli čine električnega kabla in 17. ure v točilnici hotela Turist barvnih žarnic. Za storilcem še v Mozirju. Oba, Vojko Krivec poizvedujejo.
(24) in Zlatko Saldo (25), do- Zaman so iskali izginulega ma iz Prihove, sta pod vplivom otroka, našli pa tri druge, ki še pijače pozabila na dolgoletno niso bili pogrešani. Dne 20. 1. prijateljstvo in se spoprijela ta- 1987 so miličnike v Mozirju ko, daje Saldo udaril Krivca v obvestili o tem, da se je med obraz, seveda je ta na silo smučanjem na Golteh 10 let odgovoril s silo. Tako je kmalu star deček izgubil. Miličniki so pod težo udarcev Saldo legel skupaj z delavci RTC Golte in na tla, pa še tam ga je besni gosti hotela pričeli z iskalno Krivec brcal. Po junaškem de- akcijo po širnih smučiščih, janju je Krivec odšel in se po- Iskanega niso našli, vendar pa dal k avtomobilu, za njim pa je so naleteli na tri druge otroke, prišel Saldo in mu razbil okno ki so samovoljno ostali na na prednjih vratih, želel je pač smučišču in se potem nemočno da bi Krivec še ostal na znašli v težavah. Spet se je tre-bojišču. Vsa ta zadeva pa je ba vprašati kako skrbijo od-imela slabe posledice za Salda, govorni za svoje tečajnike, ki seje zaradi telesnih poškodb kako je mogoče, da trije iz-moral zdraviti v boiiišnici. ginejo, ne da bi kdo to opazil. Zoper oba so miličniki vložili Namreč ura je bila tedaj že prijavo in se bosta zagovarjala preko šestih zvečer in temnilo pred sodiščem.	se je. Nesrečno trojico so od-
V »globokem prepričanju«, dali vodjem tečaja, tisti, ki pa da je pomotoma pripisan de- je bil pogrešan in so ga iskali je nar na hranilni knjižici res samovoljno^ krenil v dolino, njen, je Rozalija Nerat (42) iz kjer je v Žekovcu pri avtu Grušovelj dvigovala denar. To čakal starše. Končalo se je se je zgodilo tako, da so ji v dobro, ali pa se bo vedno? banki pomotoma pripisali ob- V zadnjem času prijavljajo resti v znatno višjem znesku občani vse več tatvin smučar-kot ga je premogla, ko je to ske opreme. Gre v glavnem za opazila je seveda želela denar smučišča na Golteh. Delavci dvigniti, kar pa ji spričo pozor- milice so se prizadevno vklju-nih bančnih delavcev ni us- čili v iskanje pogrešanih pred-pelo. Manj pozorni pa so bili metov in tako seje izkazalo, da bančniki v Titovem Velenju, je večina pogrešane opreme kjer ji je dvig uspel. Ko je to vendarle bilo najdene. Na-početje nadaljevala je naletela mreč, lastniki često ravnajo na veščega, bančnega delavca skrajno lahkomiselno z dragi-Božidarja Štiglica (39) z Reči- mi kosi opreme, jo puščajo na ce, ki vodi posle enote LB na neprimernih mestih, ne skrbijo Ljubnem, ta je namreč opazil Za ustrezno hrambo in podob-napako in ravnal po predpisih, no. Zato miličniki opozarjajo ko je Neratovi vzel knjižico in na več skrbnosti za svojo las-poskrbel za prijavo zoper njo. tnino na smučiščih.
Končno mnenje in besedo bo Lep primer poštenja gre pri-izreklo sodišče.	pisati desetletni deklici Tanji
Dne 7. 1. 1987 je bil v garaži Momčilovič iz Mozirja. Gre za svoje stanovanjske hiše v učenko 3. razreda mozirske Dobletini najden Daniel Ber- šole, ki je na poti iz šole domov ložnik (33). Pri ogledu na kra- našla denarnico z gotovino in ju samem so zdravniki ugoto- vsemi listinami. Nič ni okleva-vili, da na telesu pokojnega ni la, nesla jo je miličnikom, ki so znakov nasilja. Pozneje pa je jo potem vrnili lastnici, taje bi-podrobna analiza krvi po- la gotovo vesela, kazala smrt zaradi ogljikovega Miličniki opozarjajo vse vo-dvokisa. Gre torej za nesrečo, znike motornih vozil, da v saj v zaprtem prostoru v času zasneženih cest in robov kratkem času človek umre, če pozorno vozijo. Seveda v ta-se prostor napolni s tem st- kšnih razmerah primanjkuje rupenim plinom.	prostora za parkiranje. Tu je
V času med 31.12.1986 in 8. pač treba ravnati razumno, da 1. 1987 je neznani vlomilec ne bo jeze s strani tistega, ki ste obiskal skladišče bifeja (Tu- ga morda brezobzirno zapar-rist Mozirje) v Savinjskem ga- kirali.
1.	kovinska galanterija	5.513.210	din
2.	sečnja lesa	1.389.866	din
3.	ključavničarstvo, varjenje in
oblikovanje plastike	1.157.495	din
4.	strojno pletiljstvo	1.064.053	din
5.	ključavničarstvo	1.049.565	din
V	letu 1986 je bila sprejeta sprememba sklepa o osnovah za odmero pravic in za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po katerem se obrtnikom določijo zavarovalne osnove v odvisnosti od ustvarjenega dohodka. Novi način naj bi stimuliral obrtnika, da prikazuje realnejše poslovne rezultate in si na njihovi osnovi plačuje prispevke za boljše socialno zavarovanje. Zaskrbljujoče je, da je 82% gostincev, 62% avtoprevoznikov in 53% ostalih obrtnikov v prvem zavarovalnem razredu ter plačujejo najnižje možne prispevke in precej manjše, kot pri njih zaposleni delavci. Obveznosti iz prispevkov plačujejo obrtniki sproti in so v letu 1986 plačah 201.399.828 din, pri njih zaposleni delavci pa 193.589.087 din, z opozorilom, da se plačilo nanaša na 373 obrtnikov in 305 delavcev.
V	informacijo navajamo podatke o povprečnih mesečnih osebnih dohodkih delavcev zaposlenih v obrti v preteklem letu, ki znašajo v gostinstvu 59.315 din, avtoprevozništvu 67.217 din, v proizvodni obrti 87.718 din, v gospodarstvu občine Mozirje pa za isto obdobje 101.373 din. Podatki kažejo na nerealnost in na dokaj nizko socialno varnost delavcev zaposlenih v obrti.
Uprava za družbene prihodke odmerja in pobira še davke od skupnega dohodka občanov, dohodkov od premoženja, dediščine in daril in od prometa nepremičnin, katerih odmera znaša skupaj 11.876.409 din.
Uprava opravlja tudi obračun prometnega davka, kjer posebno izstopa davek od prometa z motornimi vozili v znesku 201.641.343 din, saj ugotavljamo, da v občini vsak dan zamenjata lastništvo dva avtomobila. Pri nakupu avtomobila, se odmerja samo zvezni in republiški davek, občinskega ni, vendar so to sredstva, ki se delno kot dotacija republike vračajo v občino.
Izterjava vseh obveznosti iz naslova davkov in prispevkov je 95,4%, udeležba davkov v proračunskih sredstvih 553.391.575 din, pa je dokaj nizka in znaša od kmetijstva samo 4%, od obrti 18%, vsi davki skupaj pa 32%.
Na področju izvajanja davčne politike so bili doseženi pozitivni rezultati, vendar s stanjem nismo zadovoljni. Nerealnost podatkov je v nekaterih strukturah še vedno prisotna, stimulativnost za razvoj dejavnosti (ne samo davčna politika) je še vedno premajhna. V pripravi je zopet sprememba davčne zakonodaje, ki naj bi v osnovah upoštevala povprečni dohodek ugotovljen v enaki dejavnosti združenega dela. Vsekakor želimo tako zakonodajo, ki bo stimulirala občana — davkoplačevalca, da prispeva tak delež družbeni skupnosti, ki bo ustrezal njegovi ekonomski moči,
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
Težave Savinjskih novic
Na zadnji seji izdajateljskega sveta Savinjskih novic so največ govorili o gmotnih težavah s katerimi se srečujejo zaradi neobičajnega sprotnega dvigovanja cen tiskarskim storitvam.
Stroški ne rastejo seveda enako v drugih postavkah predračuna, saj so doslej bili avtorski honorarji za prispevke v časopisu daleč pod ceno sicer uveljavljenih višin plačil. Tudi pri drugih delih se skrajno varčuje saj, denimo, urednik sam prepisuje članke in opravlja vrsto del, ki jih bi po pravem moral kdo drug. Vse to pač zato, da bi bili čim cenejši! Tudi siceršnjih administrativnih stroškov v tem poslovanju skoraj ne poznamo. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da je samo lani znašalo povečanje tiskarskih stroškov za 140%. Lanski plan smo postavili na 6.240.400 din, pač glede na predvidena povečevanja stroškov, smo te vračunali povečanje za 130% napram letu prej. Pa ni zadoščalo! Naj le omenimo, da so tiskarski stroški znašali v letu 1986 vsega 4.525.426 din. Za tekoče leto napovedujejo te sedaj povečanje teh izdatkov za preko 100%, verjetno pa bo še kaj več. Če bi realno postavili predvidevanja za to postavko, bi morali upoštevati še višji odstotek porasta, vsaj tako vse kate.
Uredniški odbor, kije pripravljal gradivo za sejo izdajateljskega sveta je imel tetko nalogo. V tej zmešnjavi rasti cen, je kar skoraj nemogoče utemeljeno predvidevati stroške. Seveda se pri tem takoj pojavi vprašanje nadaljnega izhajanja občinskega glasila. Tetko je danes priti pred zdruteno delo, ki je
te tako močno obremenjeno, še s tako povišano ceno Savinjskih novic. Ob tem je treba povedati, da je uredniški odbor preveril cene podobnim storitvam pri drugih občinskih glasilih v regiji in ugotovil podobna gibanja, le da so povsod znatno večji izdatki za samo urejanje in plačila prispevkov (člankov). Za sedaj so sklenili povečati le del predvidenih stroškov, v drugem polletju pa bi usklajevali stroške, da pač ne bi po nepotrebnem bremenili združenega dela.
Ko so govorili o dopisništvu, so ugotovili zelo pomanjkljivo oglašanje iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Dejansko so glede tega te večkrat opozarjali predsedstvo OK SZDL, ki je priporočalo KK SZDL večje sodelovanje pri vsebinskem usmerjanju občinskega glasila. Žal ni pravega odziva. Skratka, premalo je pišočih ljudi, morda je tudi iskati vzrok v tem, da se ljudje oglašajo le takrat, ko so osebno prizadeti. Vendar pa je jasno, da raznih osebnih stisk, če ne gre za večji obseg, ne moremo reševati v časopisu.
Končno so menili, da je treba upoštevati ieljo urednika, ki časopis ureja te skoraj deset let, da se razbremeni. Izdajateljski svet je podprl predlog uredniškega odbora, da naj v naprej postopno prevzema te naloge Rajko Pintar, ki ima v tem delu določene izkušnje.
Lahko torej zapišemo, da bo glasilo še izhajalo, vsaj tako so menili na seji izdajateljskega sveta, da pa bo treba sprotno poskrbeti za gmotno plat in tako omogočiti obstoj Savinjskim novicam.
O gospodarskem načrtu Glina za 1987
Splošne gospodarske razmere v naši družbi ne obetajo boljših pogojev gospodarjenja v letu 1987.
Resolucija družbenega razvoja v prihodnjem letu sicer vsebuje številne naloge na področju izvoza, finančne utrditve organizacij združenega dela in smotrnejšega trošenja raznovrstnih dobrin, kar bi moralo preusmerili našč SiCtlVriOSiI odpravljanju žarišč inflacije. Žal napovedane spremembe v zakonodaji na področju ustvarjanja in razporejanja celotnega prihodka in dohodka, amortizacije, deviznega poslovanja, davčne politike itd. puščajo toliko neznank, da v tem trenutku težko ocenimo, kako se bodo te spremembe odrazile v naši delovni organizaciji.
Kljub vsem neznankam ostaja neizpodbitno dejstvo, da bomo glavnino problemov morali reševati sami ob prilagajanju ekonomskim zakonitostim tržišča z višjo produktivnostjo, racionalnejšim tro-
šenjem razpoložljivih sredstev in ne nazadnje s proizvodnim programom višjega vrednostnega razreda. V letni gospodar-ski načrt smo si vse te naloge začrtali, da bi po nekajletnem poslovanju brez ustvarjanja znatnejše akumulacije dosegli vsaj minimalni ostanek čistega dohodka za pokrivanje obstoječih obveznosti za obvezno zd-
iuz.v.vaiijt. jjvzoivjy
Le tako se bomo uspeli obrniti od stalnega zmanjševanja deleža lastnih virov za poslovna sredstva, kar pa je tudi edina pot do trajnejše sanacije naše delovne organizacije. Cilj je zahteven: povečati fizični obseg proizvodnje za cca 10% pri 2,8% več zaposlenih, v izvozu nadomestiti izpad planiranega izvoza v letu 1986 in doseči približno 4.150.000 $ izvoza, prodati izven delovne organizacije za približno 2.200 starih milijard din proizvodov (po cenah iz meseca novembra 1986) in doseči približno 600 starih milijard dohodka.
Odprta šolska vrata
Ob peti obletnici celodnevne šole v Gornjem gradu so učenci in pedagoški delavci šole organizirali »Dan odprtih vrat«. Namen prireditve je bil prikazati staršem in drugim obiskovalcem delo pri šolskem pouku, samostojnem učenju, interesnih dejavnostih in drugih oblikah dela.
»Dan odprtih vrat« je bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Starši in drugi gostje so se zbrali ob 10. uri in so spremljali pouk tja do 15. ure. Starši so imeli organizirano tudi kosilo, ob koncu pa je bil organiziran tudi pogovor s starši, na katerem so lahko povedali svoja opažanja tako z »Dneva odprtih vrat« kakor tudi o življenju in delu celodnevne šole skozi celo leto.
Na celodnevni šoli v Gornjem gradu seveda ocenjujejo napredek, ki jim ga
Letni sestanki sindikatov
Letni članski sestanki osnovnih organizacij ZS ter letni sestanki konferenc sindikatov v DO so pokazali, da se v naših osnovnih organizacijah odvijajo številne aktivnosti, ki so v skladu z usmeritvami, začrtanimi v Zvezi sindikatov.
Omenjene številne aktivnosti pa niso vodene v vseh naših osnovnih organizacijah z enako intenzivnostjo in zagretostjo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so slabe konstantno ene in iste sredine.
Omenili bi le nekaj najbolj pomembnih aktivnosti, ki jih vodijo sindikalne organizacije v združenem delu te pa so:
—	Sprotno spremljanje rezultatov gospodarjenja po zaključnem obračunu ter po periodičnih obračunih tekom leta.
V letu 1986, ko smo v občini Mozirje poslovno leto zaključili z izgubami in ko je prvi periodični obračun v letu 1986 pokazal še slabše stanje, so tudi sindikalne organizacije v vseh OZD, ki so izkazale slabše rezultate vodile številne aktivnosti.
Aktivnosti so se nanašale predvsem na izboljšanje gospodarjenja, predsa-nacijske in sanacijske programe ter odpravo motenj v poslovanju.
