jiMliiiig	■ *
primorski uMp
Februar 2008 Leto 14 Številka 168 CENA 0,90 EUR IZHAJA 15. V MESECU
/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
(PO (DANILA?
Odličen ročno iz de [a n nakit iz keramike in stekla ter druga priložnostna darila.
ATELJE KlEEJimKlE Eoprska 2 IZOLA
Trasa obalne HC po prvotnem načrtu!
S koprske in izolske strani hriba Markovec, skozi katerega bo speljan tunel (ne ve se kdaj), so delavci SCT in Primorja že začeli s pripravljalnimi deli - čiščenjem in vkopavanjem trase dela bodoče obalne hitre ceste (skupaj 5,2 km), ki bo, kljub številnim protestom civilnih iniciativ in zahtevam občinskega sveta Izola ter izpostave Kmetijsko gospodarske zbornice v Kopru, ki jo predstavlja Jožef Horvat, ki zahteva ustavitev gradnje in preusmeritev trase (s ciljem ohranitve kmetijskih zemljišč in doline Pivol) - zgrajena po prvotnem državnem lokacijskem načrtu. Ksenija Marc, izvršna direktorica za organizacijo gradenj in obnov DARS d. d. nam je povedala, da ima Dars pravnomočno gradbeno dovoljenje in torej ugovori niso več možni. Občinski svetnik Samotorčan (Izolani): Naša civilna iniciativa žal ni uspela, preslabo se je izkazal tudi občinski svet. Več o gradnji HC in spremenjeni prometni ureditvi v Kopru na 7. strani.
Na fotografiji Primorskega utripa: Začetek del na brežini za bodoči priključek na obstoječo hitro cesto na izolski strani, 6. februarja 2008.
*i.yu*iyrs.i
Popolna oskrba vida.
Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
Prenovljeni Tartinijev trg že maja brez avtomobilov?
Župan Občine Piran Tomaž Gantar je potem, ko je občinski svet moral razveljaviti novejši odlok o prometnem režimu v Piranu, malo bolje pregledal stari odlok - in našel v njem določilo, po katerem lahko brez sestankovanja in dovoljenja kakšne civilne iniciative zapre Tartinijev trg za avtomobile, ker bi se na njem poslej, ko bo na novo tlakovan s prvovrstnim žganim istrskim peščenjakom in belimi ploščami, lahko povzročala škoda. Zaprtje trga za avtomobile bi se zgodilo že aprila ali v začetku maja, parkirati pa bo mogoče na Fomačah, tudi pred izpraznjeno upravno zgradbo Okolja, ki se je preselilo nad garažno hišo pri pokopališču. Delavci pri prekopavanju trga niso našli nobene arheološke posebnosti. Samtrpesek, kamenje in slano blato.
Koncert v Sv. Petru
Kulturno društvo Sloga Sv. Peter prireja ob slovenskem kulturnem prazniku koncert Mladinske g asbene skupine Špičikuc Orchestra z gosti, ki bo v soboto, 16. februarja, ob 19.00 uri v dvorani ultumega doma v Sv. Petru. Dirigentka: Gordana Buh. Nastopil bo tudi Kvartet saksafonov amč. Gostje: Mladi glasbeniki Centra za glasbeno vzgojo Koper - Glasbena šola Piran.
Robert
J
Eva v parku
Pred županstvom v nemškem mestu Donzdorf je lepo urejen park, v njem pa tudi nekaj zanimivih skulptur, ki nadvse pomirjajo. Umetnik je ob sprehajalni stezici postavil tudi Evo, ki razkazuje svojo še prvinsko lepoto. FOTO: FK-Primorski utrip.
! MOREM ATO
Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500
SIMPLY CLEVER
ŠkodaFabiaCity+ že od 9.600 EUR
ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel...
ŠkodaRoomsterLife že od 11.900 EUR
ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel, lita platišča, parkirni senzorji zadaj...
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
m
Občina pirati
COMUNE Dl PIHANO
Spoštovane o6čank§ in oSčani! Iskrene čestitke o6 slovenskem kulturnem prazniku!
Tomaž (jantar župan O S čine Tiran
jen tih cittadine e cittadini!
Le miepiu'sincere congratulazioni in occasione della jiomata della Cultura Slovena.
Tomaž (jantar Sindaco delComune di Tirano
lase
Izolskim svetnikom etični kodeks
Etični kodeks izvoljenih predstavnikov Občine Izola, ki ga je na 12. redni seji občinskega sveta Izola predlagal občinski svetnik Robert Mulec (LDS), je pravi učni pripomoček kako naj se obnašalo posredno od ljudstva izvoljeni predstavniki na svojih sejah.
Kodeks je verjetno tudi logična posledica nedavne prekinjene izredne seje izolskega občinskega sveta, na kateri ni manjkalo nizkih udarcev, javnost pa je bila nad tem prepadena.
Nekateri svetniki so bili ob predlogu celo malce užaljeni, češ mene že ne bo nihče učil kako se je treba obnašati. Kodeks pa v resnici ni nič posebnega, tudi za člane političnih strank, na primer Janševe SDS. Občinski svetniki so si po na trenutke živahni razpravi vzeli 60 dni časa, nakar bodo kodeks verjetno res tudi sprejeli.
Kot podlago za svoje ravnanje so upoštevali Priporočila Sveta Evrope št. 60 - Evropski kodeks ravnanja lokalnih in regionalnih izvoljenih predstavnikov.
Določili si bodo standarde obnašanja, ki se pričakuje od izvoljenih predstavnikov pri opravlj anju nj ihovih dolžnosti, s poudarkom, da bodo izvoljeni predstavniki svoje funkcije opravljali vestno, odgovorno, odprto in da bodo vedno pripravljeni odgovarjati za svoje določitve. Verjetno gre le za moralni dolg, saj občinski svetnik ne odgovarja materialno, le politično, ko ni ponovno izvoljen. Sejnino prejme tudi, če sprejema najbolj butaste sklepe, ki imajo lahko za posledico nepotrebne materialne stroške lokalne skupnosti.
Pravični in pošteni
Pri sprejemanju svojih odločitev bodo podpisniki kodeksa pravični in pošteni. Delovati morajo po zakonu in v javnem interesu občank in občanov. Paziti morajo na svoj ugled, na ugled svoje občine, občinskega sveta in župana. Izogibati se morajo ravnanjem in govorjenju, s katerimi bi se ta ugled zmanjševalo. Izvoljeni predstavniki bodo na sejah občinskega sveta in sejah drugih občinskih teles ter na raznih srečanjih korektni, ne bodo motili svojih kolegov in kolegic, skakali v besedo. Na razpravah se bodo izogibali prepiru, kričanju, izsiljevanju besede in motenju ali oviranju sogovornika. Govorili bodo spoštljivo, resnicoljubno in ne bodo uporabljali izrazov in izjav, ki bi lahko pomenile razžalitev, obrekovanje, žaljivo obdolžitev, opravljanje, sovražni govor ali bi spodbujali katere koli oblike nestrpnosti. H kršenju načel lepega obnašanja tudi ne bodo spodbujali drugih.
Tudi pravila za volilne kampanje
Kodeks govori tudi o pravilih, ki naj
bi veljala za volilne kampanje. Kandidati za te ali one funkcije ali politična mesta ne smejo skušati pridobivati glasov s klevetanjem drugih kandidatov, uporabljati nasilja ali groženj, ponarejati volilne imenike, volilne izide, nuditi ali obljubljati uslug, služb in podobno. Izvoljeni predstavniki ne smejo izrabljati svojega položaja ali pooblastil v svojo osebno korist. Glede nezdružljivosti funkcij morajo ravnati v skladu s predpisi.
predstavniki se pri opravljanju svojih funkcij vzdržijo vseh koruptivnih dejanj, kot jih določa zakon. Spoštovati morajo tudi proračunsko in finančno disciplino. Vestno se morajo odzivati tudi na zahteve javnosti glede opravljanja svojih funkcij.
Pri zaposlovanju upravnega osebja je treba upoštevati predvsem strokovna znanja in potem spoštovati njihovo vlogo.
Izvoljeni predstavniki ljudstva se bodo vestno, iskreno in celovito odzivali na vse prošnje (beri zahteve) medijev za informacije glede opravljanja svojih funkcij, vendar pa ne razkrijejo zaupnih informacij iz zasebnega življenja.
Organ
sankcioniranja
Na seji se še niso uspeli dogovoriti kateri organ (Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Častno razsodišče, Svet zunanjih uglednih občanov...) naj bi ukrepal v primeru kršitve sprejetega kodeksa. Problem lahko namreč nastane, da bi izvoljena (politična) večina ukrepala proti manjšini. Običajno takšna dela opravlja častno razsodišče, ki kršitelju izreče opozorilo, opomin ali javni opomin. Denarne kazni niso predvidene.
Če bo kodeks, ki ga je pripravil svetnik LDS Robert Mulec sprejet, bo v izolski lokalni samoupravi zavladal pravi raj.
Franc Krajnc
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski u*rip
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
10 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Mila zima tudi v Nemčiji
Tale posnetek zvončkov, ki cvetijo na prostem pred občinsko palačo v mestnem parku v Donzdorfu v osrednji Nemčiji (950 km severno od Portoroža), je nastal 25. januarja letos, ko bi tam moralo biti vsaj pol metra snega. Ljudje ne pomnijo tako mile zime in se bojijo, da bo spomladi, ko bo že vse cvetelo, prišlo do nenadnih ohladitev in škode v sadovnjakih.
In memoriam
Janez Lenassi 1927-2008
V sredo,	30.
januarja 2008, smo se na piranskem pokopališču poslovili	od
Janeza Lenassija, kiparja, umetnika in prijatelja, ki je skozi desetletja s svojim neutrudnim delom zaznamoval svet kiparstva v Istri, na Forma vivi in v številnih drugih krajih po svetu.
Janez Lenassi seje rodil v Opatiji, svoje trudne oči pa je zatisnil v njemu naj lepšem mestu, v Piranu.
Čeprav se ni imel za Istrana, je Istro izjemno ljubil, tako kot svojo življenjsko družico Marjanco in sina Aleša, njegova velika ljubezen pa je bil tudi kamen - ta žlahtni prvinski kiparski material, ki ga človek uporablja že od pradavnine, je pri njegovem grobu ob veliki množici, ki seje poslovila od Janeza Lenassija, dejal Anton Biloslav, ravnatelj Obalnih galerij Piran. Kamna je nešteto vrst, barv in trdot. On je obvladal in obdeloval vse, do mehkega gradiščanskega peščenjaka, preko trših apnencev, do še trših marmorjev do najtrših japonskih in skandinavskih granitov. Od vseh mu je vendarle bil najljubši istrski apnenec, še posebej kirmenjak, iz katerega je ustvaril številne skulpture in kar nekaj izjemnih fontan, kot je naša na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu in znamenita Titova fontana na Brionih.
Iz Opatije, ki je tedaj pripadala Italiji, se je ob sprejemu strogih raznarodovalnih fašističnih zakonov družina Lenassi morala umakniti, najprej v očetov rojstni kraj Logatec in od tam v Ljubljano. Do leta 1942 so doživeli kar 26 selitev. Pri petnajstih letih so nemške oblasti Janeza za leto dni poslale na prisilno delo v Nemčijo, odkoder gaje oče uspel rešiti.
Takoj po osvoboditvi je bil vpoklican na služenje vojaškega roka in po vrnitvi se je vpisal na novoustanovljeno akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani.
Po diplomi na akademiji leta 1951 je nekaj let učil risanje na gimnaziji v Radovljici, nato je nadaljeval študij na kiparski specialki pri profesorju Borisu Kalinu in ga uspešno zaključil leta 1956.
Takoj začne z razstavljanjem svojih del, najprej v Kranju, nato v Ljubljani in že leta 1958 samostojno razstavlja tudi v Slovenski Istri in sicer v koprskem muzeju. Deset let kasneje se končno preseli v Piran. V petdesetih letih delovanja je imel več kot 30 samostojnih razstav in več kot 180 skupinskih.
Leta 1959 je bil povabljen na prvi mednarodni kiparski simpozij na svetu v St. Margarethen na Gradiščanskem. Prav tu se začne pot najpomembnejšega slovenskega simpozijskega kiparja, ki je bil v svoji karieri tudi pobudnik in ustanovitelj danes naj starejšega in enega najuglednejših kiparskih simpozijev na svetu, to je Forma viva Portorož.
Janez Lenassi j e sodeloval in svoja dela pustil v zbirkah tridesetih znamenitih simpozijev v Avstriji, Izraelu, ZDA, Italiji, Grčiji, na Japonskem, v Nemčiji, na Češkem in Norveškem. Ob vseh obvezah in potovanjih je bil leta 1982 habilitiran za docenta na likovni akademiji v Ljubljani, a ni nikoli prevzel profesure na oddelku za kiparstvo, je pa zato v letih 1980 - 1990 neumorno učil kiparstvo v kamnu študente poletne mednarodne kiparske šole Komarija v Marušičih, od leta 1986 do 1996 pa je vodil tečaj kiparstva na mednarodni poletni kiparski akademiji v Salzburgu.
Janeza Lenassija so neizmerno spoštovali tudi njegovi stanovski kolegi iz tujine. Hiroshi Ohnari, direktor japonskega združenja umetnikov in umetniški vodja mednarodnega kiparskega simpozija Hachioji v Tokiu j e ob smrti Janeza Lenassija soprogi Marjanci Lenassi, gospodu Toniju Biloslavu, Obalne galerije Piran in Forma vivi Portorož poslal sožalno pismo, ki gaje Anton Biloslav prebral ob odprtem grobu Janeza Lenassija. “Novica o smrti Janeza Lenassija je močno prizadela vso mojo družino, ki se spominja naše dolgoletne skupne zgodbe. Minilo je že štirideset let, odkar sem leta 1969 sodeloval na Forma vivi. Vsa ta leta je Janez zame poosebljal pomembno filozofijo. Na Forma vivi je sodelovalo več kot 60 ali 70 japonskih kiparjev. Janez ni le pomembno vplival na številne kiparske simpozije na Japonskem, temveč nas je tudi vodil v razmisleku o vlogi človeka v umetnosti. Bil je moj vodnik v svetu kiparstva in je pustil pomemben pečat v mednarodnem kiparskem simpoziju, je med drugim zapisal Hiroshi Ohnari.
Franc Krajnc
■ -W
primorski utp
KULTURNI PRAZNIK V OBČINI PIRAN
Občina firaH COMUNE Dl PIRANO
Pozdravni nagovor župana Tomaža Gantarja
Spoštovani gostje, lepo pozdravljeni v našem kulturnem centru!
Gentili signore e signori, un cordiale saluto a tutti.
V obdobju, ko državne meje izginjajo in zaradi medsebojne soodvisnosti žrtvujemo vse več nacionalne suverenosti, nas veličina in pomen dela Franceta Prešerna združujeta v želji, da bi se slovenski narod tudi v 21. stoletju razvijal kot trden, notranje povezan in hkrati v svet odprt.
Prav je, da se ob kulturnem prazniku s ponosom spominjamo slovenske zgodovine, dediščine in duhovnega izročila, vendar pa se moramo ob tem zavedati tudi naše skupne odgovornosti za prihodnost slovenstva. Za ohranjanje nacionalne identitete v odprtem svetu ni dovolj le spomin na navdih ustvarjalnih posameznikov. Ustvariti si moramo jasno predstavo - ne samo o tem, kdo smo - temveč tudi kje je naše mesto v prihajajočem svetu in kakšni želimo postati.
Današnja slovesnost, ki poteka v letu medkulturnega dialoga, je priložnost, da vnovič premislimo vlogo slovenske kulture v evropskem prostoru. Prevetriti moramo miselnost, da odprtost nacionalnih držav pomeni grožnjo kulturni in z njo narodni identiteti. Slovenci smo ponosen in samozavesten narod, ki si mora prizadevati, da bi drugi spoznali nas in da bi tudi mi več vedeli o drugih.
Sobivanje in prepletanje različnih kultur moramo razumeti kot priložnost za bogatenje skupne kulturne ustvarjalnosti in temelj zaupanja med narodi.
Pripadnost določeni kulturi ne pomeni zgolj skupnega jezika, literature in umetnosti, temveč tudi pripadnost skupnim vrednotam m normam. V Piranu že stoletja vemo, da lahko ljudje isto govorico strpnosti in medsebojnega razumevanja govorimo v veh jezikih. Z zbližanjem različnih kultur 1!} enakopravnim dialogom smo ustvarili, ohranili in razvijamo novo identiteto. Naša posebna izkušnja postaja simbol nove Evrope, ki s spoštovanjem različnosti varuje ulturno in nacionalno identiteto vsakega naroda.
Letos bomo slavili petstoto obletnico rojstva rimoža Trubarja, ki je s svojim delom in pogumom utrdil temelje slovenski narodni ulturi in ji utrl pot v Evropo. Tudi po njegovi zaslugi vas danes pozdravljam v slovenskem jeziku in vam še enkrat čestitam za naš s upni praznik slovenske kulti Hvala.
ture.
r I
Mm f
Osrednja prireditev, slovesna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku je bila 8. februarja 2008 v Avditoriju Portorož. Pozdravni nagovor je imel Tomaž Gantar, župan Občine Piran, slavnosti govornik pa je bil Slavko Pregl, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Posebno priznanje Občine Piran za področje ljubiteljske kulture je prejelo Likovno društvo solinar Piran, ki ga prevzela predsednica društva Jasna Bušič. Društvo praznuje letos tudi 15-letnico delovanja. Program sta z odmevnim večernim koncertom popestrila Anja Bukovec (violina) in Simon Krečič (klavir).

Slavnostni govor Slavka Pregla
Spoštovani gospod župan, spoštovane meščanke in meščani Pirana, spoštovani gostje,
Ilus tre signor sindaco, gentili cittadine e cittadini di Pirano, čari ospiti,
ko so me pred dvema mesecema izvolili za predsednika Društva slovenskih pisateljev, si seveda nisem predstavljal, da bo ena mojih prvih uradnih dolžnosti ob kulmrnem prazniku govoriti v Piranu. Pisatelji raje pišemo, kot govorimo. Vendar, Piran ima v srcu skoraj vsakega Slovenca posebno mesto, prav tako ponosna in svobodoljubna Primorska, simbol neuklonljivega slovenskega enotnega kul tornega prostora in nezlomljive ljubezni do svojega jezika. Leži ob morju, ki celi Sloveniji daje obeležje pogumne in široke odprtosti v svet. Piran je kulturni spomenik, ki stoletja govori sam zase in priložnostnih besed praviloma ne potrebuje. Ampak predsedniki so tudi zato, da držijo govore; poslušanje naj vam lajša misel, da je kulturni praznik samo enkrat na leto.
Slovenija je edina dežela na svetu, v kateri ima kultura uradni praznični dan. Nismo imeli svojih cesarjev ali kraljev, že zgodaj pa smo imeli svoj jezik, svoje knjige in svojo kulturo. Letos praznujemo 500 letnico Trubarjevega rojstva, 250 let je od rojstva Valentina Vodnika, pa 130 let Otona Župančiča; o Prešernu ta čas govorimo vsako leto toliko in tako, kot da ima nenehen jubilej. Trubar je utemeljitelj slovenskega jezika, v nemajhni meri tudi osnovnega šolstva. Brez njega slovenščina ne bi bila dvanajsti jezik na sveto, v katerem je bila že v šestnajstem stoletju natisnjena Biblija. Vodnik se je v Zoisovem prosvetljenskem krogu lotil vedrih domoljubnih verzov, Pesmi za pokušino, Prešeren je v času evropske romantike naš jezik dvignil v samozavestne pesniške višave in za njim so Župančič in moderna postavili novo veličastno stavbo jezika.
Slovencev je malo manj kot pol odstotka v novi domovini, Evropski uniji. Še posebej na kulturni praznik se moramo zavedati, da ni razlogov za strah. Majhni smo preživeli in globalnemu svetu lahko ponosno veliko damo; pestro samozavest kulturne zgodovine in posebnosti. A z duhovnim bogastvom in svojim jezikom smo obenem etično zavezani prednikom, sebi in zemlji, na kateri živimo. Gospodarski vsakdan in iskanje prostora pod soncem nas silita v pragmatične spretnosti; sporazumevamo se v številnih jezikih, a doma ostajamo v svojem. Zato seveda ni vseeno, kaj počnemo z njim. Pisatelji smo na to še posebej občutljivi. Ponosni smo, da smo Slovenci po branju med prvimi v Evropi. Pred tisoč leti je knjiga stala približno toliko, kot hiša v Parizu; če je bila bogato iluminirana in ilustrirana, je stala toliko kot manjši dvorec. Danes so knjige seveda cenejše; kot najprimernejše in najbolj razširjene nosilke informacij, izobrazbe in lepote so dosegljive vsakomur. Nosilci besede se z razvojem tehnologije polagoma spreminjajo. A beseda ostaja in mi obstajamo z njo. Zato seveda ni vseeno, kako ji služimo.
France Prešeren, vzrok in povod, da imamo dela prost dan, je pesnik, ki ga je iskreno sovražilo zelo veliko šolarjev. Preštevilne so mrcvarili z njegovimi verzi, ki so se jih morali učiti na pamet. Šele mnogo kasneje, v zrelih letih, verzi dohitijo odrasle ljudi, da se zdrznemo in začnemo dojemati njihovo bogastvo; tako takrat, kadar v posebnih trenutkih obsedimo na samotnih klopcah svojih premišljevanj, kot tudi takrat, kadar lahko kje prisluhnemo glasnemu branju. Mene na Prešerna veže prelep spomin. Dolgi popoldnevi, skozi šolska okna sili prvi mrak, slavistika, kot večina slavistk takrat strastno zaljubljena v Prešerna, sedi na katedru ali hodi gor in dol med klopmi, in bere, bere, glasno bere Krst pri Savici. In šolarji, ki bi v normalnih razmerah, če bi jim ponudili, ali bi šli kopat jarek okrog športnega igrišča ali brali Prešerna, gladko izbrali krampe in lopate, smo kot pribiti sedeli v klopeh in podoživljali slovo od poganskih bogov, slutili temno bolečino izgubljenega prijateljstva, okušali trepet ljubezenskega slovesa.. .po glavni cesti pred šolo sta se v hrupu na Bled peljala maršal Tito in cesar Haile Selassie, mi pa smo kar obsedeli z Bogomilo, Črtomirom in z našo učiteljico, ki je vedela za ljubezen, in nas je na slovensko literaturo priklepala z verigami naj slajših, najbolj bleščečih in — enostavno — mojstrskih verzov. In nenadoma smo zares začutili jezik in domovino. Danes imamo Prešernove besede za svojo himno; živel je pred svojim časom in nam tudi za te dni spregovoril o spodobnem sosedstvu, o miru in o dobrih ljudeh, ki vedo za bolečino, negotovost in hrepenenje.
Kultura je vse, kar smo ohranili skozi zgodovino, samo kultura je nas ohranila skozi zgodovino. In nikoli nam druge stvari ne smejo zamegliti pogleda.
Zato je narobe, če nas preplavi objestnost, ko odpiramo nove ceste, obenem pa nam zmanjka za knjige in knjižnice. Prešeren je živel od
Župan Toma^ Gantar izroča predsednici društva Solinar Jasni Bušičposebno priznanje.
pičle advokature in premnogi so imeli pomembnejše položaje od njega, razkošno življenje in blišč dnevnega ugleda. Pa - mimogrede — slučajno vemo za kakšno politično in gospodarsko ime na Kranjskem tistega časa? Imenitni govori so pozabljeni, mnoge investicije so se sesule v prah, Prešernovi verzi pa še živijo. Zgodovina nam je ohranila številne umetnine, ki kljubujejo času, zgodbe o tem, kako so nastajale, so pozabljene. Neskončne dragocenosti renesanse ne govorijo o tem, kako imenitni so bili njihovi naročniki na bojnih poljanah, v jedilnicah ali v : posteljah. Kralji, cesarji, papeži ali doži so se vpisali v trajni človeški } spomin potem, kaj so storili za umetnost. In tudi nam ne sme zmanjkati poguma, ko zaskrbljeni ob skopi blagajni premišljujemo o tem, koliko nameniti kulturi in omiki. Danes vemo, da so države, v katerih preberejo največ knjig, v vrhu svetovne gospodarske uspešnosti. In tako utemeljeno razmišljanje poleg dobrih rešitev za vsakodnevno življenje rojeva tudi spomenike za večnost.
Mnoge države tega sveta imajo morje. Ampak samo vi imate Piran, kulturni spomenik, ki se vtisne v srce popotnikom, četudi so videli svet. Skoraj vsak kamen mesta ali obzidja govori o pisani zgodovini, pod piransko zastavo so pljuskala vsakršna življenja. O njih lahko brez konca in kraja pripovedujemo neštete zgodbe. Mogoče je takle dan, kot je danes, dan, ko se moramo vprašati: ali vemo, kaj imamo? Ali smo storili vse, da bomo čudovito dediščino, lepo in prav ohranjeno, zapustiti rodovom, ki prihajajo, ali nas bodo naši vnuki pomnili po dobrem, po sijajnih delih, s katerimi se bomo mi vtisnili v naš čas?
Ko hodim po Piranu, ne vem, kaj je priložnostnemu sprehajalcu lepše: gledati golobe, ki se sončijo pod kamnitimi skulpturami na vodnjaku Starega trga, v mislih poslušati Tartinijev vražji trilec, ki leti čez : njegovo obnovljeno rotundo in v kavarni ob Benečanki srebati kavo, iz mandrača pogledovati proti Svetemu Mihaelu in tuhtati, kam se bo na sinji podlagi neba po vetru obrnil? Se potikati med skulpturami Forme vive, občudovati podobe Mednarodnih arhitekturnih dni, predstave Primorskega festivala ali glasbene večere? Kako sijajno je zaviti v knjižnico na knjige, pa v galerijo na slike in na križni hodnik na glasbo, v gledališče na predstavo... In kako boleče se je soočati z ljudmi, ki z . besedo raje udarijo, kot da bi ponudili roko, ki ne vidijo dlje od lastnega nosu, ki objestno svoj diletantizem postavljajo ob preverjene izkušnje prednikov, ali pa malomarno sprehodijo svojega psa po pravkar pomiti ozki ulici. Vse to je Piran in vse to so besede, ki jih brez tuhtanja o visoki kulturi lahko premleva vsak sam. In vse velike poti se začenjajo s prvim korakom.
Zdaj, ko Slovenija predseduje Evropski uniji, smo razglasili leto j medkulturnega dialoga. Različni ljudje si različno predstavljamo, kaj to je in v skladu s tem ravnamo. A veliki pogovori se lahko začnejo le, ko se j vsakdo pogovori sam s seboj. Brez dvoma pa lahko terjamo, da ministri, ki prihajajo v Piran in tisti, ki se nam nasmihajo s fotografij, ne bodo pozabili, da se je težko pogovarjati in živeti v harmoniji, dokler v naših cerkvah in samostanih visijo okvirji brez slik in v arhivih in muzejih manjkajo pomembna gradiva. Na praznik slovenske kulture moramo ponoviti, da si želimo dobrih sosedov in pošteno poravnane račune. In kot je rekel pesnik, ki ga danes slavimo, naj ne mejimo na sovražnike, pač pa na sosede. So pravi, na take, ki bodo vedeli, čigavo je kaj, pa : naj gre za slike ali za vodo. Bliski fotoaparatov najvišjim uslužbencem slovenske javnosti nekaterih pogledov enostavno ne smejo omejiti.
Vrsto let prihajam v Piran, poln radovednosti, kaj je novega in lepšega; včasih potem ne grem povsem navdušen domov. Vendar vseeno verjamem, da bo veter obnove, ki zdaj veje po starih ulicah, prinese veliko dobrega. Še posebej, da bodo meščani postajali vse bolj zahtevni do sebe in do svojih gostov, da bodo veličino in gosposkost mesta vzpostavljali sami iz svojih notranjih potreb in s pomočjo strokovnjakov, ki vedo, kako se brusi najžlahtnejše bisere. Življenje v kulturnem spomeniku prinaša omejitve prebivalcem in gostom, a tako, da so zato oboji bogatejši. Živeti v mesto, ki je kulturni spomenik, je privilegij, čast in dolžnost. Zavezo k dobremu, lepemu, kulturnemu imate Pirančani do sebe, do države in do vse manjšega, globalnega sveta. Govorjenje o kulturi, s Prešernom ali brez njega, je pravzaprav govorjenje o lepem j vedenju, strpnosti, učenju in lepoti. Seveda moramo črpati iz zgodovine, , a živimo danes in pišemo to, kar bodo o nas brali jutri.
Kot rečeno, mnoge države tega sveta imajo morje. Ampak samo vi imate Piran, se pravi, samo mi imamo Piran. Iz enega dneva, ki je edinstveni praznik kulture na sveto, raztegnimo čas kulture čez vso leto in čez vsa naslednja leta.
Kulturni spomenik, žlahtno mesto Piran, si to zasluži. Sol, olivno olje, : vino, kulturna dediščina in ljudje, ki se vsega tega zavedajo, so dota, ki f je nima milijonarka!
Spoštovani gospod župan, spoštovani kulturni ustvarjalci tega zgodovinskega mesta, drage meščanke in meščani, iskreno vam . čestitam ob kulturnem prazniku. Želim vam plemenitega duha, dobro j gospodarjenje in izbrušeno skrb za to, kakšno družinsko srebrnino j boste zapustili svojim vnukom in kulturnim sladokuscem vsega sveta, j Gentile signor sindacco, s rimati artisti e operatori culturali di questa ! citta storica, čari cittadine e cittadini, mie sincere congratolazioni a tutti voi in occasione della giornata della cul tura.
Vi auguro di provvedere con spirito nobile e con estrema cura di un buon padrone alPeredita che verra, come dei preziosi ogetti di famiglia, : da voi tramandata alle future generazioni e agli amanti delVarte e della cul tora di totto il mondo.
.5?
primorski u'r'p
V Kopru končno tudi volitve v Državni svet
Ponovno bodo kandidirali Boris Popovič (Koper je naš), Marjan Križman (SD) in Viktor Markežič (Oljka). Že potrjena kandidata; v Piranu Marijan Tončič (SDS) in v Izoli Darko Grad (IJN), nista bila sporna.
Boris Popovič
Marjan Križman
Viktor Markežič
Marijan Tončič
Darko Grad
“V Oljki sprejemamo odločitev Ustavnega sodišča glede volitev v Državni svetvobčiniKoperzmešanimi občutki, je na nedavni novinarski konferenci povedal predsednik Oljke Koper Viktor Markežič. Vendar le drži, da je Vrhovno sodišče odpravilo vse akte Občinskega sveta Mestne občine Koper, ki so bili izdani na podlagi naknadno spremenjenih pravil. Predsednik SD Koper Marjan Križman je povedal, da bosta po vsej verj etnosti oba z Markežičem ponovno kandidirala. Odločitev ustavnega
sodišča j e, da morajo v Kopru speljati volitve po starih pravilih, kar pomeni, da imenujeta po štiri elektorje občini Piran in Izola, deset pa Mestna občina Koper. Če upoštevamo zvestobo pripadnikov stranke Koper je naš tudi v Izoli in Piranu bi se lahko zgodilo, da bo končno le izvoljen Boris Popovič, kajti dokazano je, da dogovori o rotaciji volitev, da bi bil enkrat izvoljen državni svetnik v Izoli, drugič v Piranu, tretjič v Kopru nikakor ne držijo, že zaradi večine elektorjev v Kopru.
“Ustavno sodišče je dalo možnost Popovičevemu taboru, da popravi napako, ki jo je po našem mnenju napravil namerno. Mislim na dejstvo, da kandidatur namenoma niso oddali pravočasno, v predpisanem roku, saj so spet razmišljali v svojem znanem stilu: bomo že prilagodili pravila tako, da bodo volitve potekale po našem okusu”, je povedal Viktor Markežič in dodal: “Dokazali smo, da pravil ni mogoče spreminjati potem, ko igra že teče”.
LDS dal pobudo za ustanovitev Kulturnega centra Slovenske Istre
O pobudi, ki so jo podali skupaj Mestni odbor LDS Koper, Občinski odbor Izola in Občinski odbor Piran, so seznanili novinarje v sredo, 6. februarja, na sedežu političnih strank na Gortanovem trgu v Kopru.
Župani vseh treh obalnih občin so že leta 2006 ter nato še leta 2007 podpisovali pismo o nameri o ustanovitvi Kulturnega centra Slovenske Istre, ki bi deloval kot profesionalni produkcijski center gledališča, glasbe, filma in plesa na več lokacijah. Ugotavljali so, da bi sinergijski učinki omogočali kakovostnejši razvoj kulture in umetnosti, skozi to pa tudi večjo promocijo vseh treh obalnih občin. Prenova Gledališča Koper in kadrovske spremembe v Avditoriju Portorož pomenijo odlično priložnost za tako ustanovitev novega skupnega zavoda, menijo v LDS. Poudarjajo, da lahko združeni ekipi Gledališča Koper in Avditorija Portorož z enakimi sredstvi ustvarita večjo dodano vrednost, sicer pa bi tudi novemu zavodu Kulturnemu centru Slovenska Istra, ki presega občinski pomen, pripadalo tudi financiranje s strani države. Omenili so, daje že dosedanje sodelovanje Gledališča Koper in Avditorija Portorož kulturna javnost spremljala z odobravanjem. Čas je torej, da občinski sveti stopijo na pot združevanja kulturnih potencialov in kulturi omogočijo nov kakovostni preskok, pravijo v Kopru.
Pod pobudo so se podpisali predsednik OO LDS Izola Igor Franca, predsednica OO LDS Piran Jana Tolja in predsednik MO LDS Koper Miran Bavčar, ki so tudi že predstavili konkretne ukrepe, ki bi jih
Na fotografiji Primorskega utripa: Breda Krašna, Jana Tolja, Miran Bavčar.
bilo treba postoriti pred ustanovitvijo zavoda.
Ali je res vse tako preprosto, smo vprašali. Ustanovitev novega javnega zavoda za kulturo je povezana s prenosom premoženja na zavod, premestitvijo kadrov, financiranje delovanja, imenovanje direktorja, kar pomeni, da gre tudi za nekatere statusne spremembe znotraj obstoječih dveh zavodov. Soustanovitelj novega zavoda naj bi bila tudi država. Sprejeti bo treba ustanovitveni akt (občinski sveti odlok, vlada uredbo) in ustanoviti skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic. Še prej pa je treba razčistiti vse morebitne terjatve in obveznosti obstoječih zavodov.
Pred spojitvijo mora biti izdelana premoženjska bilanca, pa tudi zaključni račun.
Obstoječa javna zavoda Gledališče Koper in Avditorij Portorož (Občina Izola nima zavoda) bi s sprejemom novega ustanovitvenega akta prenehala zaradi spojitve. Zaposleni preidejo na nov javni zavod, imenuje se vršilca dolžnosti direktorja novega zavoda, ki uredi vse formalnosti glede vpisa v sodni register, davčne in druge evidence. Predlagatelji so pozabili na manjšo podrobnost, kako spraviti skupaj obalne župane, pa ne le zaradi novega zavoda.
Morda bo nekoč za sodelovanje na nekoliko širšem področju poskrbela nova pokraj ina?
FOTOGRAF ROK DOLNIČAR RAZSTAVLJA
V	mesecu februarju vas vabimo v Mestno kjižnico v Izolo na razstavo umetniških fotografij iz cikla „Utrinki iz narave" avtorja Roka Dolničarja. Rok Dolničar seje rodil leta 1971 na Jesenicah, a je skoraj vse življenje preživel v Portorožu. Je samostojni fotograf, ki se predvsem ukvarja z naravoslovno fotografijo.
Rok Dolničar je diplomiral na inštitutu za profesionalno fotografijo v New Yorku, kjer je prejel tudi dve nagradi za nadpovprečne fotografske projekte. Ena izmed njegovih fotografij je bila uvrščena v študentski knjižni arhiv.
V	Sloveniji je razstavljal v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki v sklopu Geinega prvega fotografskega natečaja „Svet je tvoj,,. Razstavljal je tudi v Lekovi galeriji v Ljubljani, kjer je prikazal del Krajinskega parka Sečoveljskih solin v različnih časovnih obdobjih in pridelovanje soli na tradicionalni način v zadnjih šeststo letih. Njegova želja je bila predstaviti javnosti ta čudoviti biser naše dežele. Razstava je potekala v okviru Tedna otroka na prireditvi „ Družine se
predstavijo ,„ ki jo je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije.
S fotografsko razstavo je tudi podpiral Unichemov projekt „ Ekološko vrtnarjenje ,„ ki je potekalo po Mercatorjevih in Merkurjevih hipermarketih po Sloveniji. Razstavo je uradno odprl vrhniški župan na tradicionalnem dnevu odprtih vrat na sedežu podjetja Unichem d.o.o v Sinji Gorici.
Med ostalim je član fotografskega kluba E-fotografija s sedežem v Ljubljani ter Društva popotnih fotografov in fotoreporterjev Slovenije prav tako s sedežem v Ljubljani. Je član Fotografskega kluba Besenghi, ki deluje kot sekcija pod okriljem skupnosti Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi s sedežem v Izoli. Deluje tudi v UFI - Udruga
fotografa Istre s sedežem v Novigradu na Hrvaškem www.ufi-istra.com , kamor je bil povabljen k sodelovanju.
Je član severno ameriške naravoslovne fotografske zveze NANPA www.nanpa.org , ki se zavzema za ohranjanje narave preko fotografskega medija.
Njegov Moto : Narava je zakon !
Izola
Predlog proračuna ni bil sprejet
Naslednja seja bo 6. marca 2008.
Občinski svet Izola je na četrtkovi izredni seji, 7. februarja, skoraj šest ur razpravljal o predlogu proračuna Občine Izola za leto 2008 in 2009, a je že na začetku kazalo, da ne bo sprejet. Elektronska tabla je pokazala, daje proti predlogu proračuna za leto 2008 glasovalo 13 svetnic in svetnikov (v glavnem iz vrst opozicije), 8 jih je bilo za sprejem, dva pa nista glasovala. Podobno usodo je doživel predlog proračuna za leto 2009: 10 za in 13 proti.
Očitkov češ, da je proračun razsipen, grajen pretežno na prodaji občinskega premoženja, inflacijsko naravnan, skratka preveč ambiciozen za izolske razmere, je bilo več kot preveč. Svetniki iz vrst SD so občinski upravi očitali nepoznavanje postopkov prostorskega načrtovanja, nepoznavanje predpisov o javnem naročanju in postopkov v zvezi z njimi, nepoznavanje časovnih dimenzij za pridobivanje dovoljenj za gradnjo, celo razsipnost in podobno. V letu 2008 naj bi I znašali proračunski prihodki 37,34 milijona 1 evrov, odhodki pa 36,87 milijona evrov. V Letu 2009 je predviden močan skok na 43,
68 milijona evrov prihodkov. Svetnice in svetniki bi se pravzaprav morali veseliti tako visokih rasti proračunskih prihodkov,
“problem” pa je v tem, da bi Občina Izola za dosego tako zastavljenega cilja morala v dveh letih prodati kar za 37,12 milijona evrov občinskega premoženja. Tako se je tudi Izola znašla v precepu (kot še številne občine v Sloveniji) kako drugače naj krpa svoj proračun, če ne s prihodki od prodaje premoženja in kdaj bi po takšnem trendu razprodaje šla zadnja krava iz sicer bogatega hleva?
Svetniki se niso strinjali tudi z indeksom povečanj a plač občinskim uslužbencem, čeprav so predstojniki uradov te zadeve hiteli pojasnjevati. Prihodki temeljijo tudi na nameravani prodaji starega kulturnega doma, prodaji parcel, poslovnih prostorov in občinskih stanovanj.
Zgradili bi radi nov kulturni dom (lokacija še ni natančno opredeljena), veliko športno dvorano s 4000 sedeži (menijo, daje predimenzionirana), garažno hišo, stadion, uredili bi svetilnik, občinske ceste, v Livadah bi radi postavili vsaj 200 novih neprofitnih stanovanj, kupili pa naj bi celo turistični vlakec za 180.000 evrov. Našli so tudi rešitev za inšpekcijsko blokirano nadaljevanje gradnje obstoječega stanovanjskega stolpiča s z 49 stanovanji. Zaprosili bodo za novo gradbeno dovoljenje.
Občinski upravi so dali 5 dni časa za pripravo novega predloga proračuna, niso pa določili tega kolikšen naj bi bil, česar se ne sme prodati, graditi. Izolski občinski proračun bodo torej še brusili in verjetno tudi sprejeli na seji 5. marca 2008.
Župan dr. Tomislav Klokočovnik je bil vidno razočaran in ne more razumeti kako to, da so se proti njemu obrnili nekateri svetniki, ki so ga še na volilni kampanji tako vneto podpirali in karali bivšo županjo Bredo Pečan. Preskok v opozicijo dveh ali treh svetnikov je spremenil politično ravnotežje v Izoli.
V Rimu in Bazovici o fojbah
Italija 10. februarja počasti državni praznik spomina na fojbe in izgon Italijanov iz Istre in Dalmacije, krajev, ki jih je kot nagrado za sodelovanje v prvi svetovni vojni na strani antante dobila Italija in se jih kot agresor oklepala vse do propada velikega prijatelja Hitlerja, fašistične Italije v drugi svetovni vojni.
Osrednja slovesnost je bila v predsedniški palači na Kvirinalu v Rimu, kjer sta predsednik Giorgio Napolitano in podpredsednik vlade Francesco Rutelli delila odlikovanja svojcem umorjenih in se jim opravičila za trpljenje, ki so ga morali prestati tudi v času začasne osvoboditve Trsta. Proslave so bile tudi pri fojbi (breznu) v Bazovici. Omenjali so tako imenovane Titove obračune z Italijani, ki ja bi jih partizani metali v fojbe. Na Italijane je še posebej deloval film Srce v breznu, ki ga ob takih spominskih priložnostih predvajajo.
Dan spomina na hude čase v Evropi in na Japonskem med drugo svetovno vojno, ko je moralo umreti 50 milijonov ljudi, ko so se pojavljala etnična čiščenja, naj prispeva k prevladi enotnosti, so mnenja številni dobri ljudje, ki si želijo mir.
Kosovo neodvisna država
Kosovska skupščina naj bi 17. februaija 2008 razglasila svojo neodvisnost. Reševanje tega žgočega političnega vprašanja na Balkanu bo zaposlilo tudi Slovenijo kot predsedujočo Svetu EU. Srbija, katere sestavni teritorialni del je Kosovo, ne bo uporabila orožja za zagotovitev svoje celovitosti, pač bo izrabila vse politične in pravne možnosti, da bi namero morda le preprečila in zaščitila Srbe, ki živijo na Kosovu. Odcepitev teritorialnega dela Srbije in ustanovitev Republike Kosovo bo verjetno tudi zadnje poglavje razcepitve nekdanje skupne države Titove Jugoslavije.
-
I W
Pokrajine
Slab začetek - slab konec
Slovenija je premajhna, da bi si lahko privoščila 14 pokrajin. Boj tudi za sedeže.
Nihče ne more zanikati, da nove pokrajine ne prinašajo vrsto razvoja na lokalni ravni, a zagotovo tudi novo birokracijo. Bistvena se zdi delitev pooblastil in funkcij, kaže pa, da smo prav na tem področju padli na izpitu. Veliko bi se lahko naučili na izkušnjah v razvitem zahodu, ki ima te zadeve urejene od najnižje celice pa do vrha. V devetdesetih letih smo zavrgli kar soliden model upravljanja, ko je bila občina podaljšana roka države, krajevne skupnosti pa so predstavljale urade, kjer je državljan lahko uredil številne osebne zadeve, ki jih sedaj lahko izključno ureja na izpostavah ministrstva za javno upravo. Občinam so bile v letih 1993-1995 odvzete številne pristojnosti. Ustanovili smo upravne enote, država pa se je medtem trdno oklepala centralizma. Sedaj bi kot kaže nekatera pooblastila oziroma pristojnosti (bolnišnice, srednje šolstvo, regionalne ceste, informacijski sistemi, skupne deponije, regijsko načrtovanje prostora...) prenesla na pokrajine in kot pravi minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar, bi se posamezna ministrstva, upoštevajoč tudi delež dohodnine, odrekla vsoti 1,2 milijarde evrov. Koliko od tega davkoplačevalskega denarja bo šlo za delovanje pokrajinskih organov (svetov, sejnin, komisij, odborov, strokovnih služb, najemnin, je težko izračunati.
Problem, ki ga ne gre zanemariti, je tudi nenaravno razbij anj e že obstoj ečih skupnih območij z zgodovinskimi imeni kot so Primorska, Notranjska, Koroška, Gorenjska, Štajerska, Dolenjska, Pomurje. Nekateri se še spomnijo, da je nekoč na Slovenski obali delovala Skupnost obalnih občin, danes pa je usoda obale odvisna od sodelovanja županov.
Pokrajina ni regija
Pokrajina je pravna oseba z vsemi atributi državnosti, če bo res imela vsa ta prenesena državna pooblastila. Povsem drugo j e regija kot dogovorna celota med posameznimi pokrajinami, pbčinami ali širšimi območji za izpeljavo določenih skupnih projektov, tudi čezmejnih, evropskih... Regija bo pri nas v Sloveniji verjetno le nekakšen zemljepisni pojem brez atributov državnosti. Vprašanje ustanovitve regij na Slovenskem (morda največ M?) je ob nameravani ustanovitvi 14 pokrajin ostalo popolnoma zanemarjeno, čeprav bi lahko v trikotniku	I talij a-Avstrija-Slovenij a
regijsko sodelovanje prineslo veliko
koristi, pa še evropska sredstva za regionalni razvoj bi lahko bolje črpali. Slovenija kot polnopravna članica EU bi lahko kot pobudnica in nosilka čezmejnih projektov dodobra izkoristila regijsko sodelovanje s Hrvaško v Istri, ki še ni članica EU. Podobne možnosti je v preteklosti že izkoristila Italija. Vprašanje ustanovitve regije nas torej še čaka.
Najprej so se bali župani
Pokrajin so se najprej zbali v županstvih in upravnih enotah, piko na i za zaplet poglavitne zgodbe o načrtovani II. stopnji lokalne samouprave v Sloveniji pa je dala opozicija, ker pač pokrajinski zakoni v DZ niso dobili potrebne dvotretjinske večine.
Brez
dvotretjinske
podpore
Da Slovenija kot vse kaže še ni zrela za uveljavljanje zahodnega tipa organiziranosti lokalne samouprave na malce višji stopnji in razdelitve ključnih funkcij, pooblastil oziroma pristojnosti od države navzdol se je izkazalo na seji državnega zbora , ko prvi trije pokrajinski zakoni (iz svežnja šestih) niso dobili dvotretjinske podpore.
Poslanci so se strinjali, da je decentralizacijadržavenujnopotrebna, a so hkrati našteli vrsto stališč in ocen, celo takšnih, da naj bi vlada pripravila “zakonsko skrpucalo”.
Nima smisla razglabljati kdo od opozicije je glasoval proti predlagani zakonodaji, ki jo je minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar skupaj s številnimi političnimi sogovorniki pripravljal skoraj dve leti. Bistveno se zdi, da smo v zvezi z II. stopnjo lokalne samouprave začeli popolnoma na napačnem koncu, saj bi uveljavitev prave množice 14 pokrajin lahko pomenila tudi zmedo, dodatno birokracijo za državljane, velike stroške in malo koristi. To so vedeli vsi, rezultat je sedaj na dlani. Kot dodatni problem se je pojavila želja po umetni ločitvi zgodovinsko enotne Primorske in boj za upravne sedeže pokrajin. Na primer, sedež istrske pokrajine naj bi bil v Ajdovščini (ustanovljen prva slovenska vlada)
in ne v Kopru. Goriška želi imeti svojo goriško pokrajino, ima že svojo zasebno univerzo, imela bo tudi svoj časopis. .
Bil bi že čas, da se liderji političnih strank še enkrat usedejo za okroglo mizo, se zaprejo v sobo in se ne prikažejo javnosti vse dokler se na strehi parlamenta ne pokaže beli dim.
Minister
Žagarje
opozarjal
Dr. Ivan žagar je že na skupni novinarski konferenc (ob obisku vlade na Obali), ki jo je v GH Metropol v Portorožu na temo pokrajin organiziral Primorski utrip dejal, da bi bilo treba rešiti tudi vprašanje podvajanja funkcij in dela med upravnimi enotami in bodočimi pokrajinami, a iz tega ni bilo praktično nič. Minister Gregor ni popustil. Prenos nekaterih pristojnosti z države na pokrajino pa tako ali tako ni sporen. Tudi župani se pozneje niso več počutili ogrožene.
Sedaj se v bistvu niti ne ve kje tičijo pravi vzroki za zastoj in nadaljnjo izgradnjo lokalne samouprave; v financiranju, prostorski (zemljepisni) razmejitvi (Primorska na dva dela je tipični primer), prevelikih pooblastilih predsednikov pokrajin, sedežih pokrajinskih svetov, osebnih političnih interesih na nižjih ravneh ali preprostemu nagajanju vladi? Nič se tudi ne govori kako se bodo znašle mestne občine.
V	Sloveniji, tako kot prej tudi v Jugoslaviji, smo res pravi specialisti za vnašanje svojstvenih posebnosti pri iskanju novih rešitev, čeprav so nekatere rešitve v svetu že stokrat premlete, dobro uveljavljene in tudi funkcionirajo.
Mordaje treba iti malce po svetu in se pozanimati kako v resnici funkcionira kakšna razvita zahodna država z lokalno samoupravo vred.
V	ZRN imajo, na primer, imajo na najnižji ravni urejeno lokalno samoupravo podobno kot smo jo imeli v Jugoslaviji pred približno 30 leti. Občina (Gemeinde) s svojimi izpostavami -uradi (Zvveigstellen), je temeljna celica lokalne samouprave. Izpostave (urade) imenujejo Venvaltungstellen, ne poznajo pa krajevnih skupnosti v smislu kot jih imamo pri nas v Sloveniji. Naslednje stopnje do državnega vrha so okraji (Kreis - večje mesto), dežele (Land), država (Staat). Nobenih zapletov, vse nekako funkcionira.
Franc Krajnc
Sklicevanja sestankov brez koordinacije
Največ novinarskih konferenc je sklicanih v sredo ali petek in to običajno ob isti uri, kar otežuje delo številnih novinarjev, da bi lahko “pokrili” vse dogodke.
Iz občin Izola, Koper, Piran in iz Ljubljane, zamejstva ter iz tujine smo v Primorskem utripu v letu 2007 prejeli skupaj 1098 vabil (v povprečju 3 na dan), ki so bila različno časovno razporejena.
V tujini smo spremljali podpis protokola o petem železniškem protokolu v Rimu, Vatikan, zborovanje manjšinskih koordinacij iz petih držav v Evropskem parlamentu v Bruslju, obisk gospodarskih institucij in županstev v ZRN, obisk Luksemburga, “Volksbanke”, o čemer smo tudi že poročali.
Največ vabil na razne novinarske konference in druge dogodke prihaja v uredništvo za sredo in petek. (Ob petkih tudi po 12). Sledita četrtek in torek, najbolj sušna dneva z vabili na novinarske konference pa sta ponedeljek in sobota. V soboto in nedeljo prevladujejo prireditve in svečanosti.
Primorski utrip je tako v letu 2007 uspel novinarsko spremljati 732 dogodkov, kar pomeni, da smo lahko, glede na kadrovske zmogljivosti, “pokrili” okoli 70% vseh vabil oziroma dogodkov; razprav, novinarskih konferenc, sej lokalnih in državnih organov, otvoritev, prireditev.
Dogaja se tudi, daje kar nekaj konferenc sklicanih za isto uro in to največkrat med 10.00 in 13.00. Opaziti je premalo koordinacije in morda bi res kazalo ustanoviti še agencijo za usklajevanje sestankov. Novinarska konferenca ali kakšen drugi sestanek traja v povprečju po 50 minut, pravo delo za novinarja pa se začne šele po konferenci, ko mora pripraviti prispevek za objavo.
Na grafikonu j e prikazano povprečno število prejetih vabil v letu 2007 oziroma pogostost sklicanih novinarskih konferenc ali drugih prireditev v Slovenski Istri po dnevih od ponedeljka do nedelje.
Število vabil
Ponedeljek 2 Torek 4 Sreda 8 Četrtek 6 Petek 19 Sobota 5
Nedelja 4_______
Odstotek
(4,2%)
(8,3%)
(16,7%)
(12,5%)
(39,6%)
(10,4%)
(8.3%1
48
100%
39,6%
Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja
Sejmi 2008
Trst
Fiera Trieste
7. do 10. 3. Oliocapitale- sejem oljčnega olja.
7. do 15. 6. Mednarodni vzorčni sejem.
18. do 20. 9. Sejem logistike.
9. do 12. 10. Sailing show - sejem navtike in turizma.
13. do 15. 11. Triestespresso - sejem kave.
Ljubljana
9. do 13. 2. GAST EXPO - 2. mednarodni sejem gastronomije, gostinsko-hotelske opreme in sladoleda.
Koper
Luka Koper podarila Srednji pomorski šoli ček Gor,ca (,taliia)
* ■	14. do 16. 3. Pollice verde - si
FOTO: FK-Primorski utrip.
Vsak dan beremo ali poslušamo izjave o socialnem partnerstvu med javnim in zasebnim sektorjem, ko pa pogledamo malo bolje v ozadje običajno spoznamo, da gre za partnerstva, ki imajo pretežno komercialni značaj. Res pa je, da gospodarstvo kaže vedno več interesa za šole in sicer tako, da se vključi v razne projekte šole, kar smo lahko videli na Srednji pomorski šoli v Portorožu (31. januarja), ko je član uprave Luke Koper d.d. Marjan Babič ravnatelju šole Marijanu Tončiču predal simbolični ček za 15.000 evrov kot pomoč za nakup opreme (računalnikov, projektorjev, video kamere...) v skupni vrednosti 48.830,00 evrov. Luka Koper je zelo zainteresirana za kadre, ki končajo šolanje na tej šoli, je povedal Marjan Babič.
Petnajstega in šestnajstega februarja bodo šole po vsej Sloveniji odprle vrata in na informativnem dnevu predstavile možnosti nadaljnjega izobraževanja. Srednja pomorska šola razpisuje 28 mest za učence v vseh štirih programih. Tako pričakujejo v njihovih klopeh kar 112 novih bodočih strokovnjakov; pomorščakov, prometnikov, elektronikov.
14. do 16. 3. Pollice verde - sejem za vrtnarstvo, urbane zelene površine, ekologijo in življenje v naravi.
25. 4. do 4. 5. ESPOMEGO -mednarodni vzorčni sejem.
29. 5. do 1. 6. Primorski sejem -mednarodni obrtno podjetniški sejem.
Portorož
6. do 11. 5. INTERNAUTICA -mednarodni sejem navtike.
Izola
16. do 21. 9. Izola Boat show -slovenski prodajni salon navtike.
Medijski študiji v Kopru
V študijskem letu 2008/2009 UP Fakulteta za humanistične študije Koper prvič razpisuje dodiplomski študijski program L stopnje Medijski študiji. Program pokriva raznovrstne raziskovalne usmeritve in v širšem smislu zajema filozofske, etične, antropološke, jezikoslovne in kulturološke poglede na sodobne množične medije, oprt pa je predvsem na bazična znanja komunikološke znanosti.
Konkretna pobuda, da bi v okvim UP FHŠ zasnovali program medijskih študijev, se je razvila na podlagi uspešnih raziskovalnih izkušenj in strateških prioritet Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopm, še posebej raziskovalne dejavnosti Inštituta za sredozemske in humanistične študije. Ideja o razvoju in izvajanju na komunikološko znanost in humanistično tradicijo oprtega koncepta medijskih študijev pa se je udejanjila tudi zaradi razvoja medijske krajine na obalnem območju.
Programe študija so predstavili dekanja dr. Vesna Mikolič, doc. dr. Peter Sekloča, dr. Sandra Bašič Hrvatin, ki bo poslej predavala v Kopm in študent Samuel Friškič. To ni novinarska fakulteta, študentje dobijo naziv diplomant medijskih študijev.
Stran 6
■ w
primorski urp
Februar 2008
Javna tribuna SD
“Slovenijo je mogoče voditi bolje”
To naj bi dokazali Socialni demokrati, ki se že sedaj aktivno pripravljajo na državnozborske volitve, predvidene za 5. oktober 2008.
Predvideni bodoči mandatar Borut Paho
Na javni tribuni, 6. februarja 2008, v hotelu Histrion na Bernardinu z delovnim naslovom “Slovenijo je mogoče voditi bolje”, je predsednik Socialnih demokratov Slovenije Borut Pahor govoril o pripravah na prevzem oblasti, političnem položaju in trenutnem razmerju moči političnih strank v Sloveniji. SD je bila še pred nekaj leti skoraj na dnu, danes pa je po vseh anketah sodeč že na vrhu, toda previdnost ni odveč. Pripraviti se je treba na jesenske volitve v Državni zbor, ki naj bi prinesle velike spremembe na političnem zemljevidu Slovenije. Socialni demokrati pripravljajo alternativni vladni program, ki bo zajemal tudi vprašanja kako usmerjati razvoj Slovenije in kako v največji meri zaščititi delavca proizvajalca, ki se danes počuti odrinjenega od odločanja.
Bernardinu.
Nalili bomo čistega vina
“Nalili bomo čistega vina in dokazali, da je Slovenijo v prihodnje mogoče voditi bolje” je med drugim na dobro obiskani tribuni (več kot 100 prisostnih) povedal Borut Pahor. V tem mandatu smo imeli konjunkturo in kje je bila ta vlada, ki tega ni znala izkoristiti, je nadaljeval in hkrati dodal, da obdobju konjunkture običajno sledi obdobje recesije. Socialni demokrati štejejo v svojem mandatu neko novo poslanstvo, povezano s solidarnostjo, hkrati pa tudi poudarjajo, daje vsaka delitev, pa naj gre za plače ali javno porabo, vezana na ustvarjeno dodano vrednost, vendar pa j e treba storiti vse, da se socialne škarje ne bi razpirale še naprej. V programu bo zagotovo tudi napoved socialne demokracije, da bo več ustvarjala, da bo v javnem in zasebnem sektorju prišlo do takšne plačne politike, da bodo zaposleni zadovoljni.
“Gospodarstvenikom, s katerimi sem imel pogovor pred javno tribuno, sem povedal, da smo pripravljeni tudi tvegati in če že mora priti do razočaranja, naj pride pred volitvami”. Prav na tem področju vidijo nekateri premalo odločnosti.
O najavi mandatarstva in javni radovednosti
Splošno prepričanje je, da tako
zgodnja napoved mandatarstva ni bila najbolj tehtna rešitev. Nekateri so jo razumeli kot prevzetno, arogantno, prezgodnjo. “Svojo odločitev sem naznanil “in bona fide”, je zbranim povedal lider stranke SD, na katerem sedaj sloni praktično vse. “Dvaindvajsetega junija 2007 sem na Dnevu stranke sporočil, da se odpovem kandidaturi za predsednika republike. Novinarji so me potem vedno spraševali, če bo stranka zmagala in če bom jaz mandatar vlade. Rekle sem da, nekateri pa so me sprejeli kot samooklicanega predsednika vlade. Delam v dobri veri, nekateri pa pač to razumejo drugače. Naslednje poteze v volilnih aktivnostih bom dvakrat premislil”.
Še nikoli tako blizu zmage
“Socialni demokrati nismo bili nikoli tako blizu zmage kot sedaj. Bili smo stranka, ki je pred 10 leti po volilnih rezultatih bila na tretjem	mestu.
Nikoli se v resnici nismo borili za prvo mesto in nikoli v zgodovini slovenske strankarske politike, ne predvojne ne po demokratičnih spremembah, socialna
demokracija ni igrala osrednje vloge v naši politiki. Socialni demokrati smo šli v zadnjih štirih letih skozi toliko sprememb in če že moramo razočarati, raje prej kot kasneje. Boj bo zelo surov, vsiliti nam hočejo konflikte. Janša je zmagal in tudi končuje svoj mandat s konfliktno politiko”.
Socialni demokrati bodo predstavili javnosti svoj vladni program četrti teden v avgustu 2008, tik pred volilno 30 - dnevno uradno volilno kampanjo, ki se bo začela verjetno 5. septembra septembra. Pripravljavci programa bodo prišli tudi v Portorož, je povedal Borut Pahor in prepustil besedo sogovornikom.
Dušan Puh.* “Borili smo se za to, da bi slovenski narod bolje živel, da bi država živela v gospodarskem blagostanju, tudi v svobodi. Imamo pravni red, ki se ne izvršuje, veliko je šarlatanstva. Zadnje čase poskušajo uspešno razprodati slovensko zemljo.”
Franjo Zclc. “Nisem član SD. Obala je bila vedno od SD. Kje je bila
Vojka ŠtulaV' “V tem avditoriju vidim danes veliko novih obrazov. Velikokrat si med seboj izmenjamo
napravljena napaka, da so politični nasprotniki na zadnjih lokalnih volitvah pometli z vašo stranko”?
besede. Dali smo vse od sebe, da smo Piran pripeljali do stopnje kot je danes. Optimistično pričakujem volitve. Danes so pričakovanja morda malce prevelika. Nismo obljubili več kot zmoremo. V Piranu se je po enem letu pokazalo kje smo.
Boruta Pahorja predstavljajo kot velikega retorika - s premalo vsebine”.
Dragica Mckis“Ne dvomim, da bo program pripravljen tako kot je treba ter da bodo v središču tisti, ki ustvarjajo družbeni proizvod”.
M. Zonta: “ Kmetijstvo in ribištvo je premalo zajeto v programih razvoje. Govori se, da je SD postala garažna hiša odsluženih ldeesovcev. Zakaj ste rekli gospod Pahor, da je zunanji minister Rupel dober, če pa ni”?. Predsednik SD mu je odgovoril, da ni pametno zamenjati ministra šest mesecev pred volitvami, vsekakor pa ga on ne bi povabil v vlado.
Borut Pahor ima dobre voditeljske sposobnosti z aktivnim pristopom do ljudi, sogovornikov. Gradi na zaupanju in samopodobi, zato se včasih dozdeva, da so ostali bolj kot statisti. Razmišlja analitično, je odličen retorik, morda malce ambiciozen, samovšečen, pošten do sogovornikov in rad pohvali svoje politične nasprotnike. Usmerjen je v prihodnost.
Če bi oktobra lani kandidiral na predsedniških volitvah, bi zagotovo zmagal. Šlo je za neposredne volitve, povsem drugače pa je ko gre za volitve v Državni zbor, kjer nastopajo politične stranke. SD ne more dobiti absolutne večine, zato bodo nujne povezave levice, ki bi bila le tako sposobna premagati desnico. Levici očitajo, da se povezuje le občasno, ko je sama ogrožena, ali zaradi posamičnih interesov, nima pa skupne strategije.
Borut Pahor ni najboljši poznavalec makro ekonomskega stanja v državi, zato ga lahko kot možnega mandatarja marsikaj preseneti. Zmagovalna stranka na volitvah bo prevzela dediščino in z njo problematiko zagotavljanja zadostnih proračunskih sredstev za vse bolj požrešno birokracijo, javno porabo, predvsem pa bo leto po volitvah, leto 2009, zahtevalo vračanje prvega večjega dela že tako velikih nekaj milijardnih državnih posojil. Izbrati si bo moral dobro ekipo, ki je deloma že znana.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Sonce v zenitu
Ali ste vedeli, da sonce v manj kot 20 minutah na Zemljo odda več energije kot je potrebuje oziroma potroši vsa populacija v enem letu?
Elektriko iz sonca lahko proizvaja prav vsakdo izmed nas, na vsaki strehi ali drugi površini. Energija, ki jo lahko pridobimo iz sonca, je naša prihodnost. Tudi če nismo radovedni, lahko opazimo, da ni časopisa ali revije, ki ne bi omenila vstajajoče iskanje novih virov energije. Obdobje uporabe mineralnih olj in goriv mogoče lahko malo podaljšamo, medtem pa naftni lobiji sami priznavajo, da kljub proizvodnji bolj ekonomičnih goriv ne moremo preprečiti njihovo izrabo v naslednjih nekaj desetletjih. Prihaja obdobje, v katerem se bomo zaradi realne potrebe morali odločati čemu pristopiti in kako rešiti naše potrebe po energiji. Na svetovnem spletu lahko najdemo razne strani, ki pričujoče dokumentirajo napredek uporabe OVE (obnovljivi viri energije) v Evropi in Sloveniji. Recimo, če kliknemo na www.pvgis, ugotovimo, da ima geografska lega Slovenije, in še več, južna Primorska, ogromen potencial pridobivanja PV energije. Zagotovo jasnovidci že slutijo, da bodo naše strehe v kratkem menjale podobo in se obarvale v modro sončnih PV modulih. Skrbna gospodinja bo svojemu možu svetovala naj se odpove tistemu agregatu pod pokrovom nekega Q-terenca in da raje investira v varčno samostojno PV elektrarno na strehi.
Za razliko, Sonce predstavlja neomejen vir energije, zato je naša prihodnost odvisna od nas samih, da sprejmemo ta dejstva in v čim krajšem obdobju zmanjšamo našo odvisnost od fosilnih goriv in preidemo na rabo obnovljivih virov. Sodobna energija je lahko samo energija iz obnovljivih virov in je zanesljiva - energija za vselDejstvo je, da
za tako preobrazbo oz. spremembo od ideje do uporabe PV elektrike ni samo stvar odločitve, potrebni so tehnični izračuni zaradi dimenzioniranja izkoristka inštalirane moči in še naj bolj pomembno - način financiranja (EKO sklad, Ministrstvo za okolje in prostor, leasingi in banke..)
Konvencionalna proizvodnja električne energije močno obremenjuje naše okolje. Konstantne emisije in druge škodljive substance, da ne omenimo nerešenih težav okrog odpadkov iz jedrskih elektrarn. Šestnajstega februarja beležimo tretjo obletnico Kjotskega sporazuma in na ta dan so se nekatera velika mesta po Evropi in drugod po svetu odločila, da bodo izklopili stikalo za razsvetljavo, tako zasebno kakor tudi javno in s tem simbolično opozorili ter pozvali svet k zmanjšanju nespametne uporabe energentov. Mogoče tako početje deluje naivno in skromno, a namen je vzpodbuditi ljudi k varčevanju. Zamislimo si tak dogodek malo drugače: zaradi same portatnosti in objestnosti človekove narave, ki troši energijo v nedogled, se situacija spreobrne proti človeku in se stikalo ne odzove več. Ostane le tema. Takšen svetlobni specialni efekt bi predramil marsikaterega človeka, ker napaka ni v sami napravi ampak v pomanjkljivosti načela dobrega gospodarjenja, posledično v pomanjkanju tako imenovane „samoumevne“ električne energije. Tukaj in sedaj se moramo podvizati, nekaj narediti, ker v nasprotnem primeru je prepoznavna napoved nastajajočega scenarija tudi Nostradamusovem vajencu.
Solarna energija ima odločilno prednost pred klasičnimi viri, saj vsako minuto, ko je priključena v omrežje, izboljšuje našo ekološko bilanco! Navsezadnje solarna energija močno zmanjšuje količino C02 in drugih škodljivih plinov v našem okolju. Nujno vam podamo nekaj spletih naslovov, www.pv-platforma.si, www.sunbird, irc.it/pvgis. www.AnE.si.www.ekosklad.si.www.energetika.net.www.ec.europa.eu, da bi si tudi vi pridobili nekaj uporabnih infonnacij in znanj v zvezi z obnovljivimi viri energije (OVE) in s tem poiskali način, kako si zagotoviti prihodnost lastne potrebe po njej. Saj že odmeva sinonim „Energija (ni monopol) je Demokracija .
______________________________________________________WJL
V	Kopru spremenjena prometna ureditev zaradi graditve hitre ceste
Mestna občina Koper in DARS d.d. sta 11. februarja na novinarski konferenci predstavila začasno prometno ureditev ob polovični zapori dela štiripasovnice Koper - Izola in zaporah dela določenih mestnih cest, ki so potrebne zaradi graditve približno 900 metrov dolge trase hitre ceste na koprski strani (do predora Markovec). Obstoječa, prva faza spremenjene prometne ureditve bo trajala predvidoma do 12. januarja 2009. Na delu štiripasovne državne ceste Koper - Izola in na delu Tomšičeve ulice v Kopru zapori že potekata, ta teden pa bo izvajalec del za promet zaprl del mestne Ulice za gradom in tako kot v primeru obstoječih zapor uredil ter ustrezno označil obvoz.
Iz smeri Žusteme proti Kopru je izvajalec del 21. januarja letos izvedel popolno zaporo polovice štiripasovne državne ceste G2 - 111 Koper - Ruda (Izola). Zapora sega med Žustemo, v območju prehoda z obalne ceste na štiripasovno državno cesto, ter prehodom z ene polovice štiripasovnice na drugo polovico v bližini bencinskih servisov. Celotno obdobje te zapore bo promet potekal dvosmerno po desni polovici hitre ceste v smeri Koper - Ruda (Izola), zaprta bosta ostala tudi uvoz in izvoz na priključku Semedela na štiripasovni državni cesti v smeri Izola - Koper. Voznicam in voznikom svetujemo, da uporabljajo izvoz in uvoz Koper-center oziroma Pula, Šmarje na priključkih pri Slavčku. Ta zapora bo ostala v celoti nespremenjena do predvidoma_ 12. januarja 2009. Osrednji dotok prometa iz smeri Semedele in Izole za Koper-center bo potekal po Šmarski cesti prek nadvoza pri Slavčku. Da bo promet potekal nemoteno, je izvajalec del krak za smer Koper-center na Šmarsko cesto iz smeri Bertokov popolnoma zaprl. Obvoz za center Kopra poteka v priključku desno in dalje po Kolodvorski cesti, po obstoječem prometnem režimu ter v skladu z obstoječo prometno signalizacijo.
V	okviru cest v upravljanju Mestne občine Koper je zaradi izgradnje kanalizacije (investitor je koprska občina) že nekaj mesecev za promet zaprt del Tomšičeve ulice v Kopru. Ta zapora bo ostala nespremenjena tudi v prihodnje zaradi izgradnje štiripasovne hitre ceste med Koprom in Izolo in načrtovanih rondoj ev ter novega priključka Semedela. V okviru popolne zapore približno 515 metrov Tomšičeve ulice bo do predvidoma 12. januarja 2009 urejen in ustrezno označen obvoz.
Predvidoma ta teden bo izvajalec del za promet zaprl del Ulice za gradom v Kopru, od križišča z Novo ulico v skupni dolžini približno 360 metrov. V času popolne zapore dela Ulice za gradom bo za stanovalce ustrezno urejen dvosmerni promet po njej. Na ulici bo začasno prepovedano parkiranje in ustavljanje vozil, saj bo tako omogočena boljša pretočnost prometa. Ves ostali promet v smeri proti Kopru bo preusmerjen oziroma voden po obstoječem obvozu po Kraljevi ulici in po Ulici Vena Pilona.
Na Piranski cesti bo izvajalec del od nadvoza do navezave na Novo ulico uredil običajen dvosmerni promet (dva vozna pasova širine 3,75 m) in začasno odstranil vso nepotrebno obstoječo prometno signalizacijo (na križiščih za bivši priključek Semedela in za Tomšičevo ulico). Začasno bo urejen tudi nov prehod za pešce na Piranski cesti (vodenje pešcev v smeri Koper-center).
Poleg tega bo izvajalec del začasno uredil enosmerni promet za osebna vozila skozi obstoječi podvoz na Ulici 15. maja pod štiripasovno državno cesto v smeri Semedela - Koper-center. Promet za osebna vozila iz Ulice 15. maja bo voden enosmerno skozi obstoječi podvoz v smeri Koper-center. Promet skozi podvoz bo urejen z ustrezno vertikalno prometno signalizacijo, iz smeri Semedele pa bo postavljen portal za nadzor višine (višina podhoda je približno 2,4 m).
Potek graditve hitre ceste Koper - Izola
DARS d.d. je pogodbo o graditvi trase hitre ceste med Koprom in Izolo in pogodbo o gradnji objektov na njej (z izjemo predora Markovec) avtocestnega odseka Koper - Izola z najugodnejšima izvajalcema, izbranima na javnih razpisih, sklenil poleti 2006.
Pogodbo o graditvi 3,1 kilometra trase hitre ceste Koper - Izola je DARS d.d. 16. avgusta 2006 sklenil s štirimi podjetji, združenimi po sporazumu o skupnem nastopu (joint-venture): SCT d.d., Primorje d.d., Kraški zidar d.d. in CPK d.d.. Pogodbeni rok dokončanja je 36 mesecev od uvedbe izvajalca v delo; ta je bil uveden v delo 19. decembra 2007.
Pogodba, poleg zgraditve glavne trase hitre ceste v dolžini 3,1 kilometra, zaobjema še izgradnjo priključkov Semedela (vključno s tremi krožišči) in Izola, deviacije/prestavitve obstoječih cest (lokalnih cest, poljskih poti, kolesarskih stez...) v skupni dolžini 5,4 kilometra, izvedbo oporne in podporne konstrukcije, prepustov, protihrupne zaščite, odvodnjavanja hitre ceste z zadrževalnimi bazeni in regulacijami, klica v sili (od razcepa Srmin do priključka Jagodje), krajinsko ureditev, ureditev javne razsvetljave, izvedbo elektroenergetskih vodov (110-kilovoltno kabelsko kanalizacijo, 20-kilovoltni kablovod, prestavitev in zaščito srednjenapetostnih in nizkonapetostnih vodov), prestavitev in zaščito vodovoda, ureditev kanalizacije (fekalne in meteorne), postavitev telekomunikacijskih vodov, pripravo deponije Šared ter izvedbo ukrepov na ostali cestni mreži.
Z drugo pogodbo, ki jo je DARS d.d. sklenil prav tako 16. avgusta 2006, in sicer s tremi podjetji v skupnem nastopu, so bila oddana dela za izgradnjo štirih podhodov, treh podvozov, enega nadhoda, treh nadvozov in treh mostov na trasi hitre ceste Koper - Izola. Od skupno 14 objektov bo najdaljši 236-metrski nadhod, poleg tega bodo zgrajeni nadvozi v skupni dolžini 368 metrov, mostovi v skupni dolžini 104 metre, podvozi v skupni dolžini 32 metrov ter podhodi v skupni dolžini 30 metrov. Navedene objekte bodo v pogodbenem roku 32 mesecev od uvedbe v delo - to je bilo prav tako 19. decembra 2007 - zgradili SCT d.d., Primorje d.d. in Kraški zidar d.d..
Začetek graditve odseka hitre ceste med Koprom in Izolo je bil pogojen s pridobitvijo vseh potrebnih soglasij in dovoljenj. Za izdajo okoljevarstvenega soglasja je DARS d.d. sicer zaprosil Ministrstvo za okolje in prostor že v decembru 2006, pravnomočno soglasje pa je pridobil šele 10. oktobra lani. Kakor je znano, je nato Ministrstvo za okolje in prostor izdalo pravnomočno gradbeno dovoljenje za odsek hitre ceste Koper- Izola za koprsko stran 30. novembra 2007, za izolsko stran pa 12. decembra 2007. Dovoljenje za zaporo glavne ceste Koper - Izola je izvajalec del pridobil s strani Direkcije RS za ceste v začetku letošnjega januarja, s strani Mestne občine Koper pa za ceste v njenem upravljanju v začetku tega meseca.
Ker postopek oddaje javnega naročila za izgradnjo predora Markovec še ni pravnomočno zaključen, so izvajalci del najprej začeli graditi traso hitre ceste med Koprom in Izolo s premostitvenimi objekti, kjer je bilo to mogoče glede na pridobljena dovoljenja za zapore cest v upravljanju Mestne občine Koper. Dela so se najprej začela na koprski strani, nato pa tudi na izolski strani, kjer bo izvajalec del najprej zgradil dostopno cesto do vseh hiš in parcel na levi strani trase, od načrtovanega predora naprej.
Na javni razpis za graditev predora Markovec (odpiranje ponudb je bilo septembra lani) so prispele tri ponudbe: Strabag AG, JV (skupni nastop) Vidoni Italija, Oberosler Italija, Intercatieri Vittadelo ter JV (skupni nastop) SCT d.d. in Primorje d.d. Strokovna komisija za oddajo del izgradnje predora Markovec je po podrobnem pregledu, analizi, vrednotenju in ocenjevanju ponudb pripravila strokovno poročilo s predlogom odločitve za upravo DARS d.d.. Potem ko bo uprava DARS d.d. sprejela sklep ° izbiri najugodnejšega ponudnika, mora soglasje k izboru dati še Nadzorni svet DARS d.d. Po objavi sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, začne teči zakonsko določeni pritožbeni rok, v katerem se neizbrani ponudniki lahko pritožijo. Sklenitev pogodbe je tako pogojena s pravnomočno sklenjenim postopkom oddaje del izgradnje predora Markovec. Pogodbeni rok za zgraditev predora je 32 mesecev °d uvedbe izvajalca v delo.
Investicijska vrednost hitre ceste Koper - Izola (skupne dolžine 5,2 km), katerega del je tudi dvocevni Predor Markovec (2,1 km) in poleg gradbenih del vključuje tudi pripravo projektno-tehnične dokumentacije, odkupe zemljišč in objektov, naravovarstvene ukrepe, inženirskih storitev idr., brez stroškov financiranja znaša 157,4 milijona evrov (upoštevane so stalne cene 31.12.2006). Od tega znaša pogodbena vrednost za izgradnjo 3,1 kilometra trase hitre ceste Koper - Izola 31,83 milijona evrov, za izgradnjo objektov (štirih podhodov, treh podvozov, enega nadhoda, treh nadvozov in treh mostov) pa 9,95 milijona evrov.
Služba za komuniciranje DARS d.d.
Mestna občina Koper
NLB
Poslovalnica Lucija od decembra 2007 na novi lokaciji
NLB Skupina s široko paleto storitev zadovoljuje potrebe svojih strank. V banki se zavedajo, da so v zaostrenih razmerah na trgu lahko uspešni le, če bodo s svojim poslovanjem konkurenčni in zanesljivi.
K pogovoru smo povabili Petjo Gorjana, vodjo poslovalnice NLB Lucija.
Gospod Petja, kako se spominjate začetkov v Poslovalnici NLB Lucija?
»NLB se je leta 1997 odločila, da bo preko podružnice Koper razširila svojo prodajno mrežo tudi na občino Piran. Začeli smo s sodobno urejeno izpostavo v središču Lucije, z zanimivo ponudbo bančnih storitev ter z delavnim in zanesljivim kadrom. V nekaj letih smo po finančnem in prodajnem rezultatu prerasli okvir, ki je ustrezal zahtevam poslovanja poslovalnice. Zavedamo se, da postaja konkurenca v višini obrestnih mer zanemarljiva, vse pomembnejša pa je visoka kakovost izvajanja storitev in osebni pristop do strank. Strankam se v naši poslovalnici maksimalno posvetimo, zato so z našimi storitvami tudi zadovoljne«.
Kaj je vaša konkurenčna prednost oziroma kaj je v vaši ponudbi konkurenčen dejavnik?
»Poudaril bi, da iz NLB Skupini ponujamo široko paleto vseh storitev, izpostavili pa bi na tem mestu različne poti do banke, ki omogočajo vsaki stranki, da najdejo sebi najprimernejšo storitev. Tako na primer strankam svetujemo uporabo NLB Teledoma, ki omogoča, da prek brezplačne telefonske številke urejajo svoje finančno poslovanje 24 ur dnevno; NLB Mobe, ki omogoča izvajanje vrste storitev preko mobilnega telefona, in NLB Klika, spletne poslovalnice, ki je namenjena strankam, ki želijo poslovati z banko preko svojega računalnika. Sodoben način poslovanja je udobnejši in nam prihrani veliko časa, poleg tega pa je cenejši, saj so provizije za poslovanje bistveno nižje. To velja tako za storitve, ki jih naša poslovalnica nudi tako fizičnim kot pravnim osebam.
Če nadaljujem bi poudaril poslovni čas naše banke, saj imamo dopoldan Poslovalnico Lucija odprto do 13 ure, tako lahko stranke na poslovnem kot osebnem računu umirjeno uredijo zadeve, saj kot vemo, je današnji tempo življenja izjemen in časa ni nikoli preveč. Tej zadevi skušamo pomagati tudi z lastno organizacijo v sami poslovalnici, ki ima t.i. hitro cono, kjer se lahko stranke posvetujejo z bančnim uslužbencem. Zelo velik poudarek dajemo na osebni pogovor strankam, ki poslujejo preko poslovnega in osebnega računa, saj tako lahko skušamo stranki uresničiti njene zastavljene želje, za posebne zahtevne pa imamo možnost različnih bančnih svetovanj tudi s pomočjo osebnega bančnika.
NLB čedalje večjo pozornost namenja različnim oblikam klasičnega varčevanja in depozitom, varčevanju in naložbam z življenjskim zavarovanjem, ter naložbam v vzajemne sklade. V poslovalnici opravljamo tudi posle, ki so povezani s poslovanjem vrednostnih papirjev, kot tudi posle, kateri so povezani s poslovanjem pravnih oseb«.
Imate torej ponudbo za vse stranke: pravne osebe, fizične osebe, zahtevne in manj zahtevne stranke ter ali načrtujete ponuditi strankam še kakšne dodatne novosti?
»V NLB načrtujemo vse leto različne novosti, tako glede samega poslovanja, kot tudi pogleda na želje strank.
Do konca meseca februarja 2008 smo pripravili posebno ponudbo za stranke, ki želijo del sredstev nameniti v depozite, varčevanja ali naložbene produkte. V času do 29.2.2008 veljajo ugodnejše obrestne mere za depozite v domači valuti tako za stranke NLB kot za vse ostale. Zelo ugodna obrestna mera pa spremlja tudi devizne depozite, kot vse ostale vrste varčevanj! Sklenitev varčevanja vam tudi omogoča, da pri morebitnem najemu Stanovanjskega kredita dobite ugodnejšo obrestno mero«!
Kako ste družbeno vpleteni v naše okolje?
»V NLB Skupini menimo, da s sponzorstvi in donacijami prispevamo k razvoju in delovanju humanitarnih, kulturnih organizacij ter športa v Sloveniji.
V sodelovanju z osnovnimi šolami na Primorskem smo v preteklih letih pristopili h kulturno izobraževalnemu projektu, ki je potekal v obalnih galerijah v Piranu in mestni plaži v Portorožu. Učenci po izboru OŠ so pristopili k ogledu razstave, izdelave skulptur na mestni plaži in se udeležili prostih aktivnosti na plaži. Vsi učenci, so bili deležni brezplačnega prevoza na tej relaciji, vstopnine in vodenja na ogledu razstave ter udeležbe pri izdelavi skulptur, ki so potekale na mestni plaži pod strokovnim vodstvom kiparja. Moram povedati, da so otroci, učenci izredno pridni in uspešni pri svojih rednih in obstranskih dejavnostih in da so dobrodošli v poslovalnico Lucija, kjer bomo skupaj z njihovimi straši in učitelji našli skupni jezik.
Ob 10. obletnici NLB Podružnice Koper, smo želeli praznovati skupaj z okoljem, s katerim smo neposredno povezani. Tako je NLB Skupina podarila 5000 evrov za nakup sodobnega ultrazvočnega aparata za ginekološko in porodniški oddelek Splošne bolnišnice Izola.
Z donacijo 1000 operacij sive mrene smo podprli akcijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Skrajšajmo čakalne vrste. Veliko pozornosti namenjamo humanitarnim akcijam in dobrodelnim ustanovam; med drugim sponzoriramo Slovenski odbor Unicef, Bralno značko Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Naj poudarim, da je osnovno vodilo našega poslovanja zadovoljstvo strank. Potrditev, ki jo vsakodnevno dobivamo s pohvalami strank, vzamemo kot spodbudo za nadaljnji trud in s tem vabimo vse da se o tem tudi sami prepričajo.
Zaključim pa lahko s povabilom v našo novo poslovalnico v Luciji, kjer vas bomo seznanili z našo ponudbo in skupaj poiskali storitve, ki so za vaše finančne posle najprimernejše«.
EPU
NLB Poslovalnica Lucija Obala 114 6320 Portorož Tel: 05/617-51-00
Vsak delovni dan od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 17.00.
Razstava slik Zvesta Apollonia v Banki Koper
Banka Koper v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran že vrsto let organizira v njenih prostorih v Kopru razstave del uveljavljenih sodobnih likovnih ustvarjalcev. Ob slovenskem kulturnem prazniku vabijo na odprtje razstave del Zvesta Apollonia v petek, 15. februarja 2008 ob 12.30 uri v razstavnih prostorih banke, Pristaniška 14 v Kopru.
■ 'W
primorski u¥p
Lucija
Vlomili v Luma
šport
Krajani Liminjana protestirali zaradi nočnega hrupa
Da kombinacija dejavnosti
in	B
zabave v lokalih do jutranjih	^B
ur ne gre skupaj s stanovanji	B
se je pokazalo tudi v obrtni
coni v Luciji, kjer so krajani	BB
že nekajkrat protestirali. Med	t\TKE/^^
drugim so poslali protest s	”<
podpisi županu Občine Piran	f
Tomažu Gantarju in Krajevni	l
Snt^o V b,™, |^BbOVVLINg|
lokala Extreme Bowling I moti nočni hrup, nič manj pa I nekaterim ne para živce tudi I nočna dejavnost v tamkaj šnji pralnici in čistilnici, ko
delavci ponoči vlačijo vozičke iz kamionov. Kaže, daje, kar se tiče dejavnosti bowlinga, zadeva že urejena, v pralnici in čistilnici Kemoteks pa bi morali bolj paziti, da ne bi že zgodaj zjutraj s hrupom zbujali krajanov.
Stanovalec s polotoka Seče gospod Kuček nas je opozoril, daje strma pot, ki vodi čez polotok mimo Forma vive do gostilne Ribič, v spodnjem delu tik pred gostilno, zlasti ob deževju spolzka in zelo nevarna. Ker jo uporabljajo turisti za sprehode bi jo kazalo primemo urediti. Sprašuje kdo je dolžan to storiti, KS Lucija ali Občina Piran? «•••••••••••••••••••
Pustna povorka v Kopru
V sklopu enotedenskih prireditev je 2. pustovanje
v Kopru letos uspelo, kljub sobotnemu deževnemu vremenu. Organizatorka Andreja Humar Fatorič.
Goreča ladja prvo resnejše opozorilo!
Požar na turški tovorni ladji UND ADRVATIK z okoli 200 tovornjaki 13 navtičnih milj zahodno od Rovinja (približno 100 km od Pirana in Portoroža) je prvo resno opozorilo kakšno ekološko katastrofo bi lahko doživeli v Jadranu, če bi prišlo eksplozije ladje, razlitja nafte in olja ali do njene potopitve. Če bi naftni madeži dosegli plaže Savudrije, Portoroža in Pirana bi to lahko pomenilo velik udarec za turizem. Nevarnost vsekakor obstaja, saj mimo Pirana v koprsko pristanišče dnevno plovejo velike ladje, tudi z nevarnimi tovori.
Hrvaške sile za zaščito in reševanje so bile uspešne. Vse od 6. febmarja zgodaj zjutraj pa do 9. febmarja 2008 so se bojevale z ognjenimi zublji, ki so, kot smo lahko opazovali, zajeli celotno ladjo. 193 metrov dolga tovorna ladja, ki jo je posadka nemudoma zapustila (zasliševali so jo v Benetkah) je bila namenjena v Tržaško pristanišče. Kaže, da ne gre za nameren požig. Ladjo bodo sedaj odvlekli v eno od hrvaških pristanišč. V Luki Koper, kjer imajo dve ekološki plovili, so bili v pripravljenosti. V opazovanje, kaj se dogaja z ladjo, seje vključil tudi obalni letalski center, na pomoč pa bi priskočilo tudi podjetje Crismani iz Trsta, kije usposobljeno za čiščenje naftnih madežev.
Neznanec je ponoči 1. februarja skozi stranska vrata vlomil v trgovino s kolesi Luma šport v Luciji. Iz nje je ukradel blagajniški minimum, obleke in kolo. Policisti so si zjutraj ogledali kraj dogodka in odvzeli odtise.
Vse le ne sodi v obcestne koše!
Delavka JP Okolje Piran Duzeli Minusi (na fotografiji) nas je opozorila, da ljudje mečejo v obcestne koše za smeti vse mogoče. Pri TPC Lucija je že večkrat morala iz natrpanih košev pobirati celo velike plenice od starejših invalidnih oseb.
Žalujoča
Obsodba pusta - in tam prisotni.
Princeske na pustovanju v Tartinijevem gledališču
Nevarna pot!
Zagorelo v Piranu
Nekaj minut pred 23. uro 1. febmarja j e zagorelo v enem izmed stanovanj na Gregorčičevi ulici v Piranu. Eden izmed stanovalcev je imel prižgano električno pečko, topel zrak pa je pihal proti električnemu priključku, ki se je stopil in zagorel, medtem ko je v stanovanju najemnik zaspal. Le prisebnosti in hitri intervenciji soseda, ki je požar pogasil, gre zasluga, da ni bilo hujših posledic.
Ukradel lonce s palmami
Neznanec je iz vrtnarije na Bivju ukradel nekaj loncev s palmami velikimi 60 - 80 cm. Škoda zanaša okrog 300
evrov.
PUST ŠIROKIH UST
Tradicionalni sežig pusta na Belem križu
•:
Maškare na ledu
V portoroškem Avditoriju so letos popestrili pustno prireditev tudi z možnostjo drsanja na ledu - samo za tiste, ki so si za tri evre sposodili drsalke, teh pa je na žalost zmanjkalo in otroci niso mogli ne tekmovati niti sodelovati pri nagradah, razen nekaterih, ki so si drsalke prinesli od doma. Otroci brez drsalk so bili kar žalostni.
Razstava Beneških mask v kavarni Central v Portorožu
Otroci so obiskali Policijsko postajo Piran
V sredo, 30. januarja, so v novi Policijski postaji Piran v Luciji, ki so jo svečano odprli 25. septembra 2007, v sklopu izvajanja preventivnih nalog v sodelovanju z Občino Piran, organizirali Dan odprtih vrat za najmlajše udeležence v cestnem prometu.
Konec januarja so v Grand Hotelu Palače v Portorožu v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini Piran postavili razstavo „Beneške maske11. Avtorica mask umetnica Loredana Musizza iz „Studia Lorymask“ iz Poreča je predstavila način priprave teh znamenitih in dragocenih mask.
Fulvija Zudič, organizatorka letošnjega že VI. velikega pustnega plesa, je predstavila vsebino in novosti letošnjih pustnih prireditev v Piranu.
Na ogled je bilo 30 ročno izdelanih mask z avtorskimi poslikavami in okrasi iz dragocenega perja. Maske so delo mojstrice Loredane Musizza in njenih devetih sodelavcev, ki v enem letu izdelajo veliko število mask in kostumov. Razstava je bila na ogled do 8. februarja.
Foto: AKV-Primorski utrip
Izgnanci o vojnih zakonih
Na letni skupščini Društva izgnancev Slovenije - Krajevna organizacija Obala, 15.2.2008 ob 17. uri v OŠ Dušana Bordona Koper bo Franc Žnidaršič, poslanec DZRS spregovorili tudi o vojnih zakonih, ki jih tudi izgnanci sprejemajo z različnimi občutki.
Nemški rokometni sponzorji so si ogledali Piran
Otroci iz piranske občine na obisku pri policistih. FOTO: AKV-Primorski utrip.
Prijaznemu vabilu seje odzvalo okoli 200 otrok v spremstvu vzgojiteljic in učiteljic iz vrtcev in prvih razredov osnovnih šol iz piranske občine. Otroci so povedali, da se policistov ne bojijo, da poznajo telefonsko številko 113 in daje po pločniku hoditi varno, čeprav tudi previdnost ni odveč. Za spomin na srečanje je Bogdan Pajk, v.d. predstojnik urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo občine Piran in predsednik sveta za preventivo Občine Piran, otrokom podaril odsevne brezrokavnike. Če bi na ta dan bila stavka v javnem sektorju bi otroci bili prikrajšani za bogato izkušnjo, kajti srečanje bi odpadlo.
Otroke so pozdravili in se predstavili Leon Drolc, vodja policijskega okoliša Piran in Strunjan ter zaselkov,
Družina Matej, vodja portoroškega policijskega okoliša, Lora Stokuča, vodja lucijskega policijskega okoliša in Aljoša Špeh, vodja policijskega okoliša Sečovlje in Dragonja ter zaselkov.
Policisti so otroke najprej seznanili z njihovim delom in delovanjem policijske postaje, nato pa so izpeljali kratko predavanje na temo varnosti otrok kot pešcev v prometu ter njim primemo predstavili novo opremljeno sobo za preventivo na policijski postaji. Otroci so si tudi z zanimanjem ogledali prostore za pridržanje, sobo za zaslišanje in telovadnico, kjer so opazovali policiste, ki tam redno vzdržujejo telesno kondicijo. Na koncu so si lahko na dvorišču ogledali tudi vozni park policijskih vozi in z
	
	Ss™a
	
Teja iz l.a razreda OŠ Lucija je na vprašanje novinarke TV Koper-Capodistria Claudie Rospolič, kaj ji je bilo najbolj všeč dejala, da je dobila kresničko in da bi rada postala policistka, ker ji je to všeč.
veseljem smuknili v »marico«, kjer je policist za trenutek prižgali sireno in modre luči.
Nič manj zanimanja ni bilo, ko je policist vprašal otroke, če si želijo nadeti neprebojni jopič in čelado. Vrsta je bila kar dolga.
AKV
V Izoli že 16. EUROFEST
Slovesna otvoritev bo 1. julija ob 20. uri v Izoli.
Prvi teden v mesecu juliju bo tudi letos v Izoli in Kopru obarvan rokometno. Letošnja novost je, da v Piranu dogajanja Eurofesta ne bo. Je na nedavni novinarski konferenci povedal Tone Barič, direktor Eurofesta. Do sedaj je že prijavljenih več kot 60 ekip iz 11 držav, organizatorji pa do meseca julija pričakujejo od 160 do 180 ekip. Velik odziv je iz Skandinavskih držav, letos pa je prvič prijavljena ekipa iz Izraela. Projekt je težak 120.000 evrov. Organizatorji obljubljajo pestro obtekmovalno ponudbo kot so večeri prijateljstva, tekme slovenskih in primorskih zvezd, izbor miss in mistra Eurofesta, gostinska ponudba, zabaviščni parki in sejemske dejavnosti.
Sponzorji nemškega rokometnega kluba TBV Lemgo, klub jev Kopm igral z RK Cimos za evropski pokal in izgubil z rezultatom 34:29, so si v organizaciji koprskega rokometnega kluba ogledali tudi Slovensko obalo in se za trenutek ustavili tudi na Tartinijevem trgu in si z navdušenjem ogledali Sečovljske soline. Foto: Primorski utrip
Foto: (z leve) Srečko Gombač, organizacijski odbor Eurofesta, Jože Černelič, Občina Izola in podpredsednik org. odbora Eurofesta, Mara Šolaj a, org. odbor Eurofesta, Tone Barič, direktor Eurofesta, Blaž Vončina, vratar Gold Cluba, Peter Božič, igralec Gold Cluba.
Eurofest - Evropski rokometni festival se bo kot rečeno odvijal v Izoli in Kopm in sicer od 1.7. do 6.7. 2008. Zamisel o razširitvi festivala na celotno obalo so morali zaradi lanskih slabih izkušenj ovreči. Piran je tako letos izpadel. »Kljub temu, da festival poteka v tednu, v kateremu beležimo najmanj gostov v turistični sezoni, je po naših cestah v sezoni zelo težko pripeljati ekipe v Piran«, je povedal Barič. Udeleženci Eurofesta bodo delno nameščeni tudi v piranski občini. Idealne pogoje za festival nudi Izola, kajti vsa prizorišča so zelo blizu in tam bo center dogajanja. V Kopru pa bo vse dogajanje umeščeno na igriščih športnega centra Bonifika. Letošnja novost je, da bodo tekme tudi v dvorani pod reflektorji. Dogajanje v Kopru bo popestrila tudi obfestivalska ponudba. Slovesna otvoritev bo 1. julija ob 20. uri. Prava paša za oči, pa bodo tekmovalci oblečeni v maske.
AKV
-P&
I w
NLB® Skupina


Zdaj ste vi na potezi!
Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v
NLB Poslovalnici Lucija, Obala 114 ali
nas pokličete na telefonsko številko 05 617 51 00!

Knjiga dr. Marka Pavlihe
Pravnik na poti - komu ali kam?
Tankočutna pripoved o njegovi življenjski poti

Avtor dr. Marko Pavliha, Gašpar Gašpar Mišič in urednica Metka Erbida Golob.
Številna publika je z zanimanjem poslušala pripovedi avtorja. FOTO: AKV - Primorski utrip.
Knjiga Pravnik na poti - komu ali kam? avtorja dr. Marka Pavlihe je avtobiografsko delo, ki odseva del njegovega poklicnega življenja. Pot, na kateri se je kalil kot pravnik, politik in slednjič ostane strokovnjak, profesor.
Knjigo, ki je na 300 straneh je izšla pri Založbi Uradni list Republike Slovenije, sta 12. februarja 2008 v veliki dvorani Krajevne skupnosti Lucija predstavila odgovorna urednica založbe Metka Erbida Golob in predsednik Sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič.
Dr. Marko Pavliha v knjigi opisuje kako je preživel svoje študijsko obdobje doma in v tujini. Postal je strokovnjak pomorskega prava, kot pisec strokovnih besedil, v zadnjih letih tudi politik; dobrega pol leta minister za promet, podpredsednik državnega zbora in poslanec. Politika, ki jo danes nekako mnogi sovražijo, mu ni prinesla veliko dobrega, zato se iz nje tudi umika, je napovedal na predstavitvi knjige. Čeprav tega ni posebej poudaril smo nekateri razumeli, daje nad politiko zelo razočaran.
V zanimivi knjigi sledijo različne vrste besedil; članki, eseji, govori, basni, pesmi, za konec pa še šale in aforizmi.
“Plujemo proti skupnemu cilju - boljšemu življenju, zatorej opozicija ne bi smela kvariti strojev in navigacijskih naprav ter upati na ledene gore, ampak bi morala napeti vse svoje možganske sile in državotvorne moči za varno in mimo plovbo, ki jo mora zagotoviti izvoljena pozicijska ekipa. Ta naj se ne bi otepala nasvetov in pometala v morje vseh, ki niso na palubi, ampak bi jih morala vključiti v delo”, je kritičen dr. Marko Pavliha, ki tudi v parlamentu ni varčeval z opozorili in pripombami na negativna stanja. Človeški napuh, nadutost, pehanje za dobrinami, komolčarstvo v politični areni, prevelika želja po lastni medijski promociji za vsako ceno, vse to nas odtujuje ne pa zbližuje, je dejal dr. Marko Pavliha. Predstavitve se je udeležil tudi podžupan Občine Piran Denis Fakin.
actinia šolar
ENERGIJA SONCA IN VETRA
©Bfilhfii Hggp ©gffl (MB §@(g(ggB
www.varnosi.si
Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marko ulica 5, Maribor -— g
Poslovni sistem Varnost Maribor
Smo uspešno in hitro rastoče podjetje na področju zasebnega varovanja.
K sodelovanju vabimo več sodelavcev / sodelavk za področje dela:
VARNOSTNIK / VARNOSTNICA
za področje od Obale do Postojne
Od kandidata/ke pričakujemo:
•	šolska izobrazba poljubne smeri
•	zdravstvena zmožnost
•	slovensko državljanstvo
•	nekaznovanost
•	pozitivni odnos do dela in ljudi, komunikativnost
Nudimo:
•	dinamično delo
•	stimulativen osebni dohodek
•	dodatna izobraževanja in usposabljanja
•	prijeten delovni kolektiv
Nudimo redno zaposlitev.
Prošnje, z opisom dosedanjih delovnih izkušenj, sprejemamo v roku 15 dni od datuma objave, na naslovu: Varnost Maribor d.d., PE Portorož, Obala 55,
Portorož.	_____________
Tel: 02 230 30 43, E-mail: jozica.gradisnik@ipmost.si
SIMPLV CLEVER
z---- "	.<c-—sptešm Nitiuh M
toVč€"K ža Sltučj "S $

4/ M-tor fKeLt1AtW
S ?LATiM i

fRIFRAVLJEMl MA -žlMo J
Sbc&ni rnccM«' -£ žMb fpavo Jo JLSbOtitR. u^reje.
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
■	'<W'
primorski utp
Priznanje Grazianu Pompiliju
Župan Občine Piran Tomaž Gantar je na otvoritvi pregledne razstave del Graziana Pompilija, 8. februarja v prostorih Obalnih galerij Piran, avtorju Grazianu Pompiliju za njegova odlična dela; slike, kipe in druge umetniške objekte, ki jih je ustvaril tudi za Piran, izročil posebno priznanje.
Graziano Pompili iz Bologne (rojenje bil leta 1943 na Reki) je uveljavljeni predstavnik srednje generacije
Znamenita kamnita skulptura pred mestom Piran, delo Graziana Pompilija.
Župan Občine Piran Tomaž Gantar izroča priznanje Grazianu Pompiliju.
italijanskih umetnikov. Razstavo njegovih umetniških del smo si lahko ogledali v prostorih Obalnih galerij, v galeriji Meduza 2, v cerkvici sv. Roka, na Pomolu pred kavarno Teater v Piranu. Razstava je nastala v sodelovanju z galerij o Franco Bertacini iz Ravene. Znamenita šest metrov visoka kamnita skulptura (kamen iz Kanfanara) stoji pred vhodom v mesto Piran.
Osebnost Primorske 2007 je oče Franc
Medijski hiši Primorske novice in Radio Koper sta s pomočjo glasovanja bralcev in poslušalcev izbirali osebnosti, ki so najbolj zaznamovale primorski vsakdan v letu 2007. Za laskavi naslov OSEBNOST PRIMORSKE 2007 se je potegovalo 12 finalistov.
ZLATO JABOLKO, skulpturo akad. kiparja Boštjana Drinovca, je na prireditvi v portoroškem Avditoriju, 27. januarja 2008, prejel duhovnik Franc Prelc.
Prireditev je odlično povezovala novinarka Nataša Benčič, Boris Kobal pa je dodobra nasmejal številno občinstvo. Z glasbo so razveselili publiko Slavko Ivančič, Eva Brajkovič, Jana Štrkalj, Big Band Roberta Vatovca in skupina Ana Pupedan.
Imena enajstih finalistov:
Športnika svetovna rekorderja v letenju z jadralnimi padali brata Urban in Aljaž Valič iz Plač pri Ajdovščini, ambasadorka oljčnega olja Koprčanka Milena Bučar Miklavčič, Novogoričanka odbojkarica Metka Šuler, Tržaški pisatelj Boris Pahor, Viljem Ščuka, novogoriški zdravnik in psihoterapevt, Pirančanka Stasja Mehora vodja športnega kluba Flip Piran, kotalkarica Lucija Mlinarič iz Šempetra, beneška Slovenka učiteljica Antonella	Bukovac,
Bojan Kodelja, vodja kampanje Neodvisen.si., Jože	Pirjevec,
zgodovinar in profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koprčanka Irena Fister, nagrajenka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za izstopajoče kakovostno in strokovno delo na področju	socialnega
varstva.
Zlato jabolko s priznanjem sta prvemu nagrajencu očetu Francu izročila Suzana Zornada Vrabec, direktorica Primorskih novic in Dragomir Mikelič, vodja Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria.
Bralci in poslušalci so največ glasov naklonili duhovniku Francu Prelcu, ki je tudi prepričljivo zmagal. Karitas pomeni dobrodelnost in duhovnik Franc Prelc, direktor območne Karitas za Istro, jo izraža v polni meri. Med prvimi pri nas se je odzval klicu mladih odvisnikov in njihovih družin, za katere je sedaj dobro organizirana mreža pomoči tudi v Sloveniji. Razvil je poseben program pomoči alkoholikom in brezdomcem ter ljudem v stiski. Sedež svojih dejavnosti je iz Portoroža lani preselil v Bertoke. Tam Franc Prelc ureja center območne Karitas za Istro. Prvi prenovljeni del so predali namenu sredi lanskega marca.
Poezije Andreja Medveda in razstava slik ter grafik
Obalne galerije Piran so ob slovenskem kulturnem prazniku priredile kar nekaj
Na fotografiji: Andrej Medved, Tanja Špenko, Anton Biloslav in Tatjana Pregl Kobe na otvoritvi razstave v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu.
razstav, med katerimi sta bili še posebej zanimivi predstavitev pesniških zbirk pesnika Andreja Medveda in razstava slik in grafik likovnice Tanje Špenko, 6. februarja v Galeriji Pečarič v Piranu ter pregledna razstava kipov, slik in objektov Graziana Pompilija 8. februarja v Piranu. Razstava v Pečaričevi galeriji bo odprta do 2. marca, razstava Pompilijevih del pa do 31. marca.
V prostorih Banke Koper bodo v petek, 15. februarja, ob 13. uri odprli razstavo slik Zvesta Apollonija. Podrobnosti o avtorjih in njihovih delih so opisane v kulturni reviji GledGa.
Tako so Obalne galerije Piran pripravile prvo predstavitev dveh bibliofilskih pesniško-grafičnih zbirk na Primorskem - bibliofilske zbirke SVIT 7 in listov, grafično -pesniške bibliofilske zbirke 5, izdanih leta 2007 pri Založbi Edina v Ljubljani. Hkrati so v Pečaričevi galeriji odprli razstavo barvnih sitotiskov. Avtor objavljenih pesmi je Andrej Medved, ki je na odprtju razstave tri pesmi tudi recitiral, avtorica grafik pa je likovna umetnica Tanja Špenko. Spremno besedo o pesniku, filozofu, umetnostnemu zgodovinarju in pomočniku ravnatelja za strokovno delo Obalnih galerij Piran Andreju Medvedu, ki je leta 2005 prejel nagrado Prešernovega sklada, in o slikarki ter grafičarki Tanji Špenko je podala Tatjana Pregl Kobe.
Tek Povežimo soline 2008
Lani je na teku Povežimo soline sodelovalo 332 udeležencev tekačev in 257 pohodnikov, kar je opogumilo piranske organizatorje, da so tudi v letošnjem letu povabili na tek in pohod vse rekreativce pod skupnim geslom Povežimo soline 2008. Tekaška prireditev bo 16. marca 2008.
Športnik občine Koper, Izola in Piran
Prireditev Športnik Občine Koper bo v ponedeljek, 18. februarja 2008 ob 18.00 uri v športni dvorani Bonifika v Kopru.
Prireditev Športnik Občine Izola bo v petek, 15. februarja 2008 ob 19.00 uri v Hotelu Delfin Izola.
Prireditev Športnik Občine Piran bo v četrtek, 21. februarja 2008 ob 19.00 uri v Gledališču Tartini v Piranu.
“Leto 2007 je bilo v koprski občini zaznamovano z veliko športnimi uspehi posameznikov in skupin, kar nam je v ponos”, so zapisali v vabilu na prireditev.
Na obeh prireditvah, v Piranu in Kopru, bodo podelili priznanja najboljšim športnikom in zaslužnim športnim delavcem za dosežke v letu 2007.
Društvo upokojencev Piran
Uradne ure:
Piran, Župančičeva ulica 21 - ponedeljek in sreda od 9.00 do 11.00 ure. Portorož, v prostorih KS, Obala 16 - prvi ponedeljek v mesecu od 9.00 do 11.00 ure.
Lucija, v prostorih KS, Obala 105-107 - vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00 ure.
čy
NAROČILNICA ■ '
primorski uTrp
IME IN priimek:____________
TOČEN NASLOV:
POŠTNA ŠTEVILKA:____________________________________
LETNA NAROČNINA (12 številk) 10,00 EUR
datum:_________________ podpis:_______________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	0	„	^
Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož	,J uljlQj
AKV
^ Center
Ponudba velja do 26. 2. 2008 oz. do prodaje zalog.
/3 '
I
Kuhinjska digitalna tehtnica YHD6l82-SL
Ročni električni mešalnik Silva HMS 1800*
Ožemalnik citrusov Cleo 8873 B*
J J J L U J JJ :J f iiJ J J J J j J i zi J J J
Ljubljanska cesta 5, tel.: 05/662 69 10
moč 1.800 W, 5 hitrosti, 2 metlici za stepanje, 2 gnetiljna kavlja, nastavek za palični mešalnik
13,99 EUR
3.353rT
Redna cena:
4,99 EUR
1.1 96r
opremljena s senzorji za visoko natančnost, računa vrednosti za kalorije, maščobe, holesterol, vlakna, proteine in karbohidrate, vrednosti so vnesene za preko 1000 živil in sestavin
21,99 EUR
5.2702'
Cvrtnik Tefal FR 4023 Versalio Deluxe
s steklenim pokrovom, vsestranski izdelek za kuhanje, cvrtje, dušenje ..., popolnoma prilagodljiv in varen, velika odstranljiva posoda z neoprijemljivo oblogo, velik steklen pokrov za maksimalni nadzor nad kuhanjem, aluminijast filter, 4 nastavitve za 4 različne načine uporabe: ohranitev toplote - vrenje - kuhanje - cvrtje
95,90eur
22.9812r
23^

Kuhinjski aparat Bosch MUM 4625*
moč 550 W, mešalna plastična posoda, nastavek za gnetenje, metlici za stepanje in mešanje, velikost posode 3.9 litra (1 kg moke + dodatki), dodatni pribor: pretočni sekljalnik s kombinirano ploščo za rezanje in strganje	^
134,90eur
32.327.-