P R O LE i A R E C JE DELAVSKI L1ST ZA MISLECE ČITATELjE
Clasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne M&>tlce
OFFICIAL ORGAN CF J. S. F, AND ITS
EDUCATIONAL BUREAU
ST. NO. 1872.
m* Matter. Dm. i W>, •« Um p**< un4.r tb. Act «I C««r«M «I M.,ck S. U7».
ii-
CHIC AGO 23, ILL., 28. JULIJA (July 28), 1943.
'--I_
Published Weekly at 2801 8. Lawndale Ave.
»•te
LETO—VOL. XXXVIII.
LANI JE BIL HITLER pr«l Stalingradom i« >»o*t prerokoval «lom tovj«Uke armade. Gor«j« jo slika namikib častnikev prod ooionjenim mostom, ki jo jo otiiinm propaganda sirila r dokoa, d* jo Kpsija vojno na toj
fronti isgubila. A dogodilo so jo nasprotno. Nemci so so morali natakniti. Potem so obetali, da bodo e Rnsiji *a»agali to poletje. A Josof Stalin jo e proglasn dne 24. jnlija « snanil, da jo nonsska ofanaiva. ki se je prijelo prre dni julija, odbita in da sedaj Rosi prodirajo. Na fronti ob Orel« je bilo U mesec ubitih 70,000 Nemcev.
Nova taktika Sov. unije v Evropi
in po svetu
«ii » »
PROGLAS NEMCEV V MOSKVI NEMŠKEMU DELAVSTVU IN ARMADI. — RUSIJA ZA VARNO MEJO. — "CORDON SANITAIRE" SE VEČ NE OBNOVI. — KAJ S POLJSKO?
Eclen najznačilnejših pojavov v sedanji vnanji politiki Sovjetske unije je »proglas nemških vojnih ujetnikov in beguncev, naslovljen nemškemu delavstvu in vojaStvu.
Smisel proglasa
Pravda z dne 21. julija ga je prkbčila v celoti in mu dala ccčo stran pro U>ra. Vnanji di-plomatični krogi in žurnalisrti tujezemskega tirka v Moskvi menijo, da je objava proglasa v omenjenem dnevniku na tak nač.a obvestilo nemškemu narodu in vsemu svetu, kako si sovjetska vlada predstavlja u-reditev bodoče .Nemčije.
V Sovjetski uniji ne rme nobeno gibanje delovati brez o-dobritve oblasti. Organizacije, ki delujejo za tuje dežele, se ravnajo po navodilih. Saj tudi v Zed. državah ni drugače. SANS in dru*i sitem, narodni • '«roti delajo v skladu iz državnim departmerotom m v daihti smotrov ameriške vlade, ali pa ne bi bžli dovoljeni.
Projla* nemških jetnikov m b€-druncev je s tega vidika torej neposredno tudi stališče sovjetske vlade, ki peve, kako bo vprašanje Nemčije rešila Sovjetska unija, če bo imela moč odločevati.
Za ohranitev nemške armade
Značilnost proglasa je, da propagira ohraniftev ivemSks armade dcč*m so ostali -zavezniki za popolno razorožitev Nemčijt. Dalje je za nedeljivo Nemčijo, med tem ko mnogi v Angliji in Ameriki delujejo, da se jo razdeli v več samostojnih de^el.
Skupina, ki je proglas izdala. se imenuje "narodni odbor za svobodno Nemčijo". Podpis salo ga je 33 oseb, med njimi več vojnih ujetnikov in pet bivših komuntoičnih poslancev
Nem&ki armadi na vzhodni fronti kličejo, da naj obrne o-rožje proti poveljnikom, se u-makne n» nemško mejo in delavstvo v Nemčiji pa vrže Hitlerja in prrlilaai Nemčijo «a svobodno,	de*
želo.
Nemški xborfv Moskvi, na
katerem je bil omenjeni pro-glas sprejet, se je vršil 12. Hi 13. julija, a apel je bil oddan po radiu in objavljen šele osem dni pozneje.
"Sodrugi vojaki, vi imate orožje," pravi proglas, in jih poziva: "Ohranite si ga in ga obrnite proti Hitlerjevi kliki, ki vodi Nemčijo v narodni sa-
momor.
\
^Priznava, da bo v uporu za etrmoglavljenje Hitlerja padlo precej življenj, a niti z daleč ne toliko kot jih bo padlo, če bo Nemčija nadaljevala vojno, če z njo ne preneha, bo tolkla po nji z vzhodne strani mogočna rdeča armada in z zapa-dne p* ostali 'zavezniki.
Namig na drugo fronto
Omemba druge fronte v tem proglasu je Angliji in Zed. državam nov namig, da jo Rusija pričakuje in da ie, Če bo zavezniška armada invadirala kontinent, bo to sovjetski armadi prava pomoč. Drugače sc bo morala tudi leto.* sama boriti s Hitlerjem.
Sploh ae v Rusiji čujejo znova glasovi nezadovoljstva z odlaganjem takega vpada.
Wetmarskih "slabosti1 ae na sme ponoviti
Odbor za svobodno Nemčijo si zamišlja po padcu Hitlerja
na 4. strani.)
(^adaljevanje
Bilo bi dobro boriti se proti fašizmu tudi v tej, ne le v drugih deželah
Dočim nam propaganda pripoveduje o vo|ni za odpravo fašizma v Nemčiji, v Italiji, in za zrušen^ japonskega imperializma, pa premnogi pozabljajo, da nam čezdale bolj preti fašizem z amerišk-2 grede
Zato je prav, da nas ha to opasnost opozarjaj ljudje, kot so podpredsednik Wallace, natrón, i tajnik Harld L. lekes in Wendell Willkie. Njihova svarila pridejo v tisk in s tem na javno rešeto. Na sli-čna svarila Normana Thomasa in drugih, ki niso na visokih mestih, se ne oziraio	/
Wallace je dne 24. julija v Detroitu po ameriških fašistih odprto udaril in deželo posvaril, da naj bo budna, ako se nekega dne noče iznajti prav v takem sistemu, zoper kakršnega se borimo v Italiji in Nemičiji '
Poudaril je, da se ameriški fašisti zato tako Iju-tijo proti zvezni-administracij i (katéri ne more nihče očitat», da je radikalna), ker Washington pod Rooseveltom ni več nekdanja postaja za pot na Wall Street.
Wallace, ki je eden zadnjih liberalnih stebrov v aparatu zvezne vlade, dasi ni njen član, pravi, da se naši domači fašisti v zakrivan¡e svojih namenov odevajo s patriotizmom in amerikanizmom. A njihov namen ni utrditi amerikanizem, kakor so ga začrtali ustanovitelji te republike, pa¿ pa potlačiti deželo nazaj pod vlado korporacij (velebiznisa)-Sedanji kongres je pokazal, da so že zelo blizu svojemu smotru.
Se bolj odkrito pa je govoril dne julija Ha-rold lekes, ki e izjavil, da so napadi np zvezno administrado, z ozirom na vojfie napore, neosnovani, češ, da našim voinim naporom načeljujejo in ih vodijo glavni predstavniki veleindustn e takozvam "dollar a year men", med njimi Knuason, Nelson, Stettinius itd, ne pa "newdealovci'.
Cemu časopisje njih ne napada, ker vendar le ti in drugi zastooniki velebiznisa načeljuiejo vsem važnim komisijam, uradom za-vojno produkcijo in za dobivan¡e materijala?
Willkie pa je dne 24. julija v Nsvv Yorku dejal, da niso vsi fašisti v sovražnih deželah, poč pa jih je zelo veliko med nami. To za socialiste ni nobeno odkritje, a bilo bi pa že skrajno potrebno, da bi saj unijsko delavstvo zapopadlo nevarnost, ki preti svobodščinam ameriškega ljudstva.
Zed. države nudijo zaveznikom ogromno materijaino pomoč
Te ¿k o bi bilo navadnemu lemljanu, ki ne pozna astronomskih številk, zapopasti, kako ogromna je materialna pomoč Zed. držav zavezniškim narodom.
Meseca junija ja znašala v vredne sti eno milijardo dolarjev. Tako poroča Lend-Lease administrator Edvard R. Stet-tinus. Meseca maja j* bilo za-vernikbm poslanega blaga v vrednosti $790,000,000.
Koliko vrednosti od le vsote je meseca junija dobila Sovjetska unija, koliko Anglija, Kitajska itd., Stettinus ni razjasnil, dejal pa jo, da sa postajno blago meseca junija deli na sledeče rubrike: $570,000.000 za municijo, $237,000,000 za in-dustrialne produkte, $147,000,-000 sa ¿¡vila in $76,000,000 za ' poslu i bo. Slednja vsota pomeni stroške za dostavljanja po-1 t r rt ¿čin, namreč nalaganja in | izlaganje, za upravljanje itd. i A kakorkoli se vse to ogromno glasi, je v proporciji ie ! vedno veliko menjša žrtev, kot pa jo plačujejo ostale zavezniške dežele.
Duče je padel, ni pa šestem konec
fašizma v Italiji
Zgube naše armade v tej vojni manjše kot v prejšnji svetovni vojni
Načelo, da ženske spadajo v dom in kuhinjo, povsod zavrženo
V	Zed. državah je uposlenih 7 trgovini, obrti, v uradih m v »nduUriji sedaj ie šestnajst m! jenov žensk, med njim« iart dva milijona v municijpki indur^riji. Ženske, upor lene na farmah, v gornjem številu niso /štete.
V	Rusiji dela v sličnih obranih okrog 33 milijonov žensk. V Ar jliji je odstotek žensk, ki io vposlene v industriji, veliko /ečji, kakor v Zed. državah.
Nemčija, ki je pod Hitlerjem proglasila načelo, da ppada ienska k zibeli in v kuhinjo, ra je v tej- vpjni in še prej zavrgla in sedaj morajo delati vse kjerkoli jim je ukazano. Vrh tega so pcftfmli ženske na iajir3a dela, oziroma kjerkoli jih potrebujejo, v vseh deželah, ki «o prišle pod Hitlerja in v *je£0v raj h.
"V enoindvajsetem letu fašistične ere!"
Tako se je do dne 25. julija to leto glasil vsak proglas, v ako va£nej¿e uradno pismo, v državi, ki je leta 1922. z glasom Benita Mussolinija svetu ocnanila, da se pričenja nov red in rova doba. In za Italijo pa dnevi nove slave in obnovitev rimskega imperija.
Sredozemsko morje postane italijansko. Balkan in Madžarska, in Avstrija, pridejo pod italijansko sfero vpliva.
Italijanske posesti v Afriki se povečajo in cesarstvo Etiopija portane italijansko. Albanija bo pobasana v italijansko vrečo. Grčija bo druga na vr-stá. Dr. Ante Pavelié se je v Italiji vežbal za prevzem obia-eti nad Hrvatsko, ki postane pcdrufcna italijaneka kraljevina. Bolgarskega kralja so oženili s hčerjo italijanskega kralja.