Rezultat pa je bil, da se je poslovanje tekom leta bistveno popravilo oz. izboljšalo.
—	V letu 1986 so se obravnavali srednjeročni in letni plani, osnovne organizacije so bile v večini primerov aktivno vključene v te postopke. Moramo pa zapisati, da nam planiranje še ne 'gre in da je tu še vse premalo pobud delavcev, planiranju tako težko rečemo »družbeno planiranje«.
—	Sprejemanje samoupravnih aktov, pravilnikov, sporazumov je tudi ena od nalog-pri katerih sindikat aktivno sodeluje. Tu je bilo mnogo aktivnosti skozi vse leto 1986.
—	Oddih in rekreacije delavcev, Učenjaki in delovni pogoji ter socialna varnost delavcev, predvsem tistih z najnižjimi osebnimi 'dohodki, je bila tema sestankov in dogovorov v veliki večini naših osnovnih organizacij.
—	Ne nazadnje se v osnovnih organizacijah oz. njihovih izvršnih odborih srečujejo tudi s tem, da na primeren način poskušajo vplivati na tiste delavce, ki ne delajo dobro, ki kršijo delovne predpise itd. Seveda je takih postopkov v vseh sredinah še premalo in ti postopki ne sežejo nikjer od tal pa do vrha. Ocenjevanja poslovodnih m vodilnih delavcev prakrično ni in se skoraj nikjer ne postopa kakor je to zapisano na
Kako s Savinjskim gajem?
Prometni ramašek v Mo7iriu
Neustrezna prometna ureditev
je prinesla ta nova oblika dela. Celodnevni pouk imata tudi podružnični šoli v Novi Štifti in Šmartnem ob Dreti. V letošnjem letu deluje 18 oddelkov, v katere je vključenih nekaj čez 20 odstotkov,vseh osnovnošolskih otrok iz mozirske občine. Ugotavljajo, da se je povečala povezanost z krajevnimi skupnostmi in bližnjimi delovnimi organizacijami. Velik napredek je tudi pri izboljšanju prehrambenih navad učencev, saj imajo vsi učenci redno prehrano. To je še posebej pomembno pri bolj oddaljenih učencih.
Najbolj pa je seveda pomemben napredek pri izboljšanju učnega uspeha. Ta se kaže predvsem v tem, daje sedaj več odličnjakov in prav dobrih, kot pa pred nekaj leti.
RAJKO PINTAR
primer v ZZD ali pa v samoupravnih aktih OZD, tudi tam ne, kjer so rezultati podpovprečni.
Aktivnosti preko sindikalnih organizacij je še mnogo in te aktivnosti so v veliki meri pomoč oz. podpora delavcu kadar se znajde v stiski in se obrača na svoj sindikat. Ocenjujemo, da je zahteva časa velika, potrebno je mnogo prizadevnosti ter tudi velika mera znanja sindikalnih delavcev, da se lahko poleg rednega dela uspešno vodijo tudi osnovne organizacije Zveze sindikatov. Povsod seveda tega ne moremo doseči iz različnih razlogov.
Ocena letnih članskih sestankov sindikalnih organizacij in razprave na njih pa dokazujejo po eni strani napredek v vsebini delovanja Zveze sindikatov v bazi, po drugi strani pa včasih tudi nemoč nekaterih sindikalnih aktivov.
So tudi primeri, ko se sindikalne organizacije ne upošteva dovolj, ko vodilni delavci nimajo pravega posluha do sindikata oz. prihaja tudi do ignoriranja. Sindikat pa se kliče in izkoristi seveda zmeraj takrat, ko je potrebno — da se pokrije hrbtenica. Takšne primere smo imeli v letu 1986, čeprav uradno tega nimamo dokumentiranega.
Programi dela, ki so jih sprejemale osnovne organizacije ob letnih članskih sestankih za leto 1987 pa so tudi v večini usmerjeni v pravo smer sindikalnega delovanja.
Letne seje konferenc osnovnih organizacij (4) so bile dobro pripravljene. Iz same vsebine poročil in razprave na sejah pa je razvidno, da so se konference kot oblika dela sindikata v DO uveljavile in te prevzemajo včasih že kar preveliko vlogo oz. tudi vlogo samih osnovnih organizacij, kar seveda ni prav. Tudi mnogo pobud in pomoči samim osnovnim organizacijam je prisotnih iz strani konferenc. Tako, da se lahko vloga konferenc ter delo po izvedenih sejah oceni kot uspešno. Razprave in usmeritve, ki sijih zadali na samih sejah v osnovnih organizacijah pa kažejo, da je nujno, da vlogo sindikata utrdimo, vendar »sindikata«, ki bo nekoliko bolj samostojen in manj odvisen, ki bo delavski, ki bo ščitil in podpiral pridnega, vestnega, inovativnega in kreativnega delavca, sindikata, ki se bo boril za visoko socialno varnost tega delavca, ne pa le za socialne podpore, čeprav so marsikdaj tudi te potrebne, vendar le tistim, ki si s svojim delom lastne socialne varnosti ne morejo zagotoviti.
Skratka letne seje lahko, če gledamo celovito, ocenimo kot uspešne.
F. B.
V Mozirju je nešteto prometnih zamaškov. Vse to je posledica dolgoletnih odlašanj us-' trezne ureditve. Tako je naravnost življenjsko nevarno prečkanje ceste med Leskovškom in slaščičarno, nič bolje ni na samem trgu kadar stoje vse vprek avtobusi, med njimi pa se drenjajo še vozila na poti. Kje naj varno hodi pešec si najbolj optimističen krajan ne more predstavljati. O gneči pred kulturnim domom smo že večkrat pisali. Posebno kritično je bilo letos, ko je zapadlo dosti snega in so vse te težave mahoma postale nerazrešljive. Je že tako, da moramo računati s prometom skozi kraj, če nimamo obvoznice, zato pa bo treba kaj več storiti, da bo za vse uporabnike cest stanje znosno.
Avtobusna postaja je bila že predmet razprav na vseh ravneh tolikokrat, da so pred leti zadevo uredili mozirski pusti, žal seveda le za pustne razmere...
Kam naj gredo številni avtobusi prenočevat oziroma čakat na naslednjo vožnjo? Pred občino ni prostora, na prostoru med zelenico in pošto je že tako, da ni podobno ničemer več. Na parkirišču za občinsko stavbo se nabere avtomobilov, da marsikdo ne more več ven, ker je enostavno zabit v gneči pločevine.
Nenehne pritožbe na milico ne zaležejo, saj ta spričo razmer res ne more kaj prida storiti za izboljšanje prometa. Morda bi kazalo od časa do časa nastaviti radar tistim dirkačem, ki brzijo skozi trg v ožino na mostu z daleč večjo brzino, kot bi bilo to varno in dostojno vzornega voznika. Sicer pa je vsako poseganje v
stanje nenjogoče in brez haska. Komandir milice je posebej opozoril na nenehne pritožbe s te ali druge strani. Tako se zglasijo na milici ljudje, ki so jim avtobusi prekrižali pot s parkirišča, spet pride voznik avtobusa po nasvet kam naj postavi svoje vozilo, ko ni prostora itd. Vse to je seveda le odlaganje bremena z ram na rame, ni pa nobene rešitve. Dejstvo pa je, daje sedanji čas večjim posegom v ureditev kraja nenaklonjen, denarja primanjkuje še za življenjsko potrebne reči v gospodarstvu.
Pa še to! Na krajevni skupnosti Mozirje so nam povedali, da si že nekaj let prizadevajo za lokacijo avtobusne postaje. Menijo, da bi ureditev te pomenila razvozlanje prometnega vozla v samem kraju.
In končno, včasih se nekateri v prometu obnašajo kar preveč objestno. Primer, ki smo ga lahko opazovali neke sobote na stičišču ceste iz smeri blokov z glavno, bi kazalo povedati v premislek voznikom. Iz smeri blokov je pripeljal ugleden krajan, obstal pa tik pred glavno cesto zaradi izstopa sopotnika. Vse v redu, če ne bi smatral, da lahko še sam izstopi in se prepusti razgovoru z mimoidočim. Za njim pa so se že nabirali drugi uporabniki ceste. Ali smatra tak voznik za izključno pravico uporabljati po svoji volji cesto, ali je tako ošaben, saj neumen vsekakor ni. Torej, tudi obnašanje voznikov na cestah bi moralo biti tovariško in obzirno do peščev in drugih uporabnikov cest. Tudi to bi malo pomagalo k varnejšemu prometu.
Družbeno-politično izobraževanje
Eden temeljnih pogojev za uveljavljanje in uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov, za uspešno in učinkovito delovanje članov delegacij in delegatov je načrtno družbenopolitično usposabljanje in izobraževanje. Osrednjo vlogo pri tem izobraževanju ima njihova lastna družbenopolitična aktivnost. Iz te aktivnosti, iz žive družbene stvarnosti, iz razvojnih zahtev in venomer novih nalog ter potreb, prilagajamo konkretno programsko vsebino.
Program družbeno-političnega usposabljanja za leto 1987 so pripravili OK ZKS Mozirje, OK SZDL Mozirje, OS ZSS Mozirje, ZSMS, Klub samoupravljalcev občine Mozirje in Delavska univerza Mozirje z željo, da bi realizacija tega programa pripomogla k hitrejšemu napredku posameznika in učinkovitosti dela delegacij.
Program družbeno-političnega izobraževanja so strnili v tiskani obliki, tako da je pregleden in vsem uporabnikom razumljiv. Izšel je v 250 izvodih, izdal ga je Klub samoupravljalcev občine Mozirje, tiskala pa Delavska univerza Mozirje.
Navdušenje, ki je spremljalo otvoritev Savinjskega gaja pred leti, je iz leta v leto manjše, koje treba poskrbeti za največjo razstavo cvetja na planem. Gre za gmotna sredstva, ki jih urejanje in vzdrževanje takega parka zahteva.
Dejstvo je, da smo s Savinjskim gajem ponesli sloves Mozirja in doline daleč preko naših meja. Dejstvo pa je tudi, da s tem nastaja huda obveza za dolino kot celoto, saj je pomembnost parka že zdavnaj presegla meje Mozirja. Dejstvo je dalje, daje Savinjski gaj poglavitna mikavnost v naši turistični pönUuoi. v še t£> tGrčj ImTC-kuje ureditev odnosov okoli vodenja in vzdrževanja gaja. Jasno je, da se slejkoprej takšna obsežna naloga ne more opravljati mimogrede.
Razgovor s predsednikom KS Mozirje Milanom Šepcem naj bi nekoliko osvetlil stanje okoli skrbi za Savinjski gaj.
Glavno breme je bilo na plečih posameznikov, tu bi lahko v prvi vrsti omenil Janeza Žagarja, ki je že vrsto let vodil odbor za urejanje
gaja pri naši skupnosti, je povedal Milah Šepec. Dosedaj smo iskali sredstva iz vstopnine in seveda od delovnih organizacij. Ni pa bilo ničesar storjeno, da bi se zagotovilo načrtno financiranje. Največkrat smo izpadli kot prosilci, to pa seveda ni lahko! Že prejšnji IS SO Mozirje si je prizadeval v okviru sporazuma za financiranje turistične dejavnosti v dolini, da bi se zadeve z gajem uredile. Sedanji ta prizadevanja nadaljuje, žal pa čas terja hitrih ukrepov. Tako bi za tekoče leto potrebovali za urejanje Savinjskega gaja kaki 2 stari uiiiijärul, pa. ui Gu tem sc morali veliko dela opraviti prostovoljno. Krajevna skupnost je ob takih gmotnih obvezah nemočna, saj nima sredstev niti za nujne posege, ki sodijo v njen neposredni delokrog. Če torej vemo, da je pomen gaja zelo velik, potem je pač treba stvari doreči tudi v pogledu financiranja. Upam, da se bo to uredilo in da bomo še lahko vabili v našo dolino turiste in jih vodili tudi skozi Savinjski
gaj-
Zaostajanje v turizmu
Nič novega ne bomo ugotovili, če povemo, da mozirska občine še zdaleč ni izkoristila možnošfi za razsoj turizma. Tega se dobro zavedajo tudi v Izvršnem svetu SO Mozirje.
Razvoju turističnega gospodarstva je v vseh razvojnih planskih dokumentih mozirske občine dana prednost. Da bi te naloge lahko uresničili, je Izvršni svet SO Mozirje pristopil k izdelavi študije o nadaljnjem.razvoju turizma v Zgornji Savinjski dolini. Sredstva za študijo bosta zagotovili Splošno združenje gostinstva in turizma Ljubljana in Občinska raziskovalna skupnost Mozirje. Studijo bo pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane.
V Izvršnem svetu pričakujejo, da bo študija nakazala možnosti nadaljnjega razvoja turizma v Zgornji Savinjski dolini. Eden od temeljnih poudarkov v študiji bo varovanje okolja in optimalna izraba turističnih virov.
Študija bo končana v drugi polovici leta, njena predračunska vrednost pa znaša 4,5 milijona din.	Rajko Pintar
Kulturna dediščina v brošuri
Pokrajinski muzej v Celju je izdal v svoji zbirki Celjski muzej osmi zvezek. Znana raziskovalka narodne umetnosti Milena Moškon je tudi tokrat dala vsebini pečat vsestranskega poznavanja tematike. Naši bralci vedo iz naših prejšnjih sestavkov, da je Milena Moškon izredna poznavalka razmer v naši občini. Njene raziskave segajo nazaj v drugo polovico petdesetih let in naprej. Za nas je zanimivo še posebej njeno raziskovalno delo okoli panjskih končnic in skrinj v naših krajih. Tudi v zadnji brošuri najdemo vrsto lepih posnetkov skrinj, panjskih končnic in drugih zanimivih predmetov iz zakladnice kulturne dediščine. Tako je gotovo ponos etnološke zbirke celjskega muzeja skrinja iz 1818 najdena v Podvolovljeku. Lepa je tudi skrinja iz
leta 1844, ki izhaja iz Gornjega grada. Med zanimivosti spada tudi lesena maska (pustna) iz Mozirja, slikana je kašča v Raduhi nad Lučami, pa še bi lahko naštevali. Tudi o butarah, ki da ' so najlepše in najbolj nenavadne prav na Ljubnem je dosti napisanega in poleg tega še slika cvetnoi 'eljske butare, slikane na Ljubnem leta 1984. Kar veliko pozornost posveča avtorica raziskovanjem naših panjskih končnic, tako tiste o uboju družine gostilničarja Moličnika v Strugah, ki ga je zagrešil čevljar Karel Čuvan. Tudi babji mlin na končnici s Florjana je posebna zanimivost, čeprav je pogos-. tni motiv na panjskih končnicah.
Kogar torej zanima narodopisna zbirka v Pokrajinskem muzeju v Celju si jo lahko ogleda.
Nedorečenost v kmetijstvu
Brezobzirnost pa taka! Celo na ploščadi pred banko so prostor za parkiranje tovornjaka
Spremembe raznih ukrepov so že po pravilu vedno povezane z vrsto težav. Tako je tudi tokrat, ko se dela na novih oblikah denarnih spodbud za pospeševanje pridelave hrane. Gre za določila zakona, kije bil sprejet lani in se torej letos uveljavlja.
Razgovor z direktorjem ZKZ Al-ojzem Plaznikom je osvetlil stanje glede tega, to pa ni nič spodbudno. Gre za pomembne organizacijske spremembe dosedanjega načina izplačevanja spodbud. Skladi se namreč ukinjajo, zato pa se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti za kmetijstvo in preskrbo. Takšna oblika pa potegne za seboj številne priprave in seveda vso zamotano in obsežno samoupravno organiziranost. To jasno traja določen čas, medtem pa seveda nekaj čaka... Vrsto nejasnosti je torej v zvezi s tem. V zadrugi upajo, da bo do takrat teklo vse po starem sicer bo prišlo do neljubega zastoja in seveda škode. Denarna podpora v kmetijski proizvodnji je glede na pomembnost pridelave hrane na dlani in ne sme zaradi organizacijskih sprememb trpeti. K temu pa je vprašanje še v gmotnem pokrivanju potrebnih sredstev. Tako se glede tega še marsikaj ne ve. Vsekakor je jasno, da bodo ti SIS-i opravljali še naloge intervencij v preskrbi, kar doslej ni bremenilo teh virov sredstev. To pomeni odliv velikih vsot v te namene in na račun prispevne stopnje, ali pa bo ta vse to res pokrila? Tudi ni še jasno v kakšnem razmerju, se bodo sredstva iz prispevka delila med kmetijsko proizvodnjo in intervencijami. Pa tudi bo treba iz teh sredstev znatno več združevati v republiške sklade. No, tu mislimo, da bo za nas kot izrazito kmetijsko občino ugodno, ker borrto verjetno iz tega naslova več dobili kot vložili, tako menijo na zadrugi, da bi dobili 2,5 krat več kot pa bi združevali. To je torej edina prednost, ki jo vidijo v novem predpisu.
Jasno pa je, da bo treba v naši občini poskrbeti še za dodatna sredstva za denarne spodbude. Tu gre za občinski načrt, ki upošteva pogoje proizvodnje, torej naj bi hribovske kmetije prejele več kot ravninske. To je v naših razmerah pomembno, saj je kar dve tretjini proizvodnih površin v hribovskem predelu. Tako bi premirali plemenske
telice za obnovo črede, za yhlevlanje telet za pitanje, pomoč za umetno osemenjevanje in zavarovanje živine, sofinanciranje dežurne veterinarske službe in podobno. Pri tem je težava v načrtovanju, saj se skladno z resolucijo ne sme načrtovati inflacije. To je seveda določena negotovost pri namenskem pospeševanju kmetijske pridelave. Torej vrsta organizacijskih težav je pri načrtovanju realnih potreb.
Hudo negotovo je sedaj tudi z regresi za umetna gnojila in zaščitna sredstva iz zveznih virov. Te so doslej prejemali proizvajalci tega blaga. V naprej naj bi to.prejemali neposredni potrošniki, torej kmetje. Pot do teh sredstev pa je dolga in zamotana, saj bo treba v zadrugi postaviti preko SDK zahtevek za regres, ta bo moral po uradni poti v Beograd in vsakdo si lahko predstavlja dolgo trajanje takega postopka. Med tem pa seveda inflacija izniči regres, to v škodo zadruge, ki mora najeti obratna sredstva z visokimi obrestmi. Proizvajalci so že dvignili cene za višino regresa, torej je stvar že v teku. Lahko trdimo, da je tak način regresiranja meglen in gre na škodo sredstev zadruge, ki že tako malo zasluži pri prodaji kmetijskih potrebščin.
Tudi vprašanje plačevanja prometnega davka za gradbeni material seje zaostrilo. Določeno je, da so davka prosti le izraziti kmetje-kooperanti, ne pa tudi tisti kmetijski proizvajalci, ki niso kmetijsko zavarovani (zdravstveno, invalidsko in pokojninsko). Tudi tu je po mnenju zadruge stvar zgrešena. Izkušnje namreč kažejo, da so tudi tisti člani zadruge (kooperanti), ki niso »čisti« kmetje včasih odlični proizvajalci hrane, zakaj torej takšna razlika? Kmetijske objekte za katere velja popust pri prometnem davku pa potrebujejo eni in drugi za isti namen. Zadruge v Sloveniji so preko Zadružne zveze že pred časom opozorile zvezno administracijo na nesmisel takšnih določil, vendar pa na vse to ni doslej nobenega odmeva. Tako je torej to. Pa bi morda nekdo podvomil v prizadevnost ljudi na zadrugi pri urejanju zadev, ki so skupnega pomena za vse kmetijske pridelovalce — poti administracije so pač zamotane in polne zaprek.
Seme padlo na plodna tla
V naših osnovnih šolah se marsikaj stori, da bi mladi šli po poti napredka in kulture. Seveda je potem smer takih poti le volja vsakega posameznega. Mnogi pozabijo na začetke svojih kulturnih spoznanj, nekaj je tudi takih, ki jim je mnogokaj ostalo od naukov položenih v njihova mlada srca.
Šolska kulturna društva so nedvomno mesto kjer mladi kaj hitro spoznajo prednosti in
.i---u„u----------J~i----
posennosu KOircUircgaTiciovH-nja. Saj je tudi namen teh društev, da bi pozneje v svojem življenju znali kulturo ceniti in ji namenjati nekaj svojega časa, je dejala Lenka Kralj mentorica šolskega kulturnega društva na šoli Šlan-drove brigade na Ljubnem med našim pogovorom. Na ljubenski šoli deluje to društvo že od leta 1980 dalje, vključuje pa vse učence. Društvo deluje v sekcijah, tako imajo pevsko, folklorno, recitacijsko, likovno, bralno-novinarsko. Zanimivo je, da želijo prosvetni delavci navajati mlade na delo v društvih tako po samoupravni plati, kot tudi po obveznostih, saj plačujejo člani članarino. Tako gre dejansko za društev-no življenje na šoli.
Na Ljubnem so upravičeno ponosni na uspehe v plesals-tvu. Že deset let negiijejo na šoli folkloro, danes imajo kar dve skupini. In če bi že iskali sadove dela, potem moramo reči, da so prav v plesni dejavnosti dokazali, da dobro seme tudi dobro kali. Mladi, ki niso več v šoli so pri domačem prosvetnem društvu ustanovili plesno skupino in tako nadaljujejo začeto delo na šoli. Tako je tudi pri pevcih, pravi
T pnlzo ITiHilioon 1o	«A. tu»
■JJCilKU" lvidijvVA, IC tici 30 5t
mnogi izgubili in žal ji je, daje tako.
Posamezne dejavnosti v okviru društva imajo svoje mentorje, naj jih naštejemo: Zala Toš, Jelka Marovt, Ana Kam-plin, Marija Dešman, Olga Levar in Lenka Kralj. Na njih torej sloni kulturno delovanje otrok na ljubenski šoli.
V mesecu kulture pripravljajo med drugim tudi kulturni dan na šoli. Sodelovali bomo domala vsi učenci, pa tudi tisti, ki se izobražujejo na glasbeni šoli v trobilih. Letos bodo sicer dali glavni poudarek bralnim navadam in knjigi. Sicer pa bodo na šoli kar ves teden imeli razne prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
Kaj pa letošnji pust?
Ja, veliko bolj pestro ga bomo proslavljali, je uvodoma povedal šef za stike z javnostjo mozirskih pustjakov Stane Po-dsedenšek. In res bo tudi tokrat v Mozirju kaj videti!
Vse kate, da bodo letošnje prireditve nekoliko osvežene, da bo marsikaj boljše, saj končno več kot 100 let delovnih izkušenj pomeni tudi nekaj! Pa začnimo pustno prireditvijo otrok v dvorani TVD Partizan.
Ta bo v nedeljo 1. marca 1987 od 14. do 18. ure. Novost: rajali bodo otroci skupaj s starši. Da pa bo še bolj veselo, bodo poskrbeli za program šolarji, varovanci vrtca ob pomoči Društva prijateljev mladine. Torej pravo pustno rajanje za starejše in najmlajše... K temu pa velja pripomniti še to, da bo za glasbeno spremljavo dogodkov poskrbel občeznani in milozvočni orkester Boj se ga pod taktirko Berta Lončarja.
Ker pa bo treba vso srednjo v Mozirju postopno spraviti v pravo pustno razpoloženje, bo dvorni pustni orkester Boj se ga že teden dni pred prireditvami po Mozirju igral, ne bo šlo za premenadni koncert, vendar pa za koncert svoje vrste!
2. marca 1.1. se prične sto let znano »ofiranje«. To je pravz-parav najbolj neposredna oblika sodelovanja s krajani in upamo, da bo tudi letos vsestransko uspela. Krajani bodite častilcem pusta naklonjeni. Prav vse najmočnejše pa se bo dogajalo 3. marca t.L, ko bo že ob 6. uri budnica po vseh glavnih ulicah Mozirja. Ob 8. uri bodo pusti prevzeli občinsko oblast in proglasili pustni magistratni proglas, ki obeta hitre in učinkovite ukrepe za vsestransko utirjenje zadev. V času vse tja do 11. ure bodo pripadniki pustnega magistrata delili nasvete in pobude
Lepo darilo
Občinska skupnost otroškega varstva Mozirje je v preteklih dneh kupila deset radio-kasetofo-nov in jih podarila enotam Vzgojno-varstvene organizacije Mozirje. Opremljenost vrtcev v mozirski občini je bila do sedaj zelo slaba. Le tu in tam so premo-
Izkazana pomoč
Običajno je tako, da so ob raznih svečanostih vidni le tisti, ki predstavljajo nekoga, ne pa tudi tisti, ki so za samo svečanost kaj storili. Zato želimo na ta način izraziti hvaležnost Ivanu Vrbančiču in Albinu Skornšku, oba sta iz Mozirja, za pomoč ob namestitvi
spominskih plošč Franu Hof-bauerju in Ignacu Orožnu ob mesecu kulture v Mozirju. Ni ju zadržalo mrzlo vreme, niti padavine, ko sta klesala omet in vzidala plošči. Vse to, iz naklonjenosti kulturni stvari.
A. V.
Gozdni delavci
Med novoletnim srečanjem s predstavniki verske skupnosti v Nazarjah
S predstavniki verske skupnosti
delovnim organizacijam po dolini. Nato pa bodo v mozirski šoli sprejeli v svojo druščino vesele otroke in z njimi vred krenili na mozirski trg, tam pa bo rajanje. Nad pričakovanje slovesno bo pustno kosilo za pripadnike pustnega magistrata ob
12.	uri. Nato sledi kratek oddih, saj se že ob 15.15. uri prične glavno na mozirskem trgu. Osrednja prireditev bo tokrat tudi nekoliko drugačna in kot pravijo na predstavništvu pustnega magistrata, bolj kakovostna! Sodelovali bodo amaterski igralci domačega prosvetnega društva in splošno izkušeni pustni delavci. Prednost in poštenost mozirskih pustnakov je v tem, da perejo le domače umazano perilo, tako bo tudi tokrat. Na zadnji seji pustnega magistrata so si zadali nekatere naloge glede določenih pojavov in dogodkov. Menijo, da pomeni satirična »obdelava« pot k izboljšanju, smerokaz napak in podobno.
Še isti dan zvečer pa bo v dvorani TVD Partizan v Mozirju velika maškerada. Na njej pa bo igral orkester ŠIK iz Titovega Velenja. Pa seveda, sredi noči bo žalostno preminil pust osebno, z vsemi ustreznimi ukrepi ga bodo objokovali ter veselo nadaljevali rajanje. To, da je pust zaprl trudne oči, nebo nikakor vplivalo na veselično razpoloženje, tako zatrjujejo dolgoletni pustni delavci. Seveda iz izkušenj!
V sredo, dne 4. marca je žalostni del poteka, saj pokopljejo zaslužnega pokojnika na Lavah. Vendar pa bo za neposredne pustne proizvajalce vesela sedmina na trgu pred Makse-tovo hišo, tam bo prebrana tudi oporoka in postorjeno bo vse, da bo ostal spomin na pokojnika živ do prihodnjega pusta.
gli kakšen star gramofon. Zato so vzgojiteljice sprožile akcijo za nakup aparatov. Dejstvo je, da otroci zelo radi poslušajo posnete pravljice. Teh pa je danes več na kasetah kot pa na ploščah. Darila so bile vzgojiteljice, še bolj pa otroci, zelo veseli.	PINTAR
Konec tedna je predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak skupaj s komisijo za verska vprašanja pri občinski skupščini in kooridinacij-skim odborom za odnose z verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL v na-zarskem delavskem domu priredil vsakoletno srečanje s predstavniki verskih skupnosti. Predsednik skupščine občine Mozirje je po uvodnem pozdravu in željah predvsem poudaril nujnost skupnih naporov za lepšo prihodnost in blaginjo vseh. Ob tem so skupna prijateljska in sproščena srečanja še kako pomembna, predvsem za odpravljanje nekaterih problemov, ki motijo odnose med verujočimi in neverujočimi. Za to bo seveda potrebno obojestransko sodelovanje, pomoč, spoštovanje in strpnost, saj bodo le tako
dosegli skupno sožitje in blaginjo, kar je vtem času še kako pomembno.
Tudi predstavnik verskih skupnosti Jože Gračnerje ob najlepših željah posebej poudaril nujnost sodelovanja pri skupnem krmarjenju vsakodnevnih življenjskih in delovnih tokov. Po njegovih besedah je letošnje srečanje pomembno tudi zaradi dejstva, ker se na obeh straneh pojavlja veliko novih ljudi, pa zaradi pomembnih novosti ob zadnjih božičnih praznikih, ki so pri verujočih vzbudile nove in boljše občutke. Spregovoril je tudi o obnovi skupnih zgodovinskih in kulturnih spomenikov, na koncu pa poudaril pomen skupnih prizadevanj zar materialno in duhovno srečo vseh občanov.
se izobražujejo
V Gornjem gradu smo mrzlega zimskega dne povprašali direktorja TOZD GG Nazarje Milana Cajnerja, kaj lahko v tem visokem snegu in hudem mrazu delavci delajo, saj si nihče ne more predstavljati, da bi opravljali običajna dela v gozdu.
Seveda je po zadnjih zimskih dnevih prenehalo delo v gozdovih, sicer skrbimo gozdarji tudi za oranje cest do oddaljenih kmetij in naših delovišč, tako dela ne zmanjka, vsaj za naše stroje ne, je dejal inž. Cajner. Letos smo se izredno težko prebijali na Čreti, kjer so bili zameti tudi 4 metre visoki. Poleg te nadloge pa so grozili plazovi. Vendar pa sme morali odpreti naselje pri Jeronimu, ki leži sicer v sosednji občini, tam pa živijo naši delavci.
Naše planske obveze so bile z novim letom dosežene. Saj je povsem razumljivo, daje treba v gozdarstvu računati s slabimi vremenskimi razmerami, posebno v zimskem času. Sicer pa smo plan celo nekoliko presegli. Starejši delavci so v glavnem na kolektivnem dopustu, mlajši pa se ob delu izobražujejo. Na ravni naše delovne organizacije imamo
Iskani podatki najdeni
Znano je, da je pred drugo, vojno v dolini obstajalo veleposestvo Marijingrad. Imelo je dosti obdelovalne zemlje,. še več pa gozdnih površin. Okoli točnih številk o velikosti posestva je bilo doslej že več ugibanj, vendar pa je le malo verjetno, daje katero bilo resnično. Seveda bi stvar kaj hitro razčistili, če bi si ogledali podatke v arhivu Ljubljanske škofije.
Ko prav sedaj iščemo listine, fotografije in drugo gradivo za prikaz zadružništva v naši občini, je bilo pričakovati, da bomo našli zanimive podatke. No, resje tako! Marsikaj so skrbni ljudje hranili in ohranili. Med drugim smo naleteli na odločbo Okrožnega agrarnega urada iz Maribora z dne
25.	januarja 1925. Listina je nekakšen zapisnik revizije opravljene na veleposestvu v času od 7. do
19.	julija 1924. V njem najdemo med drugim tudi podatke o skupnih površinah veleposestva v naši občini. Po kulturah bi naj bilo stanje tako: njiv 46 ha, travnikov navajajo 134 ha, vrtov in poljskih pašnikov pa skupaj prek 14 ha. Bolj zanimiv je morda podatek, da so beležili kar 7646 ha gozdov in 774 hektarjev pašnikov, pod nerodovitno zemljišče pa so zajeli 3246 ha. Tako bi naj obsegalo veleposestvo na območju sedanje občine skupaj 12.000 ha površin.
V nadaljevanju je navedeno med drugim, da je veleposestvo bilo izključno gozdno in je zato želelo postopno pogozditi še pa-šniške in dmge primerne površine. Povsem se je torej zanemarjalo kmetijstvo, piše dalje, posebno pa planšarstvo. Nevarnost je torej bila, da planine, ki so že med
vojno precej zarastle povsem preidejo v gozd. To pa je tudi v veliki meri posledica prepovedi čiščenja pašnikov oziroma planin, tako navaja listina, dalje, daje tako oceniti pogozditev kakih 1100 ha pašnikov, kar pomeni veliko škodo živinoreji na območju Savinje in Drete. Velik del zaraščenih zemljišč pokriva grmičevje, ki ne služi ničemer. Treba je poudariti, da je prav živinoreja glavni vir dohodkov prebivalstva pod Savinjskimi planinami in torej ni res, da bi pašne zadruge zanemarjale v najem vzete površine pašnikov, to je le načrt veleposestva, ki želi čimveč gozdov, tudi na račun pašnikov, pa čeprav so ti kmetom za njihovo živino zelo potrebni. Dalje pa je tudi res, da si pašne zadruge zaradi nedorečenih najemnih pogodb z veleposestvom niso upale vlagati svoja sredstva v negovanje pašnih površin, saj bi lahko najemne odnose s strani Marijengrada enostransko razveljavili. Zato je urad predlagal v okviru agrarne reforme razdelitev večjih pašnih površin med pašne zadruge. To bo mogoče izvesti, če bodo v te namene razpoložljiva državna sredstva. Sicer pa do pravnomočnosti listine obdržijo pašne zadruge vse površine, ki- so jih ob izdaji tega dokumenta imele v najemu oziroma uporabljale, seveda pa pri tem ne smejo spreminjati po lastni presoji obstoječih kultur na površinah.
Kot vemo iz podatkov, do večjih posegov takratne agrarne reforme ni prišlo in naše pašne zadruge so si za razdelitev pašnikov, ki so jih koristile prizadevale vse do druge svetovne vojne.
A. V.
enotno obliko strokovnega izobraževanja, pa tudi za predavatelje kar sami poskrbimo znotraj kolektiva. Kabinetni pouk traja dva tedna, temu pa sledi praktično usposabljanje. Sedanja skupina šteje 13 delavcev, to so domačini, največkrat mladi iz nekdanjih gozdarskih družin. Veliko smo delali na tem, da pridobimo mlade iz okolice za gozdarski
poklic in kar uspevamo glede tega. Ne da bi podcenjevali delavce od drugod, vendar imajo domači veliko prednosti pred ostalimi. Ne nazadnje so navezani na okolje v katerem delajo in tako postaja za mnoge mlade gozdarstvo njegov poklic. Da pa bi dosegli potrebno kvalifikacijo, jim nudimo to izobraževanje kar doma, kar je tudi pomemben dejavnik pri odločanju za naš poklic. Opazili smo namreč, da mladi ng želijo izobraževanje izven svojega okolja. Sedaj, ko je to ta-korekoč doma, pa radi prihajajo.
Če se spomnimo nekaj let nazaj, potem je resničen dosežek v kadrovanju v GG Nazarje prav dejstvo, da jim delavcev ne manjka. Vsaj v Gornjem gradu ne!
Spomin uglednemu šolniku
Kot prvo dejanje v programu letošnjega kulturnega praznika so v Mozirju na Papeževi hiši (Mozirje 102) odkrili Francu Hofbauerju, prvemu rednemu učitelju v kraju spominsko ploščo, ki jo je odkril Alojz Plaznik.
Mozirska osnovna šola je pripravila lep kulturni spored, o prvemu mozirskemu učitelju pa je spregovoril prof. Anton Venek in med drugim dejal:
»Vse do prosvetlene cesarice Marije Terezije v takratnem avstrijskem cesarstvu ni bilo šol za ljudstvo. Šele 1774. leta je cesarica potrdila Splošni šolski red za ljudske šole. V Mozirju je prišlo do ukaza za ustanovitev javne šole leta 1783. Trg ni imel ustreznega učitelja, sicer so v župnih šolah takrat že učili duhovniki brati in osnovno računanje. Vse to pa ni bila osnova za nadaljevanje uka v mestnih šolah. Zato je bila podeželanu pot do nadaljevanja šolanja zaprta. Trg oziroma mozirski magistrat je mesto učitelja razpisal in leta 1787 je prispel iz Slovenj
Gradca učitelj Franc Hof-bauer. To je torej bil prvi redni učitelj na prvi javni osnovni šoli v Mozirju. Stanoval je v tej hiši pred katero stojimo in ker ni bilo ustreznih šolskih prostorov je odstopil gornje nadstropje za učilnico, kjer je lahko sedelo kakih 20učencev.
Franc Hofbauer je bil narodno zaveden Slovenec in je na lastno pobudo napisal dvojezični učbenik za slovenski jezik. To je bilo (eta 1795, izvirnik tega zanimivega dokaza učiteljeve iznajdljivosti hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Tedaj je veljalo pravilo, da se otroci šolajo le v nemškem jeziku in šele mnogo kasneje so uzakonili na prizadevanje Antona Martina Slomška dvojezičnost na javnih šolah.
Franc Hofbauer je* bil tudi sicer razgledan mož, dolga leta je vodil tajniške posle takratnega mozirskega magistrata in tako so po njegovi zaslugi ohranjeni številni dokumenti, ki pričajo o narodno zavednem prebivalstvu Mozirja in krajev naše doline.«
Zbor prosvetnih delavcev
Na Dnevu prosvetnih delavcev so sindikalne organizacije osnovnih šol, vzgojno-varstvene organizacije ter občinska izobraževalna skupnost Mozirje prvič podelile Šilihove plakete, ki so jih prejeli prosvetni delavci za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja.
Plakete so prejeli: Marija Pod-menišek in Marija Mermal, obe z Ljubnega, Janez Veninšek iz Luč, Ivica Kozovinc iz Šmartnega ob Dreti, Fanika Poznič iz Bočne, vida Remic z Rečice, Ludvik Es in Olga Hajdinjak, oba iz Mozirja. •Nagrajencem je plakete podelil predsednik SO Mozirje Anton Boršnak.
Tudi sicer je bil Dan prosvetnih delavcev vsebinsko bogat, saj je o
nadaljnem razvoju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji govoril Jože Miklavc — izvršni sekretar CK ZKS.
V kulturnem delu je igralec SNG Maribor Marjan Bačko predstavil monodramo Martin Krpan. Kljub temu, daje bilo delo profesionalno izvedeno, pa bi lahko rekli, daje bil izbor monodrame manj posrečen, kot prejšnja leta, saj je delo bolj primerno za mlajše generacije.
Kljub temu pa je Dan prosvetnih delavcev tudi tokrat dosegel svoj namen. Omenimo, da je bil letošnji že osmi po vrsti in s tako tradicijo je postal ravno prava kombinacija izobraževanja, kulture in seveda zabave.
RAJKO PINTAR
Več za dopustnike v Glinu
Kljub slabemu vremenu se je ob odkritju spominske plošče Franu Hofbauerju v Mozirju zbralo kar dosti ljudi
Delavski svet delovne organizacije je na zadnji seji sprejel sklep, da se za potrebe letovanj kupita še dve počitniški avtokamp prikolici. Nakup prikolic omogočajo razpoložljiva sredstva, ki so jih ustvarili z dodatnim delovnim dnevom. Tako bodo v tem letu pridobili 6 ležišč v počitniški hišici v Čatežu in 10 ležišč v novih prikolicah. Ta pridobitev bo bistveno izboljšala možnosti letovanja
večjemu številu delavcev ozii ma podaljšanje časa letovan Prizadevajo si ustvariti pogoje za 10-dnevno letovanje, saj je 7 dni le zasilna rešitev. Na pridobitvi družbenega standarda so lahko upravičeno ponosni saj so bistveni dejavnik naše rekreacije in ohranjanja delovne sposobnosti.
Jožica Vratanar (INFORMATOR)
Gorenje — Glin Nazarje
V -nazarški lesni industriji sproti spremljajo gospodarjenje in seveda primerno ukrepajo. Tako so ob ocenjevanju januarske proizvodnje ugotovili, da krepko zaostajajo za načrtovanimi dosežki, kar seveda ne obeta uspešnega poslovanja. Tej ugotovitvi se pridružuje še druga, dejstvo namreč, da so vse preveč ležerni do razlik med načrtovano in doseženo proizvodnjo. Za odstopanje skušajo iskati objektivne razloge in s tem umiriti lastno vest, kar pa zagotovo ne vodi k boljšim dosežkom. Ukrepati je torej treba takoj in nadoknaditi izgubljeno, naprej pa nameniti največ pozornosti doslednemu uresničevanju načrtov.
K temu jih navajata vsaj dva razloga. Boljše poslovne uspehe in boljšo bodočnost delovne organizacije vidijo v bistvenem zvišanju vrednosti proizvodnje, kamor sodijo tudi novi in dopolnjeni programi, drugi razlog pa je v novem zakonu o dohodku, ki drugače vrednoti stroške in zmanjšuje dohodek. Če želijo torej priti na zeleno vejo, morajo ustvariti veliko večjo vrednost proizvodnje, če želijo ob tem zagotoviti še sredstva za občutno posodobitev proizvodnje, pa bodo morali storiti še marsikaj več. Objektivnih in drugih težav je veliko in začarani krog že skoraj sklenjen.
Če torej tehnična sredstva niso dovolj, ostane še — volja. V Nazarjah menijo, da v tem trenutku nimajo druge izbire. Z najmanjšimi možnimi sredstvi morajo zvišati vrednost proizvodnje, kar seveda pomeni kar največji izkoristek notranjih rezerv. Teh pa ni malo, zato so tudi možnosti za preobrazbo toliko večje. In ne-
kaj teh možnosti, ne vseh, so tudi opredelili. Tu je najprej večja delovna disciplina in z njo vred boljši odnos do dela in rezultatov tega dela, da o boljšem izkoristku delovnega časa ne govorimo preveč, seveda pa je to povezano tudi z boljšo organizacijo dela.
Naloge so seveda tudi na drugih področjih. Z enostavnimi posegi v delovni proces morajo doseči boljše tehnološke
nn^tnnlčP c t^rr»	Va Lr/vizr*«: t
j ivni v loju auivvzvuoi
izdelkov in višjo delovno produktivnost. Inovativni posegi, ki so se doslej kot posledica nuje pojavljali zlasti na področju vzdrževanja delovnih in transportnih sredstev, energetskih naprav in drugod, morajo postati posledica inventivnega razmišljanja na vseh področjih, ne le na tehničnem. Napovedali so tudi vojno stroškom proizvodnje in poslovanja. Pomembna naloga je odprava motenj v oskrbi proizvodnje z materiali in sestavnimi deli ter v odpremi gotovih izdelkov, kar je seveda naloga komercialnega področja. Med opredeljenimi možnostmi je tudi zaostrena odgovornost do delovnih nalog, ki mora najti svoje mesto v nagrajevanju po delu in še bi lahko naštevali.
Filozofiranje torej na prvi pogled, pa ni tako, saj bodo tem ugotovitvam in smernicam kaj kmalu sledile prav oprijemljive naloge. Veliko ob tem pomeni že spoznanje, da lahko dosežejo načrtovano proizvodnjo in še kaj več tudi z boljšo organizacijo in večjo marljivostjo, ne samo z visokimi denarnimi vlaganji. Uspešnost poslovanja je torej v njihovih lastnih rokah in tudi odgovornost zanjo.
J. P.
Društvo invalidov
Člani društva invalidov občine Mozirje so si že zadali okvirni program delovanja v letošnjem letu. V društvo je vključenih 836 članov iz vseh krajevnih skupnosti mozirske občine.
Člani društva bodo delovali na različnih področjih — socializem, športno-rekreativnem, kulturnem in drugih področjih.
Ena izmed glavnih nalog bo organiziranje sosedske pomoči — posebej težkim invalidom. Organizirali jim bodo pomoč na domu pri pripravi kurjave, pri preskrbi z ozimnico in podobnih delih. Ker vsega tega dela člani društva sami seveda ne bi zmogli, se povezujejo s socialnimi delavkami pri skupnosti socialnega skrbstva, Rdečim križem in mladinsko organizacijo. Da bi imeli boljšo evidenco o članih, ki so potrebni pomoči, so za posamezna območja določili poverjenike, ki zbirajo podatke o
socialnem položaju posameznih članov društva.
Socialno najbolj ogroženi bodo tudi v bodoče deležni denarnih pomoči, ki ap bodo seveda v mejah možnosti društva.
Na željo mnogih članov bo društvo posredovalo pomoč in informacije o možnosti zdravljenja v zdravstvenih domovih, kakor tudi o možnosti letovanja v počitniških domovih. Tudi v letošnjem letu bodo člani društva lahko letovali v počitniških hišicah v Čatežu.
Nič manj ni pester program športno-rekreativnega udejstvovanja članov društva. Aktivnosti iz prejšnjih let bodo še popestrili. Načrtujejo šest izletov, od tega dva v tujino. Organizirali bodo tekmovanja v streljanju, šahu, pikadu, ena ekipa pa se bo udeležila Pohoda ob žici okupirane Ljubljane. , RAJKO PINTAR
Pravna pomoč v sindikatih
Občinski sindikalni svet Mozirje obvešča delavce, da ima vsako sredo od 16. do 17. ure organizirano pravno pomoč za delavce pri uveljavljanju njihovih, na podlagi dela pridobljenih pravic. Pravna pomoč se daje v prostorih Občinskega sindikalnega sveta Mozuje (nad Ljubljansko banko), dogovarjanje pa je možno po telefonu 831-084 Franc BORŠNAK in 831-143 Anton IRMANČNIK.
Poleg tega pri občinskem sindikalnem svetu deluje tudi komisija za prošnje in pritožbe na katero se je
možno obračati neposredno s pismen-nimi vlogami ali pa posredno preko službe pravne pomoči.
Vsem delavcem ki bi hoteli uveljavljati svoje pravice preko službe pravne pomoči ali komisije za prošnje in pritožbe sporočamo, da morajo sporna razmerja poskušati najprej rešiti znotraj svoje OZD s pomočjo OOZS in šele nato lahko iščejo pravno pomoč pri občinskem sindikalnem svetu.
OSS MOZIRJE
Športna dejavnost
Pri občinskem svetu ZS imajo tudi komisijo za šport in rekreacijo. Taje v lanskem letu pripravila vrsto prireditev, tako tekmovanje v veleslalomu, v košarki, v odbojki, v streljanju z zračno puško, v šahu, v kegljanju in turnir v malem nogometu.
Na občinskih tekmovanjih je sodelovalo 28 OOZS, pri izboru najboljše OOZS na področju sindikalnega športa v občini za leto 1986 pa je največ točk zbrala OO TOZD KOVINARSTVO Ljubno (236). Sledita ji OOZS SO Mozirje in ELKROJ TOZD Konfekcija, ki sta zbrali enako število točk (181). Na 4. mestu je OO DO
Skupina ljubiteljev smučarskih skokov v Ljubiji
Zgradili skakalnico
Zanimanja za smučarske skoke pri nas zagotovo nikoli ni manjkalo, po letošnjih že kar blestečih uspehih naših skakalcev pa je seveda še naraslo. Ne glede na zadnje dosežke pa so se mladi in malo manj mladi v Ljubiji pri Mozirju že jeseni odločili za izgradnjo skakalnice. Rečeno — storjeno. Mirko Rak in Franjo Štajner sta jim dovolila manjši posek v gozdu, dela je vodil Jože Goličnik in 30-metrska skakalnica je bila pravočasno nared. Seveda je odveč posebej poudarjati, da so vse opravili s
svojimi sredstvi in prostovoljnim delom, seveda pa jih čaka še precej naporov, saj morajo predvsem urediti iztek, da bo skakanje bolj varno. Že v nedeljo so pripravili prvo tekmovanje, pravzaprav troboj med Lokami, Brezjem in Ljubijo. Vrstni red sploh ni pomemben, če upoštevamo, da se je ob skakalnici zbralo precej domačinov,ki so ob zanimivih skokih in vročem okrepčilu preživeli prijetno nedeljsko popoldne. To pa je največ vredno.
J. P.
Zimske počitnice mimo
V zimskih počitnicah je tudi naše Društvo prijateljev mladine poskrbelo za dober program za najmlajše in šolarje. Tako so se vključili razni dejavniki, da bi otrokom pripravili veselje. Nudili so kino-predstave, ure pravljic v knjižnici, družabne igre v šoli, risanke v šoli, kopanje v Celju,
igre na snegu in še bi lahko naštevali. Lahko trdimo, da so letos prijatelji mladine res poskrbeli, da bi otroci med počitnicami imeli kam iti in se veseliti. Poleg tega pa je privabljala vlečnica na Brdcih številne smučarje, pa okoli blokov je bilo veselo, bil je pravi živ-žav!
Srečanje z Antonom Ingoličem
Naša matična knjižnica je v počastitev 80 letnice pisatelja Antona Ingoliča pripravila literarni večer, ki je sodil tudi v spored prireditev letošnjega meseca kulture.
V čitalnici knjižnice v kulturnem domu v Mozirju se je tokrat zbralo nepričakovano veliko ljudi, kar dokazuje na eni strani potrebo po takih prireditvah v kraju, na drugi strani pa živo zanimanje za pisateljevo besedo.
Uvodne besede je povedala Vladka Planovšek, potem pa je povzel
besedo Anton Ingolič, ki je predvsem orisal njegovo delo in vsebino zadnjih zapisov Čudovita pot, Zgodilo se je in Leta dozorevanja. Seveda je Ingoličeva pripoved doživeta, kot so tudi njegova dela, zato je čas kaj hitro mineval, večer se je zavlekel, kot še noben podobnih.
Lahko bi trdili, da je zamisel naše knjižnice bila dobra, da je večer odlično uspel in da so poslušalci odšli s tega srečanja mnogo bogatejši...
Obvestilo kinologom
Kinološko društvo Mozirje, obvešča zainteresirane, da bo organiziralo šolanje psov za A in B izpit. Pričetek šolanja bo v mesecu marcu. Pogoj za šolanje je starost psa od 8 do 20 mesecev ne glede na pasmo.
Prijave bomo sprejemali do 22. februarja 1.1. na tel. št. 831-048.
Kinološko društvo Mozirje
Porodniški dopusti
Število žensk, v mozirski občini, ki so lansko leto bile na porodniškem dopustu, seje povečalo za 59 v primerjavi z letom poprej. Na porodniškem dopustuje tako bilo v lanskem letu 291 žensk. Kljub temu, da lahko del porodniškega dopusta izkoristi tudi oče, pa v mozirski občini takega primera ni bilo. Zanimiva je struktura porodnic po poklicih. V lanskem letu so prvič dobile pravico do porodniškega dopusta tudi dijakinje in študentke. To pravico do porodniškega dopusta sta izkoristili dve
SMREKA oornji graü(i44 točk), kiji sledi OO MERKATOR ZKZ Mozirje — TOZD TRGOVINA in GOSTINSTVO (124) itd.
Sindikalno tekmovanje se organizira tako, da je poudarek na množični udeležbi, temu primeren pa je- tudi Pravilnik za izbor najboljše OOZS v občini.
Komisija tudi v letu 1987 poziva vse OOZS, da se množično udeležujejo tekmovanj, saj ima največ možnosti za izbor najboljše OOZS na področju sindikalnega športa prav tista OO, ki se množično udeležuje vseh tekmovanj.
Mrliška vežica v Mozirju
Predsednik KS Mozirje Milan Šepec je povedal, da gredo dela na mrliški vežici v Mozirju h kraju. Del opreme so tudi že nabavili, del jo pa še bodo, tako je ob ugodnem vremenu pričakovati, da bo vežica lahko že v pomladnih mesecih služila svojemu namenu.
Seveda pa čaka krajevno skupnost še veliko dela na urejanju okolja, parkirnih prostorov, pri tem nameravajo ograditi pokopališče ter dokončati oporno škarpo. Vsekakor so prepričani, daje vse tako daleč nared, ko bo pokopališče urejeno.
Pismo bralke
Obenem s plačilom se vam oglašam s tem dopisom, saj bi se vam rada na nek način zahvalila, da
ste pred letom ugodili moji prošnji in mi pričeli pošiljati SA VINJSKE NOVICE. To mi je pomenilo dodaten stik z domom, kajti čeprav že 30 let živim v Črni na Koroškem, pogrešam Savinjsko dolino bolj kot kdajkoli. Večkrat grem na obisk k mami v Luče, ona pa je naročena na SAVINJSKE NOVICE. Vedno sem jih prebirala in jih nosila s sabo v Črno, potem pa sem se domislila,
da jih bom poskusila naročit.. To sem storila, vi pa ste mi odobrili. Zato se vam iz srca zahvaljujem. rorčZ'Jči "Z ™,nram ,a časopis — vedno ga preberem od naslovne do zadnje strani. Savinjske novice so res pester, zanimiv list.
Torej, še enkrat hvala, ker redno prejemam SAVINJSKE NOVICE, čeprav živim daleč od svojega doma.
Ida Mežnar, Črna na Koroškem
Spomin Ignacu Orožnu
V okviru letošnjih kulturnih prireditev so kulturne organizacije naše občine poskrbele za spominsko ploščo Ignacu Orožnu, ki je nekaj časa služboval kot župnik v Mozirju. Zato so ploščo odkrili na župnijski zgradbi.
K slovesnosti se je zbralo kar lepo število ljudi. Kratko o Ignacu Orožnu je spregovoril A. Videčnik, ploščo pa je odkril naš zgodovinar in predsednik OK SZDL Zdravko Novak. Za kulturni del slovesnosti je poskrbelo domače prosvetno društvo.
Ignac Orožen se je rodil 30.
L 1819 v Laškem. Po končanem študiju teologije je župnikoval tudi v Mozirju in to od 1854 do 1865. Po njegovi zaslugi ima Mozirje izčrpno župno kroniko, ki je danes odličen vir vsakemu raziskovalcu krajevne preteklosti, tembolj ker je segel vsebinsko nazaj v davnino. Izredne so njegove zasluge pri raziskovanju zgo-
Preužitkarska hiša v gaju
dovine Mozirja in v dolini. Napisal je vrsto znanih zgodovinskih del in razprav tudi iz naše doline. Slovita pa so njegova dela zgodovinskega orisa 14 dekanij lavantinske škofije. Pisal je v razne strokovne revije in si zelo prizadeval za varstvo kulturne dediščine, predvsem pa arhivov.
Ignac Orožen je v letih 1869 do 1881 predaval kot profesor na bogoslovju v Mariboru, cerkveno umetnost. Poleg že navedenih knjižnih del ne gre prezreti še njegove Celjske kronike, ki je še danes zanesljiv vir podatkov zgodovinarjem.
Umrl je 13. 4. 1900 v Mariboru.
S ploščo velikemu zgodovinarju druge polovice prejšnjega stoletja so se kulturne organizacije oddolžile spominu Ignaca Orožna in njegovim zaslugam za ohranitev zgodovinskih virov iz naše doline.
dijakinji in ena študentka. Še vedno narašča tudi število združenih kmetic, ki koristijo porodniški dopust. Lansko leto jih je bilo štirideset.
Nepolno odsotnost z dela je izkoristilo sedem žensk. Tu so mišljene tiste ženske, ki so se po stopetih dneh porodniškega dopusta vrnile na delo, vendar so delale le štiri ure na dan. Zato pa so lahko porodniški dopust podaljšale do sedemnajstega meseca otrokove starosti.
RAJKO PINTAR
Čeprav kar za bloki, pa vendar zimsko veselje ne pozna meja
O poteku prizadevanj za prestavitev preužitkarske hiše od Ateljška v Šmihelu v Savinski gaj smo sprotno obveščali naše bralce. Pred dnevi pa smo prejeli na uredništvu dopis Zavoda za spomeniško varstvo iz Celja v katerem obširno opisujejo zaplete in dogajanja okoli tega objekta.
Uredniški odbor je menil, da je bilo o tem že dovolj napisanega in da bi zato iz obširnega sestavka povzeli le najvažnejše. Seveda pa gre vsa zahvala zavodu, da sije vseskozi prizadeval za uresničitev načrta in za rešitev izredno zanimive zgradbe.
Kašča je nastala leta 1805, kasneje pa je bila večkrat spremenjena in predstavlja tako značilno socio-etno-loško vsebino. Torej gre za zgradbo, ki je v spodnjem delu služila stanovanjskim potrebam, zgoraj pa je bila shramba. Dela na prestavitvi in končni postavitvi so potekala počasi zaradi pomanjkanja denarja. S pomočjo sredstev republiške kulturne skupnosti, ki jih je posredoval Zavod za spomeniško varstvo, je končno stvar bila urejena. Pri tem je treba posebej poudariti prizadevnost Janeza Žagarja, ki je resnično storil več, kot bi lahko pričakovali. Mi pa lahko povemo k temu še to, da si je osebno veliko prizadeval dipl. etnolog Vito Hazier, delavec celjskega zavoda, kije dajal strokovne smernica in se zavzemal za njihovo uresničitev. Tako bi morali reči, da sta za to postavitev in izgotovitev v glavnem zaslužna omenjena tovariša.
Sedaj je1 na vrsti notranja oprema zgradbe. Janez Žager je zagotovil nekaj potrebne opreme, v našem glasilu smo objavili potrebo po njej in prosili občane za pomoč. Sedaj pa je Zavod za spomeniško varstvo poslal tudi podroben spisek potrebnih predmetov za ustrezno opremo bajte, kar je seveda potrebno, saj bi sicer lahko opremljenost, ki ne bi ustrezala, motila splošno podobo objekta. Da bi bralci vedeli katere od predmetov rabimo, objavljamo navodila zavoda v celoti.
Veža - Po vsej verjetnosti je bil v času bivalne funkcije stavbe v veži kokošnjak. Nameščen je bil pod stopnicami. Izdelan je bil v obliki zaboja, obit pa z letvicami oz. z leskovimi pali-
cami. Na prednji strani je bila odprtina z loputo.
Ob zidani steni naj stoji lesena klop s štirimi okroglimi nogami, na kateri bo postavljen čeber za vodo. Na steni naj visi zajemalka (kuorc).
Kuhinja — Na ognjišče naj se postavi železen trinožnik, grebljica, nekaj železnih loncev. V kotu naj stojijo »burkle«, lopar za peko kruha in omelo iz ličkanja. Na steni nasproti ognjišča naj visi sklednik s skledami, levo ali desno ob ognjišču pa še žličnik in solnjača.
»Hiša« — V »hiši« se naj zgradi krušna peč (110 X 110 X 150 cm) po možnosti s »stolom« (dve odprtini na spodnji strani, namenjene za sušenje čevljev). Nad pečjo se naj naredijo »gliste«, sušila za obleko ali koruzo (končna izvedba po dogovoru).
Za gradnjo krušne pečice naj pridobijo stare pokončne pečnice v zeleni barvi. Lahko so tudi povsem nove. Ob peči bosta stali dve klopi višine 45 cm in širine 30 cm.
V	kotu diagonalno od peči naj stojijo klopi z naslonjali. Leva klop naj poteka od kota do konca drugega okna na južni steni, desna pa od kota do drugega okna na zahodni steni. Miza naj bo kvadrataste oblike (okrog 100 x 100 cm). Zgornja ploskev naj bo iz javorovega lesa, noge pa morajo biti na spodnji strani povezane s prečkami. V »kotu« naj visi križani in nekaj svetniških podob (table), po možnosti tudi kakšna slika na steklo. Na stenah v hiši mora viseti še manjše ogledalo, pa tudi stenski stari koledarji Mohorjeve družbe ali prostovoljne požarno», obrambe Mozirje. V kot ob zidani steni se naj postavi postelja med njo in pečjo pa še manjša skrinja. V kotu levo ob vhodu v »hišo« naj stoji omara ali »kostn« (komoda).
Največji problem muzejske prezentacije stavb je njihovo osvetljevanje. Predlagamo, da se uporabijo prenosna svetila. Električne vtičnice se naj namestijo na čim manj vidnih mestih.
V kuhinji za ognjiščem, v veži pod klopjo v »hiši« pa pod klopjo na severni zidani steni.
V	»gornji« kašti se naj ponovno namestijo »košti« za žito v »prekaštu« pa se naj razstavi nekaj hišnega orodjar— zlasti pa orodje, ki je povezano z obdelovanjem lesa.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Občinski sekretariat
objavlja
prosta dela in naloge
OSKRBNIK PREMOŽENJA
(IV. stopnja zahtevnosti elektro ali strojne smeri, 9 mesecev delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije, poskusno delo 2 meseca).
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo do vključno 28. 2. 1987 na naslov: SO Mozirje — občinski sekretariat, 63330 MOZIRJE.
Obvestilo
Frizerski salon Melanšek Andreja, Mozirje 47 obvešča stranke, da je lokal odprt vsak dan od 7 do 20 ure ob sobotah pa od 8 do 14 ure. Pokličite lahko po telefonu 831-096.
Delavski svet SOZD MERX
Trgovske delovne organizacije »SAVINJA« Mozirje,
po sklepu seje, z dne 30. 1. 1987
razpisuje
prosta dela in naloge za:
POMOČNIKA VODJE RAČUNOVODSTVA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo strokovno izobrazbo VI izobrazbene stopnje ekonomske smeri,
—	da imajo dve leti delovnih izkušenj pri delih v računovodstvu ali pri planiranju.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave, z obvezno priloženimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, pošljite na naslov: Trgovska delovna organizacija »Savinja« Mozirje, Mozirje 41. Prijave oddajte v 15 dneh od dneva razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po preteku razpisnega roka.
Člani literarnonovinarske-ga krožka so tega dne opravili anketo med starši, ki so se udeležili dneva odprtih vrat.
Vprašali sp jih:
KAJ MENITE O CELODNEVNI ŠOLI?
Ugovšek Ivan: Zdi se mi v redu. Zlasti zato, ker se učenci vse naučijo v šoli, kjer imajo tudi kosilo. Vse to je velika razbremenitev za starše.
Hrovat Ferdo: Dobro je, ker imajo učenci v šoli kosilo, pa tudi naloge lahko naredijo v šoli. Všeč mi je, kako je organiziran prosti čas.
Rihter Irena: V redu je. V tej šoli je veliko boljše sodelovanje med starši in učitelji.
Ugovšek Rezika: Bojim se, da bi COŠ ukinili. Učenci imajo preskrbljeno prehrano, pa tudi večino nalog za šolo lahko opravijo v šoli.
Ogradi Bernarda: Zadovoljna sem. Otroci so bolj sproščeni. Ko sem jaz hodila v šolo, tega ni bilo. Programje zanimiv, zadovoljna sem s prehrano in vzgojo, pouk ne traja predolgo ,
Purnat Štefka: Starši smo zadovoljni s COŠ. ker se otroci
iK>Brsu
afe pet Pr
Iz skicIrke arhitektov
Dan odprtih vrat v Gornjem gradu
vse naučijo v šoli. Tu imajo samostojno učenje, pri katerem jim lahko pomagajo učitelji. Tako nam staršem tega ni treba početi doma. Všeč mi je tudi, daje v šoli poskrbljeno za učbenike in zvezke.
Komar Rezika: Ni najbolje. Bolje bi bilo, da bi otroci prej prišli domov in nalogo naredili doma. Imajo premalo časa za učenje.
Komar Marija: Otroci se dosti naučijo. Všeč mi je, da so do treh v šoli.
Rihter Jože: Vse se mi zdi dobro organizirano. Dobro je tudi, da imajo tako organizirano prehrano.
Lojen Marica: COŠ mi je všeč. Hrana je dobra, posebno pa mi ugaja vaša lepo urejena knjižnica.
Petek Marija: V redu! Res ni moč primerjati s časi, ko smo mi hodili v šolo. Dobro je tudi to, da učencem ni treba nositi domov težkih torb posebno otrokom, ki imajo do šole daleč, zlasti v zimskem času.
Zakrajšek Zvonka: Menim, .da bi moralo biti takih dnevov, kot je današnji, še več, saj bi le tako lahko dodobra spoznali življenje in delo v COŠ.
Med predšolskimi otroki v vrtcu Gornji grad
Program
meseca kulture 1987
NEDELJA, 22. II.
SOLČAVA ob 12. uri: Lobnik, M.: Tri dni direktor, komedija, PD Nova Štifta	‘k
REČICA ob 17. uri: Lobnik, M.: Tri dni direktor, komedija, PD Nova Štifta
LUČE ob 15. uri: koncert ŽePZ Bočna in MePZ Mozirje PONEDELJEK, 23. II.
NOVA ŠTIFTA ob 11. uri: Bevk, F.: Prebrisani Pavlek,
mlad. gled. igra, SKUD Gornji grad
GORNJI GRAD ob 13. uri: Bevk, F.: Prebrisani Pavlek,
mlad. gled. igra, SKUD Gornji grad
TOREK, 24. II.
REČICA ob 8. uri: Bevk, F.: Prebrisani Pavlek, mlad. gled. igra, ŠKUD Gornji grad
ŠMARTNO ob 10. uri: Bevk, F.: Prebrisani Pavlek, mlad. gled. igra, ŠKUD Gornji grad SREDA, 25 II.
MOZIRJE ob 8. uri: Bevk, F.: Prebrisani Pavlek, mlad. gled. igra, ŠKUD Gornji grad
NAZARJE ob 10. uri: Bevk, F.: Prebrisani Pavlek, mlad. gled. igra, ŠKUD Gornji grad ČETRTEK, 26. II
LUČE ob 9. uri: Bevk, F.: Prebrisani Pavlek, mlad. gled. igra, ŠKUD Gornji grad
LJUBNO ob 11. uri: Bevk, F.: Prebrisani Pavlek, mlad. gled. igra, ŠKUD Gornji grad PETEK, 27, II.
NAZARJE ob 17. uri: nastop učencev glasbene šole Mozirje
SOBOTA, 28. II.
SOLČAVA ob 19. uri: zabavni večer v izvedbi PD Solčava NEDELJA, 1. III.
BOČNA ob 15. uri: Lobnik, M.: Tri dni direktor, komedija, PD Nova Štifta PONEDELJEK, 2. III.
NAZARJE ob 9. uri: Rudolf, F.: Marsovčki hočejo na
zemljo, lutkovna igra PD Mozirje
ŠMARTNO ob 11. uri: Rudolf, F.: Marsovčki hočejo na
zemljo, lutkovna igra, PD Mozirje
GORNJI GRAD ob 13. uri: Rudolf, F.: Marsovčki hočejo
na zemljo, lutkovna igra, PD Mozirje
ČETRTEK. 5. III.
REČICA ob 8. uri: Rudolf, F.: Marsovčki hočejo na
zemljo, lutkovna igra, PD Mozirje
LJUBNO ob 10. uri: Rudolf, F.: Marsovčki hočejo na
zemjjo, lutkovna igra, PD Mozirje
LUCE ob 12. uri: Rudolf, F.: Marsovčki hočejo na zemljo,
lutkovna igra, PD Mozirje
PETEK. 6. III.
MOZIRJE ob 8. uri: Rudolf, F : Marsovčki hočejo na zemljo, lutkovna igra PD Mozirje MOZIRJE ob 17. uri: Znameniti pisci iz doline, literarni večer, razgovor bo vodil prof. Peter Weiss SOBOTA. 7. III.
GORNJI GRAD ob 19. uri: Novotny, B.: Dedek se upre, gledališka igra, PD Gornji grad
BOČNA ob 19. uri: koncert Delavske godbe na pihala občine Mozirje in ŽePZ Bočna NEDELJA, 8. III.
GORNJI GRAD ob 15. uri: Novotny, B.: Dedek se upre, gled. igra, PD Gornji grad
NAZARJE ob 17. uri: Finžgar, F. S.: Veriga, gledališka igra, PD Nazarje
reren-za
Žirija za podeljevanje srebrnih priznanj OF
pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Mozirje
VABI
vse družbenopolitične in družbene organizacije, krajevne konfer c e SZDL in Občinske zveze ter združenja, da podajo predloge podelitev
SREBRNEGA PRIZNANJA OF SLOVENSKEGA NARODA
SfcrrTri^ m rrflv.nŽa OjF ^ nOuC!’”^ nDCQmP7nilzr»m 7Q
večletno neumorno delo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v krajevni samoupravi in ostalih institucionalnih oblikah, s tem, da njihov doprinos pomeni bistven prispevek k uveljavljanju našega socialističnega, samoupravnega sistema.
Razpis velja za največ 8 priznanj v občini, ki se bodo podelila ob 27. aprilu, obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda.
Predloge pošljite na OK SZDL Mozirje do vključno 31. marca 1987.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
MOZIRJE
Obvestilo
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Združenje šoferjev in avtomehanikov »Avto šola« Mozirje, organizirata v mesecu marcu 1987 preverjanje znanja o cestno prometnih predpisih, za vse občane voznike vozil na motorni pogon.
Preverjanje se vrši na testnih polah, je brezplačno in anonimno. Izvaja se dvakrat tedensko vsak torek in četrtek od 15. do 19. ure v učilnici »Avto šole« v Gasilskem domu Mozirje.
Priporočamo vsem voznikom, da v čim večjem številu preizkusijo svoje znanje in ga še dopolnijo, oziroma obnovijo iz cestno prometnih predpisov.
Vključujte se v splošno akcijo za zmanjšanje prometnih nesreč in izboljšanje prometne varnosti, kjer med drugim tudi poudarjamo geslo »več znanja — manj nesreč.«
MERCATOR
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
TOZD BLAGOVNI PROMET MOZIRJE
Komisija za delovna razmerja objavlja
začasno prosta dela in naloge
1.	OBRAČUNOVALKE v DE AVTOPARK v SP. Rečici (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
2.	23 POLJSKIH DELAVCEV
za sezonsko proizvodnjo hmelja na delovišču Rečica in Radmirje
in za stalno prosta dela in naloge
3.	AVTOKLEPARJA v MEHANIČNI DELAVNICI v Sp. Rečici.
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in so
pod 1) ekonomski tehniki z nad eno leto delovnih izkušenj, pod 2) kvalificirani ali nekvalificirani delavci, željene so delovne izkušnje v poljedelstvu
pod 3) kvalificiran avtoklepar in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo pod 1) in 3) je dva meseca, pod 2) pa en mesec.
TOZD TRGOVINA IN GOSTINSTVO MOZIRJE
Komisija za delovna razmerja
ponovno objavlja
še vedno prosta dela in naloge
v DE GOSTINSTVO za
1.	KUHARICO za gostilno »Menina« Gornji grad
2.	KUHARICO — NATAKARICO za gostilno »Menina« Gornji grad
3.	KUHARICO — NATAKARICO za bife — kegljišče v Mozirju
4.	KUHARICO — NATAKARICO za gostilno v Šmihelu
v DE TRGOVINA:
5.	PRODAJALCA za določen čas v poslovalnici v Solčavi za nadomestitev delavke na porodniškem dopustu.
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in so opravili poklicno šolo ustrezne smeri in tudi kandidati brez končane gostinske šole, vendar z delovnimi izkušnjami in uspešno delovno zmožnostjo za gostinska dela. Poskusno delo za vsa dela in naloge traja dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrov ska služba zadruge do 3. marca 1987.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po poteku roka za prijavo.
Boj za ranjence
Tiste tedne v januarju in februarju 1945 je bila zelo ostra zima in snega je bilo do pasu. Partizanska bolnišnica Celje je bila zaradi izdajstva v nevarnosti, zato jo je bilo treba izprazniti. Kljub nemogočim vremenskim prilikam, snegu in mrazu smo prestavili ranjence v pokretno bolnišnico Postrešek, tam se je kar trlo ranjencev, ker je pač po vsem območju divjala nemška soldateska. Seveda je kmalu začelo primanjkovati hrane, zato smo dobili nalogo prenesti ranjence v Pavčkovo bolnico na Pohorje. Spremstvo je bilo pičlo, ranjencev pa kakih 20. Seveda brez orožja. Nameravali smo preko Rastk, Tera, Šmihela na Bele vode in naprej na Pohorje. Že ko smo prečkali Rastke smo naleteli pred Gr-ozdejevo domačijo na nemškega stražarja, ta nas k sreči ni opazil, ali pa nas ni hotel videti. Tako smo se hitro podali nazaj do Tiršekove kmetije,to je bilo v 60 cm visokem snegu skoraj nemogoče, vendar smo zmogli. Da bi se spet našli, če bi nas razbili, smo se dogovorili za zbirno mesto na vrhu Medvedjaka. V hiši pri Tirše-ku smo se želeli pogreti in malo odpočiti. Gospodinja je pravkar pričela rezati kruh, ko je zunaj zapokalo. Vsi smo hiteli iz hiše, tako je seveda nastala velika gneča pred vrati. Zunaj smo se pognali po planem v hrib, Nemci pa so streljali za nami. Ne vem kako, vendar nam je uspelo pobegniti in ko smo posamič prihajali na Medvedjak, smo končno Ugotovili, da nihče ne manjka, to nas je zelo veselilo! Mokri, prezebli smo bili vendarle srečni, da smo se rešili, čeprav je obleka že zmrzovala na nas. Seveda je bilo treba naprej. Pot nas je vodila preko Radegunde, kjer smo pri kmetu Jugu dobili nekaj za pod zob in
ogreli smo se. Tam so nam povedali, da je v Šmihelu polno Nemcev, zato smo prenočevali kar pri Jugu, stražili pa smo tudi ranjenci. Zjutraj je bilo treba spet na pot, hodili smo po krajih, ki so bili sicer neprehodni in po naključju smo našli staro pastirsko bajto nad Zgornjim Goltnikom. Vsaj streho smo imeli nad glavo, že to je pomenilo veliko! Po dveh dneh smo dobili sporočilo, da so se Nemci umaknili. Mi pa smo krenili v Ljubijski graben'in naprej na Bele vode, kjer smo pri Križniku padli v nemško zasedo. K sreči, da je bila tam velika globel, ki nas je ščitila pred streli sovražnikov. Ponoči smo se nekako prebili do kmeta Orla-Pozniča, kjer je bila k sreči Šercerjeva brigada. Najedli smo se in pogreli, saj nam spričo nemških zased niso dovolili nadaljevanja poti. Zvečer je krenila brigada v smeri Penk in Skorno, kjer so jih Nemci napadli, za nas ranjence je bilo poskrbljeno pri kmetu Lekšu. Zaradi stalnih nemških napadov je brigada krenila proti Šmihelu, v zaselku Lokove smo počivali. Tam sem pri Gabru, ti so bili moji sorodniki, zato so mi ponudili, da ostanem v negi. Pa to ni bilo varno, saj so Nemci stalno nadzorovali to okolico, zato me je v mesečni noči gospodinja s polno košare hrane vodila do Vauharjeve domačije v dolini Ljubije. Tam sem naletel na kurirje, ki so mi povedali, da je Vauharjev sin padel pred nekaj dnevi v partizanih, to je seveda družino zelo prizadelo, vendar pa so mi gostoljubno ponudili streho, ki sem jo užival kakih 14 dni, po tem so me kurirji pospremili na kurirsko postajo Šentand-raž in naprej v domačo oskrbo.
Tone Blagotinšek
Moji prvi koraki v svet knjige
Knjiga je moja največja in najboljša prijateljica že iz otroških let. Želela sem si knjigo, pravo veliko knjigo. Nisem še znala brati, a je bilo vseeno, hotela sem imeti knjigo. Moja želja po knjigi je bila čedalje večja in želja se mi je izpolnila.
Knjigo slikanico mije prinesel dedek Mraz. Bila je srednje velika in poslikana z živalmi.
Bila sem je neizmerno vesela.
Povsod sem jo nosila s sabo.
Izlet na Češko
Najbolj prizadevni ljubenski smučarji — skakalci smo šli na trening na Češko. Ekipo smo sestavljali: Robi Kopušar, Simon Volovšek, David Kramer, Miha Marolt in jaz. Z nami sta šla dva trenerja in moj ata in Franjo Jakob. Imeli smo se zelo lepo, čeprav je bila pot zelo dolga in naporna. Peljali smo se skozi celo Avstrijo in Češko, kajti mesto Frenštat pod Radhoštaem je blizu Poljske.
Pozno popoldne, ko smo prispeli v mesto, smo si ogledali ska-lanice. Nato smo se namestili v Šport hotelu in odšli k večerji. Po večerji smo odšli spat.
Vsako jutro smo vstajali ob pol sedmih. Imeli smo gibalne vaje in potem zajtrk. Nato smo skakali Cel dopoldan do kosila. Po kosilu smo počivali eno uro in pol, nato pa smo šli skakat do večerje. Bivanje na Češkem je bilo prijetno, zato je hitro minilo.
Tomaž Murko Novinarski krožek OŠ Ljubno
Naše želje v novem letu
Želim si lep uspeh v šoli. Helena
Želim si veliko snega med počitnicami. Bernarda
Želim si mir v svetu in da bi ne bilo toliko lačnih ljudi. Martina
Želim si mir v svetu, zdravja in dober učni uspeh. Petra
Želim si, da bi bilo to leto najuspešnejše. Tina
Želim si veliko sreče. Lenka
Želim si zdravja. Špela
Želim si boljši uspeh v šoli in zdravja domačim. Tatjana Želim si, da bi si izbrala pravi poklic. Karolina Želim si zdravja in sreče. Jože Želim zdravja in veselja vsem ljudem sveta. Slavica
NOVINARSKI KROŽEK OŠ Ljubno
Starši so me naučili prebrati naslovno stran, kjer je z velikimi črkami pisalo DOMAČE ŽIVALI. Slikanico sem pregledala tisočkrat in sem jo znala že na pamet. Kmalu sem se naučila brati in do sedaj še nimam težav. Knjige zelo rada berem, a knjiga DOMAČE ŽIVALI mi bo ostala še dolgo v spominu.
Petra Slatinšek Novinarski krožek OŠ Ljubno
Med šahovskim turnirjem
v
Sah ima vse več
privržencev
V občini imamo tudi Šahov-ski klub s sedežem na Rečici. Že večkrat so pripravili razne turnirje in se udeležili tekmovanj zato smo obiskali predsednika kluba Marjana Kna-piča, ki dela v Kovinarstvu na Ljubnem. V razgovoru z njim smo lahko ugotovili velika prizadevanja, kijih naši šahisti posvečajo mladim z namenom, da bi pridobili čimveč mladih igralcev v dolini. Kot je potarnal predsednik Knapič, se po tem, ko izstopijo iz osnovne šole kar nekam izgubijo...
Članstvo kluba je po poklicih zelo pestro, pa tudi glede na starost, to pa pomeni, da se v njem zbirajo šahisti iz vseh sredin. Sedaj šteje klub kakih 60 rednih članov, to sicer glede na to, da je to občinska organizacija ni veliko, je pa dovolj, da so uspešni v svojem delu, to so namreč dokazali lani, ko so pripravili občinsko šahovsko ligo. Sodelovalo je kar 7 krajevnih skupnosti in sicer Solčava, Luče, Ljubno, Gornji grad, Nazarje', Mozirje in Reči-
ca. Sicer so pa pripravili v okviru Flosarskega bala srečanje šahistov, ki se gaje udeležilo 28 tekmovalcev iz doline in iz drugih občin. No, to slednje je bilo nagradno tekmovanje, to namreč vleče...
Seveda se kar vsili vprašanje o tistih najboljših. Marjan Knapič je povedal, da imajo največ članov v Gornjem gradu, najboljši v igri pa so v Solčavi, ki so v občinski ligi zmagali.
Šah je igra, ki zahteva raz-mišljujočega človeka, ni pa mogoče trditi, da so med njimi pretežno najboljši matematiki, meni predsednik kluba. Res pa je, da se s to igro ukvarja veliko zelo razgledanih ljudi. In ali mislite v klubu kaj spremeniti, smo vprašali. Ni potrebno, je pribil Marjan Knapič, dosedanja oblika je dokazala ustreznost in zaenkrat bomo kar tako nadaljevali. Še več pa bodo posvetili pozornosti delu na šolah, saj želijo s to zahtevno igro navdušiti čimveč mladih.
Ne bom sirota
Spati ne morem
in noč je kakor nalašč za spomine. Utrujenost dneva izgine in spomnim se nate, o mati!
Drugačna sem zdaj kot nekoč
ko želela sem si le kril,
da z njimi v širni svet bi letela
in v majhne dlani bi vso srečo zajela.
Tedaj postal tvoj obraz je preplašen in bled. Oh, krila se kmalu zlomijo ti in mnogo je stranskih poti, si me takrat modro učila.
Sedaj vse razumem in priznam,
ko tema me zajame,
zasveti mi tvoja luč
in tvoja dobrota me nežno objame.
Hvala ti mama!
Živela bom kot učila si me
in vem, nikdar jaz ne bom sirota!
Marija Rihter Bočna
Nekoč bom tudi jaz igral boben...
Pustni dobitek
Šentjanžki fantje so pred drugo svetovno vojno leto za letom poskrbeli, da je bil pustni dan prazničen, ljudje naj bi se sprostili, nasmejali, pozabili na vsakdanje skrbi.
Spomnili so se na Ano in Franceljna in se kmalu zedinili, da jima peljejo kozo.
»Vprašati ju vsekakor moramo,« je menil eden od njih, »sicer bo Ana zagnala vik in krik, saj jo poznate. Ona najde vzrok za zdraho, če bi šlo za eno samo drobceno uš. Ako pa ji malce popihamo na dušo bo sodelovala. Glavo ima na pravem koncu, jezik dovolj na-brušen in glasna je, dajo bodo vsi slišali.«
»In Francelj je videti kot advokat, zna se nositi in govori, kot bi rožice sadil. Veliko bere in v Ameriki je bil.«
»On gospod, ona dama. Vsem je znano, da jima delo ni nikoli dišalo.«
»Kdor zna, pa zna.«
Rečeno, storjeno!
Prišel je pust. Dišalo je po krofih. Otroci so imeli svoje veselje. Revnejši so šli od hiše do hiše in nosili košaro za krofe in vsi maskirani, seveda tudi bogatejši. Vsi zato, da so pokazali svoje maske, nekateri bolj, drugi manj posrečene, odvisno od domiselnosti njihovih domačih, predvsem pa sebi v zadovoljstvo.
Koza je bila nared. Velika, svetlorjava. Njena glava je bila, žal, bolj podobna konjski kot kozji lobanji. Vseeno se je vsakomur zdela imenitna.
Francelj je zanjo pripravil hlev. Čisto nov in začuda velik. Velik res, krajci pa so bili tako na redko pribiti h kolom, da bi vsaka manjša koza z lahkoto ušla na piano, če je ne bi zadržala dišeča krma.
Sicer pa to ni bil hlev, marveč prizorišče.
Koza, ki jo je prignal močan fant v velikem spremstvu svojih prijateljev in občudovalcev je bila sila krotka stvarca. Kar ji je gonjač prišepnil na uho, je na mah ubogala. Ustavila se je tik ob Ani in Franceljnu.
»Imam prijetno dolžnost,« je glasno in s slovesnim glasom spregovoril lepo maskirani gonjač, »da vama v imenu vaščanov izročim tole kozo. Vemo, da vama je ona črno-belo šekasta pred nekaj meseci žalostno crknila ter, da še vedno žalujeta za njo, da ne govorimo o mleku, ki vama ga je dajala.«
»Res se še nisva utolažila,« je s skrušenim glasom povedal Francelj in si z veliko rdečo ruto brisal oči.
»Vemo, vemo in sočustvujemo z vama. Pripomniti moramo, da nam že krščanska dolžnost nalaga bližnjemu v stiski priskočiti na pomoč, zato smo vama prignali kozo, zelo dobro molznico. No, če pa je slučajno tudi breja, bosta imela za velikonočne praznike fino kozličjo pečenko, kar tudi ni od muh. Vaša Ana, Francelj, je bolehna; stalno tarna, da jo zvija po malih črevah, kar je gotovo posledica pomanjkanja kozjih vitaminov«.
»Oh, fantje moji zlati, na vse ste mislili! Le kako naj se vam zahvalim?« je vzhičeno rekla Ana in nežno pobožala kozin hrbet. »Kar v hlev z njo, da ne bo na mrazu?« In obrnjena k možu je dodala: »Si videl, Francelj, kako je krotka. Nobenih preglavic ne bo delala. Že gleda za senom.«
»Ja, ampak nekaj mi pa ne gre v račun,« je Francelj krepko zmajal z glavo. »Noge ima pa tale koza čudno močne, takšne navadno niso dobre molznice. In obuta je v čevlje... Mejdun, tega pa ne razumem.«
»Polzelo ji je, pa smo jo obuli.«
»Nisem slep. Se v hlače ste jo oblekli. Menda zaradi mraza.«
Kot v odgovor je nekje v kozinem vampu votlo zakašljajo in pridušen glas je zarentačil: »Kaj še ne bo konca? Vsak čas-se bom zadušil.«
»Oh, revica, moja, kako si prehlajena,« je Ana sočutno pobožala kozo in dodala: »Takoj ti bom skuhala en pisker ajbiša.«
»D, ajbiš in tavžentrože, pa bo dobra!« je gonjač vneto pritrdil.
»Ampak, Francelj,« je Ana dregnila svojega moža, »tudi mene nekaj moti pri tej kozi. Ali vidiš? Seske ima res lepo dolge, so pa zelo koničasti in nekam preveč rdeči, da niso vneti,«
»Sedi podnjo! Preizkusi seske!«
»Kaj pa, če brca?«
»Saj boš videla.«
»Ježešna, bojim se. Kaj, če mi izbije kakšen zob.«
»Kaj se boš bala! Modrostnega ti ne more, drugih pa nimaš.«
Koza je zameketala. Tako prijazno, da Ana ni več oklevala. Prinesla je stolček in škaf, sedla od * zadaj h kozi ter škaf postavila pod vime.
Gonjač se je sklonil nad škaf, potem pogledal Franceljna ter se v zadregi počohal za ušesom. Videti je bilo, da mu je vzelo sapo. Končno je le izjecljal: »Je je mar'* ppprejšnja kooza imela po po cel škaf mleka?«
06 bučnem smehu je nekdo zaklical:
»Cel je že moral biti. Brez dna bi nič ne koristil.«
Ana je spretno potegnila za 3 seske. Spretno in krepko.
»Au! je javsknila koza in dvignila nogo, da bi Ani skoraj glavo odbila.
»Ježešna, mar ta koza govori?« se je čudila Ana in naglo vstala. »Da ni zavdana, Take pa nočem. -' Kakšno bo pa mleko?... Francelj, kar nazaj jo dajva!«
»To pa ne, Ana! Užalila bi vaščane, ki so nama hoteli dobro. Koza se bo navadila. Zdaj je še plašna.«
»Tako je, Francelj! Vi stg pameten mož. Po svetu ste hodili, Ameriko ste videli. Zlobni jeziki sicer pravijo, kaj le ste tam počeli, ker domov, bojda, niste prinesli niti enega dolarja, mi pa vemo, da vas je mučilo domotožje in zaradi tega niste in niste mogli v roke vzeti tujega krampa ali metle.«
»Fantje, o tem zdajle ne bomo-1 govorili!« je Francelj govorca rezko zavrnil. Vsak ve zase. Meni ni tam zrak prijal. Moja pljuča se niso prilagodila amerikanskemu zraku.«
»Radi verjamemo! Komu prej kot vam. Omenili smo vam Ameriko samo zato, da zatremo klevetanje, ki se še danes, po desetletjih, ni poleglo. Zlobni jeziki, kaj hočemo. Mi smo do vaju iskreni Dokaz je naša koza.«
»Od nekod se je izluščil vesel glas: »Spet bo Francelj imel dve kozi pri hiši. Kot pred meseci.«
»Kaj?« je zategnila Ana in zvišala glas, »nevoščljivost pa» taka!«
»Gola nevoščljivost, da!« je zatrdil Francelj. »Zato pa se nikar ne razburjaj! Zavidajo nama, ker se razumeva in ker imava toliko prijateljev. Midva sva kot ptice pod nebom, ki ne sejejo in ne žanjejo, a vendar živijo. Kar mirna bodi! Letos so nama pripeljali kozo, drugo leto pa bo, po vsej verjetnosti, izdihnila tvoja sestra in podedovala boš hišo, Jaz verjamem v vsestransko dobroto — božjo in človeško.«
»Vaščani, hvala vam za dobrotljivost! Če bo tale koza spomladi ali kdajkoli imela kozliča, bova vse vas povabila na pečenko. Obenem obljubljava, da če boste kje, kjer je kup otrok, kdaj zašli v stisko zaradi mleka, se mirne duše obrnite na naju. Od te rjavke vam je na razpolago tudi zadnja kapljica.
»Ste slišali, vaščani! Mi smo vedeli, da sta Ana in Francelj boljša od najboljših. Posnemati bi-* ju morali!«
»Hja, potem bi vsi pocrkali, tako kot bom jaz, če mi tega vraga takoj ne potegnete dol,« je jezno zarobantil tisti, ki je predstavljal vime in kozine zadnje noge. *
Ana se ni zmenila za to oapzko. Nagnila seje k Franceljnu in mu prišepnila:
»Ali ni lepo, da sva zavoljo teh nekaj plank, ki si jih skupaj zbil, dobila poln voz najlepših krajcev?«
»Ja, na krajce sem tnislil, ko sem rekel tisto o pticah potit nebom.«
»Jaz pa, ko sem flancate pekla in so drva veselo prasketala,« seje zasmejala Ana. .
Štefka Petek
Vabimo občane, da v mesecu februarju, obiščejo kulturne prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika
Mozirska šola
Piše A. Videčnik
Zahvaljujoč šolski kroniki, ki jo je leta 1896 pričel pisati znani sadjarski pospeševalec in šolski upravitelj Franc Praprotnik, je mogoče natančno orisati razvoj šolstva v Mozirju. Praprotnik je bil velik narodnjak inje kroniko že takrat pisal slovensko, čeprav je znano, da so drugod pisali podobne uradne zapise v nemškem jeziku.
Prosvetljevanje ljudstva je v avstrijskem cesarstvu učinkovito pospešila cesarica Marija Terezija, ki je iz Nemčije povabila Ivana Felbingerja, daje za avstrijske razmere načrtoval šolstvo. Decembra 1774 je cesarica potrdila Splošni red za ljudske šole, ki je med drugim predvideval ustanovitev ljudskih šol v vseh trgih in mestih cesarstva. Po smrti Marije Terezije je njen sin Jožef II. nadaljeval prizadevanja za uvajanje osnovnega šolstva in izdal vrsto ukrepov, ki so uresničevali načela občega šolanja mladih.
V Mozirju je prišlo do ukaza, da se mora ustanoviti šola, za vladavine cesarja Jožefa II, in * sicer leta 1783. Treba je takoj povedati, da je Mozirje še prej imelo župnijsko šolo, kije delovala v nekdanji kaplaniji nad utrjenimi vrati v cerkveni tabor. Domnevamo lahko, daje takšno šolstvo v trgu obstajalo V
že kakih sto let pred uvedbo rednega šolstva. Zanesljivih virov za takšno trditev seveda ni. Omenjena šola je poskrbela za-temeljna znanja — branje, pisanje in veronauk.(l)
1.	Župnijska Kronika Mozirje, str. 60
V tistih časih je bilo v krajih, kot je bilo Mozirje, le malo tako omikanih ljudi, da.bi bili kos učiteljskemu poklicu, zato je očitno, da so vletih 1783—1787 učili še duhovniki v kaplaniji, ker je prvi učitelj Franc Hof-bauer iz Slovenj Gradca prevzel posle šele leta 1787. Bilje Slovenec in ni povsem upošteval zapovedi, da je treba v šolah učiti izključno v nemščini. To dokazuje tudi prvi učbenik, ki ga je napisal leta 1795.(18) V njem namreč najdemo dvojezično vsebino, vzporedne slovenske in nemške izraze. Franc Hofbauer je moral, da bi se lahko preživljal, delati še marsikaj drugega. Poleg učitelja je bil cerkovnik, orglar in pozneje tudi upravitelj posestva Brdce.(19) To dokazuje, da je bil gmotni položaj učitelja vse prej kot rožnat. Kot cerkovnik in orglar je imel pravico jio žitne bere, takrat še tudi v Šmihelu, Belih Vodah in Nazarjah. Pozneje so bili učitelji še na slabšem, saj so-jim ukinili pravico do bere, za redno plačo so šteli učnino, ki,so jo starši
Zima je letos pokazala zobe! Vendar pa so bili v naravi zelo lepi prizori. Slika z Delejevega jezu na Savinji
plačevali za šolanje otrok. Ker pa je teh bilo malo, je ta dohodek učitelja zanemarljiv. Seveda so bili pomožni učitelji plačani še slabše.
Prva »šolska izba« je bila v hiši učitelja Hofbauerja. Hiša še danes stoji nasproti Juriča in nosi številko 102. Šolska soba je bila v prvem nadstropju, prostora pa je bilo za kakih 20 — 30 učencev. Učitelj Hofbauer je dobil od krajevne šolske oblasti najemnino.
Razpoložljivi viri poudarjajo zelo slabo zanimanje za redno šolo. Za primer lahko povemo podatke o obisku leta 1839, koje bilo rednih učencev 55, medtem ko je v nedeljski šoli obiskovalo pouk 99 učencev. To pomeni, da so starši otroke raje pošiljali v nedeljsko šolo kot pa v vsakodnevno. To stanje se je izboljšalo šele po letu 1864. Seveda ima tudi to svoje vzroke. Kot lahko razberemo iz takratnih šolskih redov, je bilo poučevanje v prvih šolah le v nemškem jeziku. To
je seveda pomenilo veliko prepreko pri razumevanju pouka, saj ljudje — razen nekaj izjem — sploh niso znali nemščine. Torej je iskati glavni vzrok v tem, in manj v nenaklonjenosti staršev do izobraževanja otrok. Seveda je v kmečkem predelu šolskega okoliša vplivalo na razne pojave izostajanja iz šole tudi to, da so otroke zelo zgodaj pritegnili k delu. Vendar pa že navedene številke kažejo, da se je stanje glede šolskega obiska bistveno spremenilo potem, koje bilo po letu 1845 dovoljeno poučevati otroke v materinem jeziku.(2)
(2) Ministrski nalog (naredba) z dne 16. aprila 1845
Kljub vsem začetim težavam pa je med ljudmi vendarle prevladovalo prepričanje, da je prosvetljevanje otrok pomembno, in tako se. je kmalu pokazalo, da je šolski prostor v Hofbauerjevi hiši pretesen.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Urednikova beseda
Ponovno sporočamo bralcem, da v našem glasilu ne objavljamo osmrtnic, raznih malih oglasov, razen tistih za kmetijsko opremo; pa tudi zahval po smrti ne. Prosimo upoštevajte to!
V zadnji številki je prišlo do neljube pomote pri podpisu pod sliko na strani 7. Ne gre za Martino Štiftar, pač pa je ■ pravilno Marija Bratina. Prosimo za razumevanje.	J
Veterinarsko dežurstvo
16. 2. do 22. 2. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 23. 2. do 1. 3. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 2. 3. do 8. 3 Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 9. 3. do 15. 3. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 16. 3. do£22. 3. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219
Dežurna služba Elektro Celje nadzomištvo Nazarje za mesec marec 87
od 2. 3. do 8. 3. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 od 9. 3. do 15. 3. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 od 16. 3. do 22. 3. Nadvežnik Srečo, Nizka, tel. 831-706 od 23. 3. do 29. 3. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 od 30. 3. do 5. 4. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 851-263
Seidl pripoveduje: Lovec na gamse
V prvem delu pripovedke Johanna Gabriela Seidla smo se seznanili z glavnimi osebami: z Rožico iz Plesta in pozitivnim lovcem na gamse Tonom, ki jo iHia rad in kateremu Rožica vrača ljubezen, ter negativnim (divjim) lovcem Nacom, ki bi jo rad izkoristil le za svoje koristoljubne namene, pri čemer pa ga je Tona seveda oviral.
Medtem se je Naca odločil, da bo prežal na priložnost, ko bo svojemu tekmecu lahko na skrivaj in brez kake poznejše odgovornosti ugasnil luč življenja. Zalezoval ga je vsepovsod, oprezoval je za vsakim njegovim korakom in noč in dan naklepal, kako bi lahko najbolje izvedel svoje maščevanje. Na prav vražji način mu je pomagalo naključje.
Že večkrat je Tona odšel po gamsji stezi na Kranjsko čez Sedla in se pogos(o poskušal mogoče od zadaj povzpeti na vrh doslej nepremagane Rinke, kajti za planinca res ne more ' biti bolj vznesenega občutka, kot je zavest, da je premagal ovire, ki so veljale za nepremagljive. Do neke stene mu je ,i?spelo priti že več kot desetkrat; to je bila obenem mejna točka dostopnosti. Tona je visel in bingljal nad breznom, in kakih desetkrat je pazljivo in brez omotice opazoval položaj in lego skal nad to steno. Končno je našel mesto, kjer je kakih deset sežnjev (1) višje ozek poševni skalni,rob, dovolj zložen za planinca, od koder se pride na naslednji višji prehod —- in najbrž bi pot od tam odvila proti vrhu. Le mogočna skala, ki je bila z
majhnim delom povezana z osnovo pogorja, je tvorila most od stene do tistega roba, in previdno bi jo bilo mogoče preiti, čeprav je visela tako grozeče, ko da bi jo sprožil že močnejši sunek z nogo — in drznemu plezalcu bi se odprl velikanski prepad brez dna, nad katerim je zdaj ležala skala kot rahel pokrov.
»
»Ponesrečili se boste,« je z narejeno zaskrbljenostjo rekel Naca, ko je Tena v gostilni govoril o namenih, da bo poskusil doseči Rinko (2). »Vem za skalo, ki se je odtrgala, in če se zruši vmesna stena, ki pokriva prepad, čez katerega nameravate skočiti, lahko padete v brezno ali pa si za vedno onemogočite vrnitev.« Toda Tona se je preveč zanesel na svojo neustrašenost, da bi poslušal svarila iz'takih ust.
Res je odšel Tona nekega dne — dobro oskrbljen z vsem, kar je potrebno hribolazcu, z lovsko torbo, ki je bila napolnjena s krepčilno pijačo in jedačo, in vedro razpoložen in dobre volje— proti usodnemu mestu, ki ga je z lahkoto dosegel v nekaj urah, čeprav pot za koga drugega ne bi bila brez nevarnosti. Tam je stopil na skalno steno, iz torbe je vzel kladivo in dleto, zasekal nekaj stopinj in se drzno povzpel — kot da bi naredil to na ravnem, ne pa dva tisoč čevljev visoko nad dolino. Preizkusil je skalni pokrov, ki se je razprostiral nad breznom, pripravljen, da pade, s predvidno in tresočo se roko — in končno je skočil navzgor, potem ko je videl, da
pokrova nikakor ni bilo mogoče sprožiti. Skala je zdržala; z dobro odmerjenim skokom mu je uspelo priti tudi na skalni rob, ki ga je prekoračil skoraj plesaje in z glasnim vriskanjem — in izgubil se je za visokim pregibom.
Hudobni Naca pa ga je skrivaj zalezoval, da bi — če bi le bilo mogoče — lahko kje izpeljal svoj morilski naklep. Potuhnjeno je plezal navzgor toliko zadaj, da ga Tona ne bi videl. Ko pa seje ta izgubil v višjih gorskih področjih, se je še urneje in drzneje povzpel in zelo kmalu stal na nevarnem mestu, ki ga je Tona tako drzno premagal komaj pred slabo uro. Tudi Naca je imel s seboj kladivo in dleto, hitro ju je potegnil iz torbe in klesal in dolbel tako dolgo, daje pretrgal ozki del, ki je povezoval skalo z goro — in mogočna kepa je pokajoč zgrmela v brezno. Tonu je bilo zdaj onemogočen povratek. Kar nahitreje se je potuhnjeni hudobnež spet umaknil: po ovinkih je lezel do kmetije, kjer je živela lepa Rožica, pri tem pa mu ni bilo niti najmanj videti, daje zagrešil pobalins-stvo.
Medtem je drzni planinski lovec dolgo plezal po skalovju Rinke, ne da bi mu uspelo doseči vrh. Opoldansko sonce ga je opomnilo, daje začel misliti na vrnitev. Sestopal je potolažen s prepričanjem, da je vsaj poskusil več kot kdor koli pred njim, in ko se je sonce že spuščalo, je dosegel mesto nad steno. Pogledal je navzdol — in zgrožen odskočil, kajti ska-
(2. del)
la, ki je služila kot most čez brezno, je izginila. Preskočiti ni bilo mogoče, kajti polica v steni je bila široka komaj en čevelj — napačen korak, in raztreščil bi se v globini.
Na začetku je mislil, da seje zmotil, toda — ne! Ni bilo mogoče, da bi šlo za napačen prehod, kajti vse naokoli so bili strmi prepadi in v skali je še razločno videl stopinje, ki jih je vklesal zjutraj. Ni in ni mogel razvozlati, katera sila je zrušila most, ki bi mu omogočil vrnitev v dolino, a kot izkušen planinec je vedel, da mu ni rešitve, če mu ne bodo pomagali iz doline: na levi je bila le navpična stena, na desni ■ vrtoglavo brezno — in nad prepadom, katerega prehod je zletel v dolino, ne bi zadoščala ne lestev ne drog ne vrv. Dolgo je stal tako obupajoč; pogled na bivališče njegove Rožice v dolini mu je spet pognal zrak v pljuča in ga spodbodel, da se vsaj poskusi rešiti. Trikrat zaporedoma je močno ustrelil, da je odmevalo od vseh gora. Njegovi streli v sili niso izzveneli v prazno.
OPOMBI: (1) Seženj meri okoli 190 centimetrov. — (2) Naca pri nagovarjanju v tem odstavku Tona ves čas celo onika. Seidl se je zmotil pri od-slikavi življenja na vasi, kjer se v prvi polovici prejšnjega stoletja vrstniki med seboj niso vikali, kaj šele onikali. Najbrž j,e posplošil na vse prebivalstvo razmerje do duhovščine ali pa odnose med meščani Celja, ki so mu bili bolj znani.
Prevod in opombi Peter Weiss
Kino Nazarje v marcu
4	NI ČASA ZA SMRT, francoski film-avanturistični
7—8 IVAZIJA NA KALIFORNIJO, ameriški film-voj-ni
H UBIJALEC BREZ OBRAZA,
ameriški film-thriller
14—15 KOMO, ameriški film-
gansterski
18 POSLEDNJA ŠANSA, ameriški film-komedija 21—22 UKROČENA ŠPIJO-NAt ameriški film-špijonski 25 ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK, ameriški film-erotski
28—29 ŽIKINA DINASTIJA, jugoslovanski film-komedija
Kino dom Mozirje v marcu
3.	NEVARNOST V ZRAKU
—	Francoski film, srhljiva drama, 100’
5. FANT IZ KLUBA FLAMINGO — Ameriški film, komedija, 100’
7.	in 8. TERMINATOR — Ameriški znanstvenofantastični film, 108’
10.	JOY — RADOST ŽIVLJENJA — Francoski film, erotični, 90’
12. FANT IZ RIA — Brazilski film, melodrama, 96’
14.	in 15. INDIANA JONES
—	Ameriški film, pustolovski, .118’
17.	POROČNA ZVEZA — Ameriški film, ljubezenska komedija, 109’
19.	POLETJE V ŠKOLJKI — Domači mladinski film’
21.	in 22. VELIČASTEN — Francoski film, pustolovski, 105’
24. SRCA IN OKLEP — Italijanski film, pustolovski, 100’
26.	ŽIVLJENJE JE LEPO — Italijanski film, ljubezenski, 109’
28.	in 29. LOV NA MOŽA — Ameriški film, akcijski, 90’
31. NOČNA PATROLA — Francoski film, kriminalka, 95’
Kino GORNJI GRAD v marcu
7.	— 8. 3. 1987 BRONCO BILLY Ameriška komedija
14.	— 15. 3. 1987 MOJE PESMI MOJE SANJE Ameriški glasbeni film
21.	— 22. 3. 1987 NAJVEČJI ROP BANKE Angleški kriminalni film
28.-29.3. 1987 POGREŠAN Ameriška politična drama
Matična kronika za januar 1987
POROKE: 1. PETRIN Pa- Mozirja št. 192, 6. UNOUT
vel, star 28 let iz Mozirja in PODKRIŽNIK Vida, stara 30 let iz Savine,
2.	PUST Boris, star 24 let iz Dola pri Hrastniku in OREL Elizabeta, stara 21 let iz Radegunde,
SMRTI: 1. CAJNER Ludvik, star 75 let iz Rečice/Savinji št. 67, 2. MATJAŽ Amalija, stara 87 let iz Sp. Rečice št. 13, 3. KREFT Janez, star 75 let iz Dol Suhe št. 18, 4. ŠPEH Jera, stara 81 let iz Krnice št. 11, 5. SKOK Ferdo, star 57 let iz
Nove knfige v občinski matični knjižnici
I.	LEPOSLOVJE: Beaty: Palica, Vojskovič, M.: Tržačani, Werfel: Pesem o Bernardki, Firm, V.: Domačija pod Krnom, Rovan, P.: Odmevi — pesniška zbirka, Katz, O.: Hitlerjev osebni zdravnik, Šeligo, R.: Molčanja, Smole, D.: Igre in igrice, Ingolič, A.: Leta dozorevanja, Ingolič A.: Čudovita pot, Ingolič, A.: Zgodilo se je, Wallace: Skrivnost treh hrastov.
II.	STROKOVNA LITERATURA: Stopar:, L: Dobrna, Potrč, M.: Zapisi in govorica, Radijacija: doze, posledica, rizica, Doder, M.: Kopinič bez enigme, Oetker: Skuta.
Neža, stara 91 let iz Lepe njive št. 3, 7. BERLOŽNIK Danijel, star 33 let iz Dobletine št. 10,8. KRAJNC Franc, star 78 let iz Radmirja št. 31, 9. JUVAN Ana, stara 88 let iz Ljubnega ob Savinji št. 110, 10. TEVŽ Justina, stara 87 let iz Ljubnega ob Savinji št. 26.
E32S3 NOVICE
„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje urednički odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609-Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, Številka: 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave in oglase za vsako Številko sprejemamo dolO. v mesecu - Stavek, I filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (St. 421 1/72 z dne
9.	maja 1973) je časopis oproSčen davka na promet proizvodov.