Muü»ol:ni je vse sijajno pre-udaril, grezil, robantil in je-mrJ —; podkupnine.
Sedaj, ko je padel, kapitalistični časopisi pridno poudarjajo, da je on "bivši socialist", a če bi pravično p«sali, bi rajše priznali, da je le renegat, ki se je pod firmo socialističnega gi'banja uveljavil .in nato pa se j prodal kapitalistom, dinastiji in aristokratom, pa cerkvi, da jim I je rešil industrijo in veleposestva v Italiji. In ne pozabiti: on je tudi ustanovitelj vatikanske države!
Kralj Viotor Emanuel ga je po prihodu čmosrajčnikov v R'm imenoval za načelnika vlade, in takrat se je pričelo "prvo ieto fašistične ere".
¿rvela bo tisoč let, je prerokovai Mussolini in si predstavljal, da bo v viogi cezarja do konca svojih dni. Navdušil je s tem evojim početjem, ki ga mu je financiral in protežiral kapitalizem, ie nekega, ki se mu tudi že majejo tla. Poaiel je vse Mussolinijeve metode, le imena "fašizem" ni maral, pa je na svojo fašistično firmo udaril žig "narodnega socializma".
Mussolini je doigral.
Ce bi zmagoval kakor je dokler je 7(#oflj grozil in so se ga bali in ga čislali visoki krogi tudi v vseh demokratičnih deželah, bi «bil še vedno elavljen, kakor je bil od milijonov v Italija in od Italijanov v Zed. državah, v Argentini, Tuniziji in drugje, dokler se ni vrgel na zbito Francijo, misleč, da čim potegne bo*
É
(Nadaljevanje na 4. strani.)
BENITO MUSSOLINI
Od kar smo v sedanji vojni pa do prvih dni julija leto« znašajo naše izgube v mornarici «in na kopnem 16,556. V tem številu so le ubiti in pa oni, ki so umrli vsled ran, dobljenih na bojiščih.
V prvi svetovni vojn«, v kateri so bile Zed. države udeležene toliko časa kot znaša čas sedanje vojne od Pearl Har-borja pa do julija letos, je bilo ubitih inl^mrlo f*0 53,407 naših vojakov.
Upoštevajoč ogromnost sedanje vojne, so naše izgube kajne sorazmerno veliko manj-
prvič da je bila Mnogo delavskih sporov
ešenih s posredovanjem
še. V ¿rok je,
ameriška armada takrat na fronti v masni, pehotni akciji, dočim je sedaj bila prizadeta v glavnem v bojih na morju »n pa z mehaničnimi pripomočki na suhem,	, t
Bdi no na vzhodni fronti, kjer si stoji nasproti milijone mož, se dogajajo izgube vojakov v približno slični proporciji kakor v prejšnji vojni na zapadni (francoski) fronti.
Vojni bondi in vloga državljanov šalo.
znamke
v svojo do-
Vladni posredovalni odbor, ki mu načeljuje dr. John R. Steelman, je reMl od kar smo» v vojni 14,549 delavskih sporov s «posredovanjem med spornimi strankami. Tu niso všteti listi spori, s katerimi je imel opraviti War Labor Relations Board, ki ima,tudi oblast ukazovati, ne samo posredovati, dočim ima United States Conciliation Service pravico le po-•o srodovati, ako st ga prizadete stranke prostovoljno izberejo za sodnika.
mtmä
—.-rrr-^iJ-----'- -
uAko draginja ne neha, morajo mezde navzgor!"
Špekulacija s živili so sa v taj deželi tako razpasle, da ja tega zadoeti tudi vodstvu unijam AFL in CIO, katerim ja bilo obljubljeno, da ako se "zamrznejo" plača, bodo tudi cene živilom nehale rasti. '
Pa gredo vzlic Um zagotovilom višje ki višje, a vsaka stavka pa je smatrana za zločin sopar deželo.
William Green od AFL bi Philip Murray od CIO sta vsled tega minuli teden Rooeeveltu sporočila, da tako ne bo šlo. Naj se vlada drži svoja ob-
ali pa bo delavstvo zahtevalo, da bo treba odpraviti tudi ta-'tozvino formulo, ki določa, da sa sme zvišati mezdo le kakih 18 odstotkov, namreč v slučaju, da bt delavci zahtevali zvišanje.
Kar pa so cene potrebščinam narasle marsikje od 35 do 60 odstotkov, si unije nič več ne upajo krotiti svoje člana, da ne bi zahtevali zvišanje plaža.
Kompanija v dnevnem tisku ki v magaztnih pripovedujejo, da delavci služijo celo do 500 dolarjev na teden. V dokaz ne-
ljube, da bo ustavila draginjo, vajajo nekatere slučaje v Ala-
ski, kamor je bilo mogoče izvabiti dobre mehanike le s takimi mezdami, toda ne povedo pa, da so to le slučaji.
Povprečna mezda ameriškega delavca je sedaj kajpada veliko višja kakor je bila v zadnji krizi, a prejšnje, ki je bil« blizo ničle, jim ni nihče "očkal".
Green in Murray sta predsedniku Roosaveltu vljudno poudarila, da bosta mogla svojo ckljubo držati pogojno: to je, če cene življenjskim potrebščinam ne bodo višje kakor so bile lanskega septembru
Vlada jim je cbljubila "do--Iropne cene" .torej pristala je v njune zahteve za "dostropne cene", potem pe je strop nekam izginil, kakor oblak. Cene pa gredo višje in višje, kar ja patriotično, ni pa patriotično od delavca, ki gara, zahtevati, da se mu mezdo uredi na podlagi višanja cen.
Nekaj bo vlada morala ukreniti: ali v prid špekulantov in Je široko maso odjemalcev pritisniti k tlom v draginji, ali pa zaviti vrat špekulantom 1 Malo jih je, ki verujejo, da se slednje zgodi.
Delavstu sovražen tisk deležen milijone dolarjev iz vojnih dobičkov
Trumanov kongresni odbor, ki ima nalego preiskovati nepoštenosti korporacij, je ostro prijel potroške za oglašanje.
Dejal je, da izdajajo za oglase milijone dolarjev popolnoma po nepotrebnem, ker publiki ničesgr ne prodajajo, torej nimajo tudi kaj ponujati. Upo-slene so z naročili, ki so jih dobile od zvezne vlade. Torej čemu trositi milijone za oglase, vprašuje omenjeni odbor, in odgovarja, da zaradi tega, da si s tem znižajo davke — z drugimi besedomi — oglašanje jim plačuje zvezna vlada iz dobičkov, ki jih imajo od njenih vojnih naročil.
Isto so korporacije počele na stroške vlade v prejšnji vojni. , Namesto več davka so rajše tist« vsote plačevale za oglašanje, ne da bi ja potrebovale.
Direktorji so v zaslišanju pred Trumanovim odsekom pojasnjevali, da trošijo milijone za oglaša-ne vsled tega, ker hočejo ohraniti v javnosti dobro voljo in pa da njihni oglasi pomagajo v vojni. Na primer, v vsakem apelirajo, da naj kupujemo vojne bonde, da naj se ne vozimo po deželi če nimamo nujnih opravkov, da naj hranimo z živili, da naj si varujemo zdravje, da naj ravnamo z orodjem in hišno opremo čimbolj pazno, in pa da naj kupujemo le tisto in toliko, kar najnujnejše potrebujemo.
V resnici je to le izgovor Edini in glavni namen tega oglašanja je, da si kapitalizem obvaruje svoj* časopisje.
Trumanov odbor sicer ne prizna te resnice, a je vzlic temu neizpodbitna.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jugoslovaaska Delavska Tlskovaa Druibo, Cbicega, IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenib drtavsn u celo leto |3.0u; u pol UU 11.71;
M liri leta (1.00. Inozemstvo: sa celo leto $S.50; sa pol Ista 12.00.
Vel rokopisi in o*lasi morajo biti s nsAem urada nsjpoaasjs do pondeljka popoldne sa prioWitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workman's Publishing Co.,
Inc. Established 190«.
Editor.
.Frank Zaits
Business Manager-----Charlas Poforelee
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year 2S.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2M4
i\apad na Kim izvabil mnoge v priznanje
fašistirnih nagnjenj
Bombardiranje Rima, ki ao ga Angleži že dolgo preroiko-vali, ameriški letalci pa obetanje spremenili v dejanje dne 19. julija, je odkrilo svetu marsikaj, kar javnosti v splošnem ni bilo znano.	• >a
V	veri, da si zavezniki Rima ne bodo tipali lotiti, vsled svoje bojazni pred propagadnim aparatom katoliške cerkve, se je naselilo tja v poslednjih mesecih okrog pol milijona imo-vitih Italijanov rz Sicilije, Milana, Turina in drugih pcfgoetoma bombardiranih mest, češ, tu bomo na varnem!
V	Italjiso mislili, da le Angleži žele napasti Rim, pa da jim to brani vsled naklonejnosti do papeža ameriška vlada.
A dogodilo se je, da so ga napadli ameriški bombniki in ameriško moštvo.
Roosevelt je pred zavezniško invazijo v Sicilijo zagotovil, da bo ameriška in ostala zavezniška oborožena sila varovala kolikor je to v vojni največ mogoče cerlove in vae druge verske zavode, česar na dosedaj obljubila nikomur še nobena osiščna dežela, posebno ne Nemčija in Italija, v kateri je katolicizem ilržavna cerkev.
Za napad na Rim so bik izbrani najboljši ameriški letalci in do vseh potankosti poučeni, kako naj izvrše napad, da bodo porušili ile železniška shajališča, vojaško vzletal išče, poataje in rnunicijska skladišča v Rimu in oikolici.
Napad so izvrili točno po navodilih, z eno aamo pomoto, da je ena izmed bomlb treSčila tik bazilike San Lorenzo, v kateri je -grob papeža Pija IX., m druga pa na bližnje pokopališče C am po Verano, kjer so pokopani starši sedanjega papeža.
Pravijo, da je bilo v tem napadu 166 oseb ubitih in 1,669 ranjenih.
Bogati ubežniki, ki so si v Rimu iskali zavetja pred bombami, so spoznali, da tudi tu ni varno vedriti, Ob enem pa ao skupno z nemško propagando zaupili o nezaslišanem barbarstvu plutokratične Amerike in Ang-Jije, ki ne prizanaša niti največjemu dragulju krščanstva in civilizacije, večnemu Rimu!
Ameriško vrhovno poveljstvo je te propagande iz Berlina in Rima pričakovalo, pa je pričelo s svojih radio postaj o poletu nad Rim in o njegovem namenu poročati že dobrih 10 minut pnedno se je dofcodil in potem vesti V> učinkih in o namenu napada ponavljalo več ur po radru v vseh jezikih v vse dežele.
Papež je bil vsled napada na Rim jako užaljen, čim ao letalci odšLi, se je odpeljal v bombardirane dele Rima, bil oči-vidno ginjen in obupano prebivalstvo, ki je klečalo ob njegovi poti, pa blagoslavljal in tolažil.
Nacijfiki poročevalci so brzojavili iz Rima v Berlin, da papež ta kruti napad ameriških bart>arov silno obsoja in da se pripravlja nasloviti Rooseveltu in Churchillu pismen protešt
Teiga ni storil, pač pa je bil pri njemu in njegovemiu tajniku par ur v avdijenci ameriški odpravnik poslov (Roosevel-tov diplomatični zastopnik pri sveti stolici) Harold Tttman.
Ako bi papež direktno protestiral proti napadu na ameriško m angleško vlado, kakor je Berlin zatrjeval, bi se s tem postavil odkrito v vrste fašističnih sil. A Pij XII. slovi za cLiplo-maita in ve, kako lahko izrazi svoje mnenje he da bi izgledalo njegovo stališče pristransko. Namesto Rooseveltu in CKur-chiBu je .naslovil svoje pismo rimskemu vikarju kardinalu Fran-cescu Marchetti-Salvagginiji], ki je bilo istočasno že oddajano po radiu v vseh jezikih v vse dežele.
Omenjenemu kardinalu je potožil, kako silno ga boii, da se večnemu mostu z grozo bombardiranja ni prizaneslo. Rim skemu prebivalstvu je izrazil svoje simpatije in močno upanje, da bombe nad Rimom ne bodo več deževale. Na ves krščanski «vet pa je apeliral, da naj moli za čimprejšnji mir.
Hitlerjevi in Mussolfnijevi propagand isti so to papeževo pismo s svojih radio postaj še sami ponavljali in bilo je natisnjeno v «časopisih vseh dežel. Radio Berkn je ob enem oznanjal, da so napad na Rim podnetili ameriški 2idje in da je bil vodja letalskega napada na Rim 2id z imenom Levy. Berlin si je vse to kajpadia izmislil. A propaganda je le dosegla svoje učinke, a ne takih, ki bi bili koncem konca v prilog sveti stolici. Kajti Berlinu in fašistom v Rimu se Je posrečilo zvabiti v protestno gibanje realkcionarne klerikalce—pred vsem škofe in nadškofe —v Španiji, Argentini, Mehiki, Franciji, na Irskem itd. Tudi mncfci katoliški lajikj so protestirali, med njimi kaki premier Kam on de Valera.
Tako se je v dobrih dveh dneh dognalo kdo je kdo v svojih simpatijah v tej vojni, in šele ko je Vatikan zaznal, da to ni dobro, je napravil drugo potezo, da poipnavi stab učinek: odločno je zanikal vesti, da je papež nad ovil kak protest ameriški in angleški vladi, in poudaril, da sveta stolica obsoja zaredi napadov na civilno prebivalstvo obe strani. In namignil je, da naj vlada proglasi Rim za od prto mesto.
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
ImHMMRRPW
WENDELL WILLKIE je v svoja« govora sada jo s«, buta v Now York« apeliral aa vso »erodajaa aaiari. ¿ko krogo, da aaj dajo ¿racaas aaakopravaost todi v praksi, aa sano aa papirja. Značilno J«, da so v »rd..,,, vojai ¿raci prvi* v »oliki orgaaisiraai kampanji aa svoja pravic«, i« da vlado odprto fefto aoiskreaosti v ajoaik obljubo!» stirik svobod ¿¿¡n. imi, da so bilo proglaJoao la aa prapagaado v iaoeoa»tv«, aa pa aa «rosaiceajo v taj Wiltkia ja p««daril, da lm sato sa odprava faiisma. ja dobro, ¿o to aajprro pokafemo v svoji daieli pu v ravnanju s «raci. Kaaapaaja sa«i«rc«v proti aap.stavljaaj« j« dobila aalo volik aaaiab posobao po »-«1 ajib plcmeaskik iagrodik v Detroit«. Gornjo jo slika is njik, k« sa ja Morala skupin» tracov podati Is «oka kiss in so postaviti ob steal, «la so jib »ogli policaji varao pro tipati saradi iskaaja srsijs pri «jik.
IZ KANSASA
Ker že dolgo ni bilo kake poadbne kampanje za nove naročnike/ pač vsi prijatelji Proletarca želimo in upamo, da bo sedanja kampanja uspešna. Ampak želje in upanje so kot "blažev žfcgen", ki nič ne škodi niti ne pomaga. Brez žive agitacije, trdne volje in trdega dela ne bo novih naročnikov.
Argument, da so naši zastopniki in agitatorji zdaj žeto zaposljeni drugod, odvaga druga stran, da namreč delavec zdaj, ko je bolj stalno zaposlen, lož je pogreši dolar za naročnino. Kako bo v mojem ,4revirjuM z agitacijo za nekaj novih naročnikov, ne vem. Ampak brez nič ne sme biti in ne bo.
*
Cel mesec smo bili zelo zaposleni s predelavanjem in urejevanjem novih prostorov zadružnega pogrebnega zavoda v Frontenacu. Ker je težko dobiti delavce, runo največ dela izvršili kar z domačimi močmi.
Rudarji, ki so bili ob delo 1. aprila t. 1. zaradi izčrpanja rova, so večinoma še zdaj brez dela. In tako so nam nekateri izmed njih veliko pomagali pri tem delu.
Kot že poročano, je lastnik prejšnjega poslopja, koder je bil nastanjen pogrebni zavod vseh 18 let, isto podrt in tako je bil ta zavod prisiljen si kupiti in preurediti drug prostor. *
Tudi smrt čimdale hitrejše pobega v vrste naših starih naseljencev. Prejšnji teden je imel ta zavod v oskrbi pogrebe dvdfc zelo poznanih rojakov. V Cookerillu, Kans., je umrl Joe Pillh, star 70 let. Bil Je napreden delavec In pred leti dober naročnik Proletarca ter tajnik
ondotnega soc. kluba. Na stara leta je životaril sam m dobival borno starostno podporo.
V Edisonu, Kans., pa je 15. julija nangloma umrl Anton Potisek. «tar 67 let. Prejšnji dan sva še kramljala v njegovem vrtu, pa mi je potožil. da se ne počuti dobro. Drugi dan <2<a je zadela srčna kap. Zapušča ženo in dve hčeri. Tudi pokojni Potisek je bil zaveden delavec in pred leti naročnik na Proletarca. Koledar je kupil brez vprašanja; in tako je spet en reden odjemalec manj.
A. Shular.
J. Mesec se v kampanji prav dobro odzval
Eden redkih optimistov je s. J. Mesec v North Chicagu, ki a.gitira v svoji in v sosedni waukeganski naselbini.
V pismu z dne 24. julija piše med drugim:
"Cenjeni s. Pogorelec: Go-I tovo s« že mislil, ta falot je nam t poslal samo naročnine, a ne denarja!
A sem čakal, da bi dobil še kaj novih naročnikov, pa bi vse skupaj poslal, ker vem, da list potrebuje denar. Zato ti pošljem kar sem dosedaj dobil, vštevši vsoto za osem novih naročnikov in pa svojo obnavljam.
Pisal ai mi, da si 'Vurprized", ko sem ti poslal prvi dve novi naročnini, od kar smo v kampanji. Dobro veš. da Proletarca nisem nikdar pozabil, sedaj pa še toliko manj, ker nam baŠ on v teh resnih dneh predstavlja resnico, zato ga tudi potrebujemo, ker nam nudi resno Čtivo.
Dokler mu ne bo za maše na politična sapa, bo imel vedno prijatelje, ki bodo pripravlje-
ni pomagati mu v vsakem slučaju.
Siccr Proletarcu ni lahko dobivati naročnikov, ampak sedaj veliko laglje kot še kdaj Prej.
Slišal sem Proletarčevega naročnika reči, da izve iz ene Proletarčeve številke več kot h vseh drugih slovenskih listov skupaj, skozi ves teden, ki jih prejema. — J. M
Odmev bomb, ki so padale tia Rim, se je čul okrog vsega iveta. Posebno 'katoliški svet je bil iznenaden. Rim, sveti, večni Rim, in bombe, to je nekaj ne-z&slišnega!
Tudi Muasolini je tega mnenja. Vei njegov vojaški promet ie bil osredotočen y Ritmi, čutil se je poginoma varnega v lem svetem mestu, škoda, napravljena od bombnikov, pravijo, da je velikanska. A francosko pravilo je, da "vojna je vojna".
Ako bi mogel Mimo nazaj " pomlad leta 1940, ko je na tako nesrečen način zlezel v to vojno, ali se bi premislil! A «mota, fitorjena, se več ne popravi. Človek mu sicer težko zameri. Prilike zanj so bile tako ugodne. Francija Že na kolenih, poražena, Aftglija. do malega brez moči. Skoro nobenega boja, samo plen, katerega je v duhu že delil s firer-lem.
Rusija še ni bila v vojni. Sicer pa sta on (Musao) in Hitler imela o kvaliteti njene armade zelo slabo mnenje, enako o naši Ameriki, ki sta jo o-ilašala za "gnjilo demokracijo", ki je že tako ali tako izgubila vse vojaške vrline.
Sedaj, po treh letih, je v tem precej izpremembe. Vojaške sposobnosti Italije so na nižji stopnji kot kdaj prej v njeni zgodovini.. Dučejevi vojaki so bili tepeni na vseh bojiščih, od Guadalajare leta 1937, pa do bitk v Siciliji. Vse bojno prakse iran je in skakanje skozi razbeljene obroče v zadnjih dvajsetih letih jih ni izpremenilo. To je lahko v svojo veliko žalost spoznal «¿m duče. Kar še nas tiče, mu želimo skorajšnjo pogubo. In doživel jo je!

Ker je zavezniškim propagandistom res na tem, da se ne bi zamerili .mogočnemu aparatu rimskokatoliške cerkve, so v odgovorih na fašistične očitke bili Jako oprezni in <z«ulj poudarjali, da bi Rima ne napadli, če bi ga Mussulini toliko ne izrabljal v svoje vojn« -namene. TaJco pa je dolžnost zavezniških poveljnikov varovati življenja naših vojakov, m če Rim ostane središče Mussolinijeve Vojne mašine, nam ne preostane •Irufctfga -kot tga še napasti.
Lahko bi zavezniški propagandi*i poudarili, da Rim ni le tflavno mesto katoličanstva, ampak da je bil baš v njemu pred dobrimi 20. leti proglašen fašizem in da se je najprvo iz Rima začel pred dvajsetimi leti širiti evangelij brutalne sile, "ki edina ra-zčišča narode". In da le z njo se bo Italija "»P** povzpela v svojo starodavno slavo in moč."
Neka/j bomb, ki jih je padlo na Rim, pa naij bi vaa ta dej-«va zadušile in fašistična ter kriminalna propaganda pa sve* priklicala v zgražanje proti zavezniškemu kriminalstvu, ki rufti ta največji spomenik krščanske civilizacije.
V Kimu J* poškodovana ena cerkev, v Antrliji nad *tiri Aisoč popolnoma razdejanih, je dejal član angleške vlade iierbert Morrison. Pomtfene so bile v Varfavi in v Antverpu, v Beogradu in še marsikje. Pa nt bilo nobenega zgražanja! , ** Rkmi»	krščanstva, ki Je ob enem tudi zibeljka
farnima, naj se bi prizanašalo! Ako cerkev res hoče, da bo vojne čim prej .konec, naj pomaga mednarodnemu delavstvu v boju za odpravo vzrokov, radi katerih nastajajo vojne, pa bo potem varen -pred pofcolji in rušenji ne samo R/m ampak ves svet
Ni sreče za vsakim oglom
Cleveland, O. — Vsled vojne smo zelo zaposleni v raznih industrijah, tako da ostane le malo čaaa za kaj drugega, posebno ako je Človek upoalen na takozvanem drugem šihtu, kakor sem jaz. Tako so mi večeri vzeti, da mi jih ni mogoče porabiti za agitacijo in sodelovati v kampanji za tisoč novih naročnikov Proletarcu. In ker mi ob večerih ni mogoče ven, pa sem se odločil uporabiti nedeljo s trdnim sklepom, da dobim saj kake štiri, pet novih naročnikov.
Imel sem smolo, toda ne po ! nja .'.. svoji krivdi, kajti sklep porabiti določeni dan v ta namen sem izvršil, niso se pa omehčali tisti, katero sem nagovarjal, da pristopajo v krog naročnikov tega lista.
Eden, ki sem ga posetil, mi pravi, kaj mi hoče še en list, saj imam že tri. In mi jih na šteje: Am. domovina, Nova doba in Glas. "Kaj te najbolj zanima v njih?" ga vprašam« ■«Nič. Jih ne čitam. Nimam časa za branje."
Drugi je modroval, da Pro-letarec nima življenja in da bo prenehal pred no bo vojna končana. Tako je nekje slišal «votli ti.
Tretji me gleda debelo in vpraša: "Saj Proletarec več ne izhaja. Pravijo, da je ustavljen, ker je pfcal proti vladi in vojni." Itd., itd.
No, končno sem dobil -mladega fanta, ki se ni nič izgovarjal. Rekel je le, da se naroči, in če lista on ne bo čital, ga bo pa njegova mama. Ime mu je Johnny Gerlioa ml. Zelo me je razveselil s svojin^odzivom, dirugače bi bil moj trud v onih obiskih zaman.
Upam, da imajo drugi agitatorji več sreče. Kličem vsem. naj se vsakdo potrudi, da cilj te kampanje čimprej uresničimo. Naprej do uspehov. Naj zmaga svetli dan nad črno nočjo. — Joseph Lavar.
Na ruskem bojišču
Ne samo, da Von Kluige s svojo ofenzivo ni uspel, ampak *e mora boriti na vso svojo moč, ki mu je še na razpolago, da U3tavi strahovito rusko o-fenzivo. Ta preti ne samo trdnjavi Orel, ampak celi nemški bojni črti zsupadno od Moskve do Tanganroda.
Bolj ko kdaj prej je razvidno, da je Rusija ne samo po svoji velikosti nepremagljiva, tmpak da sta njena življenjska sila in odpornost iznenadi-li ves svet. Se pred koncem tega leta se bodo doigrale na vz-! hodnem bojišču usodna deja-
Boji v Siciliji
V nji gre zaveznikom veliko laglje kot pa so pričakovali. Angleška osma armada je sicer naletela pri Cataniji na zelo težke odpore^ Nasproti sta *e ji postavile dve nemški diviziji, kateri se upirate na smrt, dočim imajo naši in pa Kanadčani precej laglje polje, kajti čete, ki se jim upirajo, so zgolj italijanske. Ko to pišem, znaša število ubitih italijanskih in nemških vojakov že nad 40,-000. S padcem Sicilije se bo zaveznikom odprlo novo polje za invazijo V južno Evropo, kar pa po raizvidenju nemškega odpora v Siciliji ne bo ravno lahka stvar. Veliko pomoči lahko pride od domačega zasužnjenega prebivalstva, icatero že komaj čaka na "der tag".
d očem miru še nobenega programa. To je reiiiica.
Hitler in Muaao
Vselej, kadar sta imela v o-nih dneh, <ko je bil mir na vagi, sestanek Mussolini in Hitler, je svet strmel in strahoma čakal posledic. A ko sta bila nedavno spet skupaj, ni bilo ni-kakega razburjenja. Se v Nemčiji se niso dosti zanimali. I^t Rim pa so isti čas padale bombe. DuČe, ki je samo Še senca nekdanjega polboga, pa je bu-lil v to novico o napadu na Rim s štrlečimi očmi iz napuhnje-nega obraza. Tistega bojnega razpoloženja, ka'kor ga je imel v dobrih starih časih, ni bilo več v njemu.
Morda ?a je ob tej priliki firer vprašal, kje je sedaj tistih devet milijonov bajonetov, o katerih je včasi toliko govoril in pretil z njimi? No, kmalu po tem sestanku je bilo dučeja konec.
Tudi firer sam ni več tako ognjevit kakor pred leti. Dve leti bojev nad Rusijo in pa porazi v Afriki so na njemu pustili vidne sledove. Kaj sta med sabo govorila, menda javnost sedaj le malo zanima posebno 1 Italijane ne.
Draga glava
Sto tisoč mark je nemška po-nudoa za glavo partizanskemu gerilca Josipa Broža, pa naj ga jOm izreče bodisi živega ali, mrlvega. Brož, o katerem listi perečajo, da sedaj organizira upornike v Sloveniji, je sloviti gerilski vodja pod imenom "Tito ". Nemcem je napravil že ogromno škode in se ga bi radi na v^ak način iznebili.
če se zaveznikom kmalu posreči okupirati vso Sicilijo, z ostalimi sredozemskimi otoki vred, bo dana možnost za invazijo na Balkan, ki je že dolgo obetana in na dnevnem redu. Takrat šele bodo Nemci o-kusili, kakšno je jugoslovansko orožje! Da bo boj brez pri-zanašanja, je gotovo, kot je na ruski fronti, na kateri je bilo v bitkah ob Orelu ubitih dosedaj že okrog 50,000 Nemcev in pa 6,000 vjetih. Predno bodo te vr.itice natisnjene, bodo nemške izgube pri Orelu še veliko večje.
Ravno ko to pišem je prišlo poročilo o novem velikem uspehu partizanov* v Jugoslaviji pod vodstvom že prej omenjene!?» Tita. Prišlo je iz Kaira.
Naša akcija za Proletarca
Z .veseljem čitam odmeve naših sodrugov in prijateljev v Proletarcu, ki izražajo svoja mnenja o njemu in agitaciji za njegovo razširjenje. Iz vseh kotov Amerike so se oglasili, kar je lktu ne le v ponos, ampak ob enem tudi dokaz razumnosti in zavednosti Prole-tarčevih čitateljev. Vsi poudarjajo, da nam je Proletarec že zmerom silno potreben. Sedaj je ffrilika, sodrugi, da napravi vsakdo izmed nas svojo dolžnost.
(Nadaljevanje na 4. atrani.)
Premogorji imajo veliko nalogo
| Vsled večanja vojne imlu-rtrije bo porabljenega letos 25 milijonov ton več premoga kakor lani. Tako poroča Harold Iokes, ki je vladni upravttalj premogovnikov. On upa, da bodo premogarji vodic presledkom, ki ao jih imeli v*led stavk, kos ogromni nalogi.
Manifest nemških ujetnikov
Mirovni apel, ki ga je izdal v Moskvi takozvani "Narodni odbor protinacijskih Nemcev", naslovljen nemški armadi v Rusiji in nemškim delavcem v tretjem rajhn, je zelo pomemben. Podpisala (ga je med drugimi petorica bivših . članov nemškega raj h sta ga, in pa «najst nemških častnikov, štirje vojaki, štirje pisatelji in nekaj driugih. Nemške vojake poziva, naj ai orožje obdrže, s* umaknejo na nemško mejo, zdrobe nacijako mašino in u-rtanove močno, resnično,demokratično drŽavo. Apel Nenw cem poudarja med drugim: "Sedaj je še čas, a če boste v teh usodnih dneh še sledili Hitlerju, bo Nemčija ne samo prematrana, ampak ob enem tudi za zmerom razkosana."
Radijski komentator Graham Swing jt o tem manifestu ob-širno razpravljal. Dejal je med drugim, da dosedaj nimajo zavezniki glede Nemčije ali o bo-
Tole mi ne gre v glavo?
v Rimu ao aavesniiki letalci porušili pomotoma eno cerkev, P« je tolikšen dimdaj radi teta» da je še celo papež na vso mjč protestiraj, čamu ni nič rrk'l Proti ruienju cerkva v Angliji? Nad štiri tisoč jih ja še v razvalinah!
t ProlftarK, July 2$, 1943.
POVESTNI DEL
TONE ČUFAR:
Gospod in ušivec
(Nadaljevanja.) 4
radi bogatih skopuhov padel med arestante.
V puščobnem čakanju se je domislil novih Igier. Zdaj ni šlo
za tepež, temveč za preizkuša- vPra¿al •
Študenti ho imeli šah, lično narejen h kruha, in ao pogosto skrivaj šahirali. Tudi Vlado je rad igral in največkrat dobival. Kmalu se je vnel za slepe
partije. Počasi je tuhtal v in ..	P I I II P J
kombiniral, pritiral partijo', *»?• dru^ /e PO"™» in precej daleč, a do kraja ni no-
Fantje »o se spogledovali, aH nui mu ga povedo ali ne. Miški se mu zasmehljivo režal in se ojunačil: "Štavisky."
Rahla rdečica je spreletela gospodov obraz, mrko je pogledal študente in užaljeno
nje znanja in spomintf. Posedli »o v krogu in se domenili za politike. Najprej so vzeli živeče. /Prvi je povedal neko
"Zakaj pa ravno tega?'
"Vsalcdo ima svojega patro-na!" se je oglasil Mihajlo. Mož je bil časopisno načitan, vedel je za mnoge kitajske generale
bene izvozil.
"S policijo tudi igram na slepo," je po neki nedoigrani igri dejal Srečku. "Ne vem, kdo bo dobil, jaz ali oni."
V	sodni sobi je bil tudi jetnik Mirko, ki je preležal že več let ječe in so ga večkrat poho-pali iz suma in navade. Tokrat so igia vzeli k sebi, da je pospravljal pisarne, donašal jed iz crožniške 'kuhinje, dobival za to hrano in je samo epat hodil v celico. Odhajal je rano, še pred sprehodom.
"Kaj mislite, ali je zanesljiv in pošten?" je vprašal Vla-do neko jutro, ko so čakali, da jih spuste na dvorišče."
"O, pošten pa, pošten!" je zagodel Boeko. "Kakor ciganov žep!"
"Saj ne sprašujem tebe!"
Slo je za celih sto dinarjev, ki mu jih je dal, da bi vplival z njimi pri uradniku v njegov prid.
"Kar potolaži s^, nikdar več jih ne (boš videl," je menil Mihajlo. "In lepo tiho bodi, da te ne primejo zaradi podkupovanja"
"Vendar, kaj menite? Ali se lahko ^zanesem, da bo Mirko govoril zame?"
"Kdo naj jamči za neznanca, »ko teše prijatelji izigrajo."
iNihče »mu ni dal posebnega upanja. Mirko sam ga je pa tolažil z obeti in rsgovori. Potem so ga spet začeli pogosteje klicati k sebi. Zapor ga je že moril, postajaj je zajedljiv, a kdaj pa kdaj si je s tihim prepevanjem o morju lajšal negotovo, enoKčno življenje. Dolgo je držal skrivnost zase, potemt pa le ni več «trpel, da se ne bi izpovedal in je Srečku zaupal svojo tajno.	)
V	Ženevi se je spoznal z mnogimi uglednimi ljudmi, največ tamošnjimi domačini. Zahajal je v njihove hiše, si pridobil zaupanje in ga utrjeval iz damami in s športnimi uspehi na suhem in v vodi. Kmahi se je opogumil, jemal kredite za najrazličnejše reči in zbira? franke za nekak svetovni športni album. Franki so mu skopneli, ftvica zasmrdela, pokazal jI je pete in je menil, da je s tem vse opravljeno. Švicarji so ga pa pogrešili, obrnili so se na konzulat in ko je Vlado že pozabljal Ženevo, je za-
dal svojega, tretji je ponovil j in mu zato evropski pustolovci vse in upet enega dodal. Začel | niso i*Jli iz spomina. "Ne drži je Vlado.	se talko kislo, če so te potuh-
"Heriot."	¡tali," mu je pihal na dušo.
"Heriot!--Blum." ! "Stavisky je bil tič! Klobuk
"Heriot, Blum--Stalin." i dol ipred njim! Bog pomagaj,
"Heriot, Blum, Stalin--mu je nazadnje spodletelo.
Ataturk."	! O tebi ne bodo nikoli toliko pi-
Sprva je šlo gladko. Ko so
sali, pa če preplavaš morje ta
pa pospravili pod streho Mus-'0linija. Hitlerja, Roo*evelta, Ncgrina, Franca, Titule^ka Be-neša, ekratka vse dnevne važne politike, je nekdo zamenjal vrv ni red iri izpadel, drugi spet ni takoj pristavil svojega moža, ker mu ga je bJeknil pred njim sosed, pa je zopet .zoital iz igre. Kdo je koga izpustil in kmalu se je samo še dvojica tepla za prvenstvo. Nekateri so omagali že pri desetem, dvanajstem imenu, drugi pc *neje, preko trideset ni prijel nihče. Najdelj sta napenjala možgane Srečko in Vlado, ki je tudi največkrat vzdržal do kraja.
Pri ugibanju je imel manj treče.
Prvič je šel Miško v kot, da so se lahko dogovorili za neko Ime. Staviti jim je moral petnajst vprašanj, oni so odgovarjali z "da" ali z "ne". če po petnajstih vprašanjih ni potuh-al, je izgubil. Kmalu so se ze-iinili, poklicali fanta 'blrže in mu zvedavo zijali v napeti obraz.
"Ali je sodobnik?" — "Ne."
"Ali je spadal med duhovni ♦vet? .Med znanstvenike, u-
metnike?" — "Ne."
"Evropejec?" — "Da^"
"Politik?" — "Da."
"Ali je doživel svetovno vojno?" "Ne."
"Je živel v srednjem veku?"
—	"Ne."
"V starem?" — "Ne./
"V devetnajstem stoletju?"
—	"Da."
"Je Nemec?" — "Ne."
"Politik v devetnajstem stoletju? Nemec ni. Italijan? — "Ne."
"Ali jfe bil še (kaj drugega kakor politik?" — "Da."
"Napoleon."
Veselo ho mu zaploskali.
Ko je Vlado jigrbal, je zlasti spočetka zelo npretno spraševal, a do petnajstega vprašanja le ni uganil. Nejevoljen je hotel vedeti, koga so mu prav za prav dati i, kajti vseh mogočih imen nima nihče v glavi.
Evrope v Ameriko."
Boško je zadovoljno golčal v svojem kotu. Ni razumel, za kaj prav za prav gre, a vedel je, da so gospoda uignali v kozji rog, in to mu je godilo bolj, kakor če bi dobil cigareto.
Na »liki aa lavi i« skupin* ameriikib i« kanadskih	ajotnikr v v Italiji, ki ao bili aamonjani aa enako «levilo
italijanskih «jetnikov. Na daaai j« kanadski avijator, ki	jo priiel ia italijanskega ujetništva in pripoveduje o svojih skvinjak.
« , ■ -»
Koliko storite, do zmagamo v vojni?
Kapajte vojno bondeI Pobijajte sovmáno propagando! Pri.povajto Itdeiemu krtini la predvsem, vUf.Jte svojo prihranke v
vojno bonde in anambo.
Za jetniškim zidovjem je misel na drugi spol vse drugačna kalkor v prostosti. Moškim postane žena simbol svobode in življenja. Njeno podobo si u-stvarjajo po svoje, za padajo mehkočutju ali pa se jim naravna sla iz prevrača v grobe kvante, čestokrat «slučajnemu tovarišu zaupajo stvari, ki bi jih zunaj ne priznali niti pri> jateljem. V skupnem zaporu ne moreš kihniti, da ne bi vedeli drugi, ne pokaditi cigarete. ne použiti koščka kruha, ne ubiti uši. Tako stisnjeni slej ko prej odpro drug drugemu dušo in srce.
Študenti so si med saibo že veliko zaupali. Neki večer, ko *o po hodniku vpile ¿eciske in je obupen jok vznemirjal jetnike, se je Miško na moč raznežil in razkril svojo zgodbo i M ar jo.
Spoznal jo je na cesti. Bil je brez dekleta, mučil se je s študijem, stradal je m lovil in-Mrukcije. Vsega je bil že sit. Ko je naletel na Marjo, je imel vsega dva kovača in obupno bodočnost. Odločil se je za skromno pustolovščino z neznanko. Nagovoril jo je, odšel z njo v predmestje in zvedel, da je od moža zapuščena a ima Otroka in tiho Kal varijo mnogih mladih žena. Miško sel ie prikupila bolj *ko marsikatera kolegica. Spoprijateljila sta ♦e in pogosto je bN pri njej. Nič si ni*ta lagala, ona je še zmeraj hodila v mesto po 'stranke", on ji je tudi plačeval, kolikor je mogel. Vselej pa kadar ji je plačal, sta skupaj potrošila denar. In če je prišel brez beliča, mu ni zaprta vrat, predala se mu je z enako slastjo in tudi pogostila ga je, če je le imela kaj v omari.
"Odkar pozmrm Marjo, gledam na »prostitutke bolj Človeško," je trdil. "Saj niso same krive, tudi te ne, ki so jih nocoj privlekli v arest."
»Približal se je Vlado in govoril, da krivdo presoja vsak po svoje. S študenti se je spustil v debato 1n je zatrjeval, da so včasih razmere samo izgovor za grešna početja ljudi. A tudi pojem igre ha je kaj čuden. Kakor ga 'kdo jemlje. '
"Meni se je primerilo — ne mislite, da se baham pred vami — da sem v desetih dneh osvojil dvanajst letoviščark. Ali naj me peče vest? Vse so bile zadovoljne, najbolj pa jaz. Kdo (bi se smešil s krivdo!"
Milko ga je poprašal, če ne je pri mami vadil osvojeVati žene. Vlado ga ni hotel prav razumeti in ko jo slavist vstajal, da bi se bolj natančno pogovorila, fira je Srečko potegnil nazaj.
"Ne sili v prepire, ko veš, da nimaš živcev zanje!"
Prenehali so z debato. Vlado je hodil po sobi In si požvižgaval nefoo plesno melodijo. Miško je pa potihem zasikal
"Na kmetih imajo občinske bike, v letoviščih pa taksne športnike. Naposled mora biti nekdo za to reč, saj pridejo ženske zavoljo tega tja. Vse
skupaj bi nagnal na polje ali v tovarno."
"Ljubezen ni delo," ga je zavračal Srečko. "Vsak ima svoje načelo."
Tudi Vlado je imel svojega. Erotičnih pustolovščin je bil neverjetno bogat. Skoraj vsaik dan se je spomnil kakšne casa-nonovske dogodivščine. Ne»ki popoldan je zaporedoma dobil več navadnih šahovskih partij. To ga je spravilo v dobro voljo in se je na široko ra ogovoril o ženskih partijah, ki jih je izgubljal in dobival.
"Jaz vsaki «naravnost po-
vem," je trdil, "da bom toliko
časa navezan nanjo, dokler se
mi bo zdela zadosti interesant-
__»,
na.
Prostodušno je % priznal, da je pri večini žensk interesan t-nost »kmalu prešla, največkrat že tprve dni. V svojem pisanem življenju je pa srečal nekaj žena, ki so ga za delj časa na\*e-zale nase."
"S kakšnimi babnieami si se ukvarjal?" je zanimalo Mir hajla.
"S takimi, da jim vi nikdar ne pridete blizu."
(Konec prihodjič.)
bi ne škodilo, ako se bi lotili agitacijskega dela. Kaj bi samo kritično gledali! Saj ni treba, da bi vsi enaki» mislili. Glavno je, da se zavzamemo' delati za skupne cilje.
Joa. Koriič, Detkit* Mich.,
GLASOVI IZNAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES P0G0RELEC
Naša kampanja za 1000 no- aiyilna delavca Martin Judnich
vih naročnikov povoljno napreduje. Bo pa še bolj, ko se vji oni, od katerih še ni poročila, oglasijo in lote dela z vso svojo vnetno.
Pri nas doma so bile aktivnosti v zadnjih paradnih sledeče: Frank S. Tauchar je dobH nadaljuj dve novi naročnini. Frank Zaita dve novi, dve obnovljeni, Joeeph Oblak dve obnovljeni in Clkas. Pogorelec 2 obnovljeni.
Ml Jack Meaec. Prvi je dobil 6 obnovljenih drugi pa 8 novih
didn't expire yet. My fathar send yon his best regards and told me to tell you that he is geting along fiine and will be home to stay on 22nd of August."
Dobra novica v obeh sluča^ jih. Vesel wem bil okrevanja svojega prijatelja Ambrozicha, kot tudi dejstva, da se je potrudil ter dobil listu novega naročnika v tekoči kampanji. Itfkrena hvala, Lojze!
Nas stari znanec Edward Tomšič, Walsenburg, Colo., mi piiie: "Mislil sem: prej nvu ne odpišem, dokler ne dobim kak •"goldinar". Posrečilo se mi je vsaj malo. Naročnino sta obnovila Ignac Urban in Frank L. Tomšič. Prvi je dal tudi dolar v tiskovni fond, kot je njegova navada, kadar obnavlja naročnino. Dalje sta dala še George Stiglich, tajnik št. 299 in Andy Spendov, naš knômar, vsak en dolar. Tako da brez nič le ni. Ako bo šlo vse po sreči, se v kratkem vidimo v Chieagu."
Vse, kar morem reči prijatelju in sodrugu Edwardu je, d» me veseli, ker je že toliko o-kreval, da računa na obisk Chi-caga. Iskrena hvala za vse, kar je naredil za stvar ter dobrodošel, kadar pride med nas.
Iz Red Lodge, Mont., se je
po dolgem molku spet oglasil naš stari «znanec Kayetan Eraje poeJal^2 clbnovljeni naročni- nožnik. Poslal je 3 naročnine.
V pisanju pa je zelo skromen, ne vem ali nima časa, ali kaj, ali pa nas misli i z ne nad iti s številom novih naročnikov od tam. Kaj se ve, on je včasi vseh muh poln. Zraven mu pa pomaga še njegova soproga Mici. To bo vse za to pot. Malo se
ni in $12 za ruski vojni reiif, ki smo jih izročili Jošku Ovnu. Malh. Urbaa, tajnik kluba 114
JSZ pa je poslal dve novi naročnini. Upa, da jih bo dobil še več.
Zdaj pa pride na vrsto naš "Big" Tone iz Oaiklanda, tam v zlati Califomiji, kot jo radi j je raztegnilo, pa boste že preimenujejo. On je bil glavni žvečili. Drugi teden bo priob-
pobudnik za dolarske prispevke v tiskovni fond pred par leti, pa tudi za sedanjo kampanjo se je zavzel z vso vnemo. Poslal je že 8 novih naročnin in eno obnovljeno ter zbral $8 v tiskovni fond, kateremu je dodal še svojega in pa provi-
čen izkaz naročnikov v sedanji kampanji. Kdor želi, da bo v prvem seznamu, naj se po-žuri, da ga uvrstimo notri. Prostora bomo imeli dovolj še najmanj za dvakrat toliko imen kot jih imamo dozdaj, pa jih je že zdaj čedno število.
ni vse.
(Ko je oilo «gornje že natis- . me za kako stvar, jo običajno njeno, smo prejeli od Jack Me-1 privede tudi do uspešnega za-
seca nadaljnjih 8 novih naročnin in dve obnovitvene. Tako je sedaj VVaukegan-^Iorth Chi-cago na prvem, ne na drugem mestu.)
ključJca. Tam blizu nekje, v Hayward,u, Calif., živi tudi naJŠ stari prijatelj Albert Hrast Kaj neki on ta«ko molči? V akcijo, prijatelj« Hrast! Pokret
Joseph Snoy iz vzhodnega potrebuje Tebe in Tvojih zmo-
žnosti! Nikar ne drži teh vrlim pasivnih, ko pa lahko toliko koristiš z njimi napredni stva-
déla Ohia je poslal prispevke Iz WiHarda, Wis., se je o- za klub š»t. 11 JSZ in eno naglasi! spet Mike Krnita. Poslal ročnino. Pravi, da je bila zad-
je tri obnovljene naročnine m nja khibova seja zelo živahna.	m\ Pero v roke, «pa se spet loti
$1.50 v tiskovni fond. Pravi, Na njej so razpravljali o seda-	dopisovanja v Proletarca. Tvo-
da se bo tudi za nove narečni- nji (kampanji, za katero so ob-	H dopisi so bili aanimivi in so
ljubili vsestransko sodelova- j	ljudje radi pitali, nje. Naši sodru^ri tam so bili še	Ker sem že daleč tam ob svojo dolžnost, pa smo gotovi, v vseh naših podvzetjih v prvih	Pacifiku, moram omeniti še nada jo bo tudi v sedanji kampa- vrrtah, pa rmo u ver jeni, da bo-	-*ega sodruga Antona Blaaicha
ke potrudfl kar največ se bo dalo. Mike je še zmerom storil
njL
do tudi v tekoči kampanji.
Frank Cvetan, naš zastopnik za johnstownsko okrožje v osrednji Penni, je poslal 6 clb-novljenih naročnin in dolar v tiskovni fond, ki ga je prispeval Frank Koss. Upamo, da v sedanjo kamipanjo aktivno po-seižejo tudi drugi naši sodrugi, kot so John Langerholc, Andrew Vid rich, Frank Pod boy in Ilija Bubalo, vsi veterani v delu za Proletarca in naš pokret.
Kadar dobim kako poročilo iz mojega nekdanjega bivališča, Pueblo, Colo., se v meni vedno zbude tisti lepi spomini na one dni, ko je bilo naše in r^i, rmuviwH ih; puniuv v , ostalo socialistično gibanje na,	..
»giUciji^.hn sodruffom i„|vi*ku «voje mo*; p. tudi '¿¡'gLlIilti&SJSZ ^ somišljenikom, posebno Joietu vse one, ki so delovali z menoj
v tem »grbamju. Lepi so bili ti-
Naš stari pionir John Gor-iek, Springfield, III., je poslal 4 nove naročnine. Pravi, da so na klubovi seji zaključili udeležiti se kampanje za tisoč novih naročnikov skupno kajti čimveč agitatorjev, toliko več ufipeha. Vredno posnemanja.
Louia Barborich, Milwaukee, Wis., je kljub temu, da je za-posljen v tovarni po 6 dni na teden od petih popoldne do petih naslednje jutro dobil 14 naročnin, od katerih ao 4 nove. Pritožuje se, ker ima za agitacijo samo en dan v tednu, to je v nedeljo, kar je pa premalo, da bi mogel kaj izdatnetga doseči, Priporoča se za pomoč v
iz Fontame* ki mi je pisal zadnji teden. Pravi, da mu je žal, ker ne bo mogel vsled bolezni, ki ga drži na postelji že več mesecev, kaj storiti v sedanji kampanji za Proletarca. Omenja pa, da je dobil sebi namestnika v osebi Johna Pecnika, ki je tudi že dolgoleten naročnik Proletarca. Izročil mu je poslane listine in pobo4.no knjižico. Olbljubil je, da bo storil kar največ bo mogel v prid sedanje kampanje. Ker se je zadnje čase naselilo tja nekaj novih rojakov, upa na dober uspeh. Želimo mu ga, s. Blasi-chu pa čimprejšnje okrevanje.
Pa to še nd vse za Californi-jo. Pozabiti ne smem namreč
Radiu na West Allisu, ki je bil včasih dober agitator za Proletarca, ter mnogim drugim, ki so tudii bili že zastopniki Proletarca.
Iz Arcadie, Kan«., je poslal 4 clbnovljene naročnine John Shular z obljubo, da bo Še pomagal v sedanji kampanji.
John Krekel, Cleveland, O., je poslal 4 obnovljene naročnine in $1 tiskovnemu fondu, ki ga je prispeval Andy March. Joie Lever pa dve novi in $2.60 v tiskovni fond. Piravi, da bi rad več storil, pa ga ovira zaposlenost. Upa, da se bodo iz metropole še drugi oglasili v ••danji kampanji. . Sakrabolt skoraj bi bil pozabil našega Franceta časna in to v tako važni zadevi. Poslal J« namreč 6 novih naročnin z obljubo, da se še ogilasi.
Waukegan-No. Chicago. 111. je na drugem me«tu v sedanji kampanji. Zato skrbita naša
«ijo od naročnine. Pravi, da to nwoenin. 2 obljubo, da to »ej*n, Radi verjamemo, ker ¡g, ¡z me$to fitmskc
vemo, da kadar se Tone zavza- . . ...
industrije
Lot Angelea, Calif. — Tudi jaz sem se odločila v tem daljnem mestu na ameriškem ju-gozapadu pomagati v kampanji za razširjenje Proleiarca in dobila v tem poskusu dve naročnini.
Ako ne bi bili Slovenci tako raztrešeni v tem velikem mestu, in če ne bi bili prikrajšani na gasolinu, bi se nadejali v tej agitaciji čimboljšega uspeha.
Morda bo naš prijatelj in naročnik F. Novak imel v nji bolj razveseljive odmeve.
Vsem Slovencem bi (bilo koristno čitati ta odločno delavski list, ker bi to bilo nam vsem v doibrobit.
Moj mož Jože Parkel je naročnik Proletarca že pri lično let. Oba ga rada čitava. Skoda, ker ne izhaja vsaj dvalkrat v tednu.
Kot nekdanja Milwaučanka bi prosila rojake v Milwaukee-ju, da se naj bi večkrat oglasili s kakim dopisom, ker taka poročila tudi druge zanimajo, ki so nekoč živeli v Wisconsi-nu, pa tudi ostale čitatelje. Zelo se nam dopadejo dopisi Fr. Puncerja iz Wrest AMisa, Wis., le žal, da so talko redki. Ali ni res?
H koncu izražam iskreno željo, da bi dobili temu listu 2000 novih naročnikov, foar je gotovo dosegljivo, če se zadosti potrudimo.
Julia Parkel.
sti časi, tako lepi, da si jih človek poželi nazaj in seveda tudi tista mlada leta, v katerih smo bili tedaj. Slednjega seveda ne bo več, lahko pa obnove nafti fantje tisto gibanje, ki emo ga takrat imeli. Potreba zanj je danes še talko velika kot je bila tedaj. Tam je naš zastopnik sedaj agilni Ludvtg Yo*ey (prej pa je bil dolgo let v tem delu Frank Bolteaar), ki za Proletarca prav uspefcno agitira. Poslal je 2 novi «n 4 obnovljene naročnine. Pravi, da kar se njega tiče, bo storil vse kar bo mcVgel v sedanji kampanji, da se U z uspehom zaključi. če se resno poprimemo vsi zastopniki in somišljeniki, nam ne bo težko doseči cilja, ki smo si ga zadjali, dostavlja v piflr mu. Tudi France Bolteaar bi žiher stopil spet v akcijo, pa Loj se Korošec, John M. Sto-vuch in tudi Joie Hočevar. Nič
Patkel iz Los Angolesa, soproge našega dolgoletnega naročnika Jožeta Parkla. Poslala je
4 nove naročnine. Pravi, da želi I	-
listu ne samo tisoč, pač pa vsaj |(am z družinami, ki dvakrat toliko novih naročni- jm(|jo mQjhne ohoke
kov. Želi, da bi kmalu dosegel «tvoj cilj ter da bi Proletarec začel izhajati vsaj dvakraJt na teden. Res lepe želje, pa tudi izpelji ve, ako gremo vsi, ki se zavedamo potrebe Proletarca za napredno gibanje ter mu pridobimo dovolj naročnikov, podpore in ogtasov.
Moj prijatelj Louia A. Am-brozich, Chishohn, • Minn., se že datlj časa nahaja v zdravilišču Nopeming, blizu Dulutha.
V sedanjem neznosnem pomanjkanju Stanovanj so najbolj prizadete tfcrte družine, ki imajo male otroke. Ako izgube stanovanje, jim je drugega čestokrat sploh nemogoče dobiti. V sosednem Berwymu je bilo stanovanje odpovedano družini Klueppel. Ker ima tri male otroke, je bilo iskanje novega stanovanja vse zaman. Mati otrok je bila nad tem ta-
Pred kratkim je bil doma ne- j ko obupana, da si je skušala kaj časa in njétfova hčerka vzeti -življenje s prere®anj«m
Anna mi pBe o njemu sledeie: "My father was at home for a few days, and while at home he found new subscriber for your paper, and while sending money for iit f alsrS include my father's renewal even if
ill. Svoj čin je izvršila brez pomisli, da je s tem svoji družini več škodovala kakor koristila.
Sodelujte v aedanji kampa-it t nji aa raaiirjenje Proletarca.
Prolatarac, July 2ft. 1 »43.
Gaetano Salve mini pozna | naj se turi, ker drugače J ah ko
sodobno zgodovino Italije kot sanjo nastane nevarnost, da
malukjdo. Sedaj je profesor v Cambridtgu, Mass. Ako se bi
bodo zahteve Jugoslovanov (Slovencev in Hrvatov) ter Gr-
amerit'ki state department ho- kov res zelo upoštevane» tel držati njegovih priporočil, v reWji Nallo|l x ^ 29. ma-
bi bilo nekaj manj romanj v Vatikan in več posetov k tistim
ja je profeaoir Gaetano Salve-mini dobro posvetil v politiko
Italijanom, ki so ostali «vesti	Mussolinija v nje-
dtovok raciji in načelom social- KOvih ^^^ r Vatikanom, ne pravjčnosti v vsakemu vre- TaikriU w j€ ^ Salveminijev menu. On dokazuje, da je ™-!¿i4nek le malokdo zmenil. Se-
sa vnanja politika aprzarstva
vatikanski «politiki napačna, kakor je bila napačna v api-
daj vsakdo, ki se interesira za drplomatična trenja, ve, kako
praviino je Salvemin i presojal
zarstvu Vichyja in potem Dar- ^kriiino krheo v Mussolinijevi Unn ir»if.i	**	vladi Njegov'zet grof Ciano,
lanuK kajti če smo za demokracijo, moramo biti zanjo načelno, ne oportunistično.
ki je imel v vladi najvažnejši portfelj, namreč službo mini-
Grki in Jugoslovani so po,£tra vnanjih zadev, se je s ta-mnenju i. tega profesorja naj- stom . nenadoma "skregal" in bolj upravičeni soditi o usodi Mussolinija, o kralju in njunih pomočnikov. Zato cinično pri-
izstopil iz vlade. Mussolini mu je "ponudil" nato dve službi: eno v Albaniji in drugo za po-poroča: "Ce jih ujamete, ne Panika v Vatikanu. Ciano si je
pustite jim iti prebiti svoje o-&tale dni kje v dvici, v Argentini ali v Španiji. Naj tisti v Jugoslaviji, ki so okusili njihovo pe*t, in pa Grki ter Albanci obračunajo z njimi. Kajpada, profesor Salvemin i dobro ve,
izbral slednjo, češ, da bo rajAe doma kot pa se potikal v Tirani. A Salvemini meni, da je bila vsa ta iira predvajana kot da bi bila napisana za vpri-zoritev na odru. Mussolini je bil obveščen, da pride na obisk
da se to ne bo zgodilo, razen' v tri glavna mesta fašističnih
Če bi naključje naneslo, da bi kdo izmed teh fašističnih rabljev padel žrtvam v pest. A da jih bi zmagoviti zavezniki sami sodili, je prav tako nevr-
dežel — v Lizbono na »Portugalskem, v Madrid in v Rim newycrški nadškof SpelLman, ki bo imel marsikaj povedati. Duče je z ostalimi fašističnimi
jetno, kot so bile nevrjetm? tr- oblastniki vred poskrbel, da je
ditve, kaj vse bodo storili s kajzerjem, Hindenburgom in Ludendorfom.
Kaj bo Italija sedaj, ko je padel njen duče? še monarhija? Se vedno podružnica cerkve? Ali pa se ji bo dovolilo, da se bo lahko za republiko in za odprarvo privilegiranih slojev, ki jo tlačijo, svobodno odločila? Ni verjetno. Noben poznavalec razmer ne verjame, da bodo angleški in amer&ki toriji dovolili kaj takega.
Za Jugoslavijo so nameni vladnih krcgov Washingtona in Londona v vojni z Italijo silno važni. Vedno je izgledalo, da je posebno še naša oblast rajše skušala ugajati Italijanom, da jih izbije izpod Mussolinijevega vpliva, kot pa da bi priznala, da jugoslovan-1 skem narodnem savezu in v Sr^ ski priseljenci iz Primorske ni-'bobranu malo prijateljev, če so sovražni tujci. Vzelo je dol- j sploh koga. Napada ga ured-
lahko varno potoval v svojstvu katoliškega dostojanstvenika, a ves svet je vedel, da prinaša SpelLman tudi važna sporočila in pa mnenja ameriškega državnega oddelka, kajpada neuradno. Diplomacija je pač kakor nanese ali pa vse skupaj i>b enem: tajna, odkrita, za-vratna, uradna in neuradna, preteča ali pa tolažeča, roparska ali pa obetajoča. Mussolini je vstled tega hotel tisti čas pri papežu za svojega poslanika svojo najzaupnejšo osebo m tako se je s Spe Uma nam o tem in onem menil v Vatikanu Mus-solinijev zet Ciano, kateremu je prejšnji poslanik hipoma napravil mesto vsled "slabega zdravja".
Adamič ima v Srb-
go, predno se je to spremeni io. Namreč toliko časa, da se je vse priseljence iz Italije, ki Se niso državljani' te dežele, proglasilo za prijatelje H HS-' dežele. London in Waehington zagotavljata Italiji, da se bo z njo spodobno ravnalo, da bo sprejeta v družbo dostojnih dežel in da dobi svoje mesto na svetu čim se iznebi fašizma. In čez<ialje več vplivnih' ljudi v Ameriki in v Anigliji ji svetuje,
ništvo, po njemu tolče "Četni-ca" Ruth Mitchell in denunoi-ran je v resolucijah, ki se jih pošilja v tisk in v merodajne urade. Oglašajo ga za sovražnika Srbov in za "agenta hrvatske propagande", in pa da je on kandidat za komunističnega komisarja v slučaju ame-rfcke invazije na Balkan. Miss Mitchell mu je nevarna nasprotnica, a bo bitko z Adamičem, oziroma proti Adamiču
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA" 5
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET S CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 8
- I
Naro¿niaa aa Zdroieae dri.ee (lerea C Meaja) la Kaaado MOO aa letat $3.00 aa sal letai $1 JO m letrt laU| sa Ckiea«e la Cieera •7.S0 ea cala letai $3.78 aa pal letai aa Inoeeatslve $$.00.
1
26.»7 So. Lawodale Avenne ^ C hicago 23, Illinois ^
Naslov zc list in tajništvo je:
izgubila, ker se bori na napa-čr* strani.
lata dama v svoji propagandi v ameriškem tisku in v Srbo-branu trdi, da na Madžarskem, v Bolgariji in v Rumuniji zato ni skoro nič sabotažnih dejanj v prid zaveznikom, ker Madžari, Bolgari in Rumunci sovražijo ne samo fašfcem, pač pa tudi komunizem. Boje se, da bi s sabotažo pomagali slednjemu, pa so rajše pasivni. Urad za vojne informacije ji tet#a gotovo ne verjame, ker ima drugačne podatke kakor ona.
Miha Krek je v jugoslovanski vladi že mnogo let. Dr. Korošec in on sta bila z večino drugih ministrov vred»Sovjetski uniji zelo neprijazna, oziroma sovražna in podpirala propagando proti nj^ A od kar je Moskva'oznanfla, da je ko-minterno razpustila, je Miha Krek svoje mnenje spremen H, če ne že prej.
Dne 20. julija je v londonskem radiu f>ozdravil ta modri sklep in sporazum med zavezniškimi narodi in nadaljeval: %
V luči tafa iporai«aa — niaj jas-"»•je vidi ia rtium« sgodoviosko va-iaa odločitev maršala Stalin*, ko ia reapastil koaiialarao kal' internacionalno organizacijo ia naročil koma-n is toni vsek deiel in narodov, naj eo kot #iaovi ia kčere ivojik narodnih družin vključijo e narodno edUiee in pod na rt Jnimi zastavami, simboli ia |oeli sodelajejo e borki ca svoko-do svojik narodov ia vMfa ¿loveitva. Ta odlocilaa pcteaa velikega vojsko-vodje ia drftavaika ja iasala naaion «as is t i rlokino aoaaapaaja prati Sovjetski aaiji ia ajoai mednarodni po-litilu. Raspust kominteme aaj ki •ret utrdil v veri ia eaapaaja, da Sovjetska svoaa najodločneje odklanja viaka vmešavanje e notranjo raa-moro drugi k driav Ia narodov. Haa-post kominteme pomeni, da Sovjetska Bveaa koče uvel javljat i tvojo ia. teroae ia aala#ati svoj vpliv v «kom aaveaaialuk narodov, same in iaklju-¿ne UMm po uradni, i«kroni, odprti poli, ki »e jik redno paelaiaje draava v okčeveaju a državami. Sovjetska svoaa ja • lom raatrgala k o prano, resnično ali namišljena, ki ja ležala aad njeno diploaaacija, presekale Hitlerjevo propagando proti ajaj ia postavila nov temelj aa upanja e iskrenost njenega andržanjn. Gespo da rs ki sporasum aa vujsasa aapar pri obnovitvi — čeprav ai v nobeni neposredai »voai i raspostom kominteme — ja vaadar v veliki atari sad ia aspok rastočega zaupanja aad velikimi silami.
Rusija se je torej po Krekovem mnenju v svojih nazorih zelo spremenila. Naj sklene še konkondat s papežem, pa bo popolna. A privatno imajo mnogi člani jugoslovanske ca-mejne vlade o novi ruski taktiki, ki obljublja "neumešava-nje" v druge dežele povsem irugačno mnenje.
Luigi Antonmi je v New
Leadru z dne 17. julija pojasnil spor z uradom za vojne informacije pri oddajanju svojih govorov po kratkovalnem radiu v Italijo. Črtali so mu iz njegovih govorov po njegovem mnenju najvažnejše stavke o ameriških unijah, stavkah itd. Temu se je uprl in dejal, da tako okrnjenih poslanic on ne bo govoril. V istem pojasnilu Anton in i pripoveduje tudi o razočaranju socialističnega podtalnega gibanja nad propagando Iz Amerike, naslovljena Italiji. Vzrok temu je, pravi Antoni-ni, ker OWI uporaMja v nji take politike italijanskega rodu, ki so bili do te vojne odkriti fašisti, in pa "sopotnike", ki udarjajo po taktu nove linije.
"Partlto d'Azione (Stranka akcije) je novo podtalno gibanje v Italiji. Novo namreč v tem, da so v njemu cftinržene razne delavske in lfberalne «kupine. Njibno glasilo "Italia Libre" navaja za cilj tega gibanja strmoglavljenje fašizma in zgraditev novega reda v Italiji na temelju demokratičnega socializma. Ce bo v ta namen »potrebna revolucija, se bo dogodila, ker italijansko ljudstvo hoče in pričakuje tako spremembo. Vprašanje seveda je, kaj stori ameriška-angleška okupacijska oblast. Američani in Angleži, ki so bili imenovani za upravitelje okupirane Sicilije, so sicer rawpuntili fašistično frtranko, so za demokraci-
H*
VOJAŠKE VAJE v sedanjem aačiaa bojovaaja so povsem drugačne od nekdanjih, ko je v spopadih odločala agelj tirnic na sila. Gornjo Je slika ia vaj plavačev med gorečim oljem. Sovražna podmornica potopi ladja, pa vaiovik se mali jo olje ia vit«, med i a pa pod plameni pa »a skuša režiti moitve potopljenega paraika. Kako plavati med ia pa pad plameai. ja posebna ametnost, v kateri se morajo iave&fcati rsi naši mornarji, predno so poelaai v aktivaa »laika.
jo, ne pa za socializem. Ako se res dogode kaki upori, ali revolucij t, kot jo obeta Italia Llbre, ali jo bodo okupacijske oblasti zatrle, da ohranijo kapitalizem v Italiji? Na svetu se je dogodilo že veliko še bolj čudnih stvari. Na primer, v prejšnji vojni so zmagovite dežele skušale Rusijo rešiti za sistem privatne svojine in za demokracijo <po francoskem vzoru.
Komunist i v Costa Rici ¿o po razpustu kominteme svoji stranki spremenili ime v "ljud-
sko stražo" in tudi program so ji preuredili. V bodoče bo nacionalistična.
Muaaolini je doigral. Kakšno slavo mu je pred 20. leti pel kapitalistični svet, ker je uvedel red in mir v Italiji in rešil bogastva v nji za one. katerim jih je hotela vzeti "rdeča drhal"! Duče je pod pritiskom razmer torej padel, ni pa še padel njegov sistem. To je naloga italijanskega ljudstva, ker je kralj in MusaoUni-jev naslednik Badolglio ne bosta izvršila.
DUČE JE PADEL. NI PA SE S TEM KONEC FAŠIZMA V ITALIJI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
dalo iz njenega hrbta, bo Hitler mizo imel že pogrnjeno, pri-sedel bo k njemu in si boota razdelila plen.
Padec Mussolinija je lahko njegova dobro preračunjena poteza v korist Italije. Uvidel je, da zmagal ne bo. Ce bi vztrajal, bi angleški in ameriški letalci toliko bolj metali bombe na italijanska mesta in (končni mir bi bil za Italijo v vsakem oziru slabši kot pa če se umakne komu, s katerim bodo Angleži in Američani vljudnejše ravnali.
Nasledil ga je maršal Pietro Badoglio. Propagandista nam že dolgo pripovedujejo, da je bil on fašist po sili, a po prepričanju le monarhist in skrajno zvest svojemu kralju Viktorju Bmanuehi, ki je tudi bil le Mussolini jeva žrtev.
»
Že pred tedni so žurnalisti rz Švice, Stockholma in Ankare poročali o tipanjih, če bi bil Badoglio sprejemljiv za Mussoli-nijevega naslednika, ftn isti viri so trdili, da v ta namen posredujeta Vatikan in Madrid.
Naj bo ie tako ali taiko, Mussolini se je umaknil ne ker se je moral, ampak ker je uvidel, da je igro «Igubil in bi moral pasti vseeno. Tbrej je boljAe za Italijo, da je prenehal biti njen "duče" predno bi ga iz Rima pognale ameriške, angleške in kanadske čete.
Fašizma v Italiji s tem Ae ni konec.
Neglede kakšni so ali bodo vladni proglasi, in tudi če se bo stari uvod vsake«a proglasa, "v tem in tem letu fašistične ere", še tako opustil, in čeforav se roke ne bodo vsč dvigale v stari fašistični pozdrav, fašistični ustroj Italije je ostal kakor je bil.
Vsi uradniki so bili imenovani v službe — v kakršnokoli službe, skozi dva desetletja na podlagi svoje zvestobe in hla»p-*evanja fašizmu.
Prevrat, ki se je v Italiji dogodil zadnjo nedeljo, ni bil iz fašizma v demokracijo, nego so si fafcsti le službe premenili. Eni so odšlo «z visokih mest, drugi prišli, drugače je aparat ostal kakor je bil.
... < Tudi če bi kralj izjavil, da fašizma ni več, bi to nič ne lKvmenilo.
Fašizem v Italiji pade, kadar bo ljudstvo spremenilo vlado, ne pa kralj.
Zavezniškim narodom je ta sprememba v Italiji vzlic temu prav dobro došla, ker pomaga naši propagandi utrjevati med ljudstvi vero, da fašizem ni "tisočleten" In nepremagljiv, ampak da je na zek> trhlih nogah.
Sprememba v Italiji je bila tavriena s klicem, živelo njpgovo veličanstvo kralj Viktor Bmanuell Živela Italija!*'
Kadar zmaga v Italiji demokracija, ne bo nastala s takimi vzkliki.
Ampak začetek konca fašizmu j« utorjen in sledili bodo dn*ri dogodki, ki ga bodo dodobra pokoipall, kakor je on skozi dvajset let pokopaval, ali pa sežiga 1 one, ki so verovali in delovali za vzajemnost med narodi, za pravičnost in civilizacijo.
OBISKI V S. D. CENTRU
Chicago. — Po dolgem Času se je oglasil pri nas bivši upravnik Proletarca Anton Žagar, ki sedaj obratuje eno izmed turističnih kemp v Denverju, Colo., katero tudi lastuje. Pohvalil se je zelo. Stanovalci so večinoma častniki s svojimi družinami in bien» je zelo dober, pravi. Ga mu iskreno privoščimo.
Dne 22. julija sta bili v Centru AJice Artach in Julic Dras-ler. Alice poznamo pod imenom Artach, ker se je udej-stvovala v naših pevskih in dramskih, pa v društvenih aktivnostih. Delata je v gl. uradu SNPJ, dokler se ni poročila z našim,bivšim pomožnim upravnikom in bivšim urednikom angleške strani Proletarca Josipom Draslerjem, ki dela od pearlharborskih dni v zveznem arzenalu v Rock Islandu, III. Z njegovo soprogo Alice je bila tu na obisku tudi Julie Dras-ler sestra njegova, ki se je vrnila na svoj dom v Forest City, Pa.
kaj gladko in okleni le z njo dvajsetletno zve«o, bolj hladno pa se je zadržal napram nji ameriški state department.
Najbolj neprijazno se je vedla poljska zamejna vlada. Rusija je z njo stike nato pretrgala in v Moskvi pa je bil ustanovljen odbor za svobodno PoljFiko. Tako sta torej tam že dva taka odbora — namreč nemški in poljski, poleg tega pa še vseslovanski odbor, ki deluje s svojimi zaupniki posebno na Balkanu.
Glede Poljske je jasno, da Rusija ne bo več trpela take, kakršna je bila pred to vojno. Ustanovljena je bila za zago-zdo med Nemčijo in Rusijo, z baltiškimi deželami vred, toda v diplomaciji so bile Nemčiji večinoma prijazne, Rusiji pa nasprotne, posebno Poljska. V "cordonu sanitaire" je bila ona glavni člen. Poljski 3ist v Moskvi imenuje predvojno Poljsko za "fevdalno državo", odbor v Moskvi pa deluje za "ljudsko Poljsko". Ako bo Rusija dovolj močna, bo poskrbela, da se bodoča Poljska osvobodi fevdalcev in aristokracije ter dobi sovjetski uniji prijateljski režim, kakor je na primer češki.
Listi v Moskvi ob enem svet seznanijo z dejstvom, da bo sovjetska vlada zahtevala besedo tudi v reševanju teritorija In i h in drugih vprašanj v Aziji in da Was»bington in London v evropskih vprašanjih ne bofta sama odločevala.
Ce so vesti iz Moskve o teh zahtevah sovjetske vlade praviino tolmačene, pomenijo, da Rusija ne i&če prvenstva, temveč le enakopravnosti in sodelovanje z Anglijo in Ameriko pri urejevanju Evrope in ostalega sveta.
RAZGOVORI
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Ruski relif
Ta teden nimam o tem česa poročati. Prejšnji teden sem prejel pismo našega delovnega
Josipa Duma in vsoto $10, ki jo je prispeval zavedni rojak cvetličar Frank Jelarčič. Ta vsota in pa prispevek, * i ga ' je poslal Jože Kon&ič iz De-troka, je bila omenjena že v prejšnji številki. Nabrali smo do zadnjega izkaza za ruski relif $1,067.85; nadaljni prispevki (poslani po J. Dumu in J. Koršiču) $22, skupaj dose-daj $1,08$.85. To je precej lepa vsota.
Prihodnjih par tednov si vzamem nekaj počitnic. Mislim. da me ne bo noben Pro-letarčevih čitateljev veliko pogrešal. čez nekaj tednov pa »opet na svidenje!
Nova taktika Sov. unije v Evropi in po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
"močno, demokratično republiko^ ki se mora varovati vseh "slabosti weimarske republike".
Nikjer v proglasu ni namig-njeno, da je ta odbor oa komunistično Nemčijo, je pa za močno, demokratično republiko, ki si bo znala sama urediti svoja notranja vprašanja.
Ako pomeni ta apel sovjetske nakane o bodočnosti Nemčije, tedaj ji bo Moskva po zmagi nad Hitlerjem naklonjena, bo za njeno nedeljivost in iskala z njo čimboljših (gospodarskih zvez.
Drugi narodni odbori
Do lani so bili taki odbori le v Zed. državah in v Angliji, in v slednji je sedež tudi zamej-nih vlad, v Aliiru. pa sede* francoskega narodnega odbora, Moskva pa je bila izolirana.	<
Ker se je odloČila kom interno zavreči, ai je iskala boljših
zve* z ameriško in angleško Priporočite nriiatoH,, vlado. Z angleško ji je šlo do. .i nTi^ Poleta na' ?
Uničevanje socivja za vzdrževanje draginje
Poročila iz New York a pripovedujejo, kako prekupci, ki ,:Tgujejo z zelenjavo, uničijo velik del sočivja in sadja, zato, ia lahko dobe za preostalega «orostasne vsote. Njim je cenejše pustiti čimveč zelenjave ki jo pokupijo na njivah farmarjev, na ipolju, da segnije, kot pa najemati delavce, jo na-voziti v mesta v zadostnih količinah in jo prodati po zmernih cenah.
Ker je v tej deželi ves sistem 'ak, da so te vr*te špekulacije lovni jene — saj je fte celo vla-1a sama pred nekaj leti isto počela — da je držala cene navzgor, so odjemalci brez moči vzlic regulacijam, ki jih oglaša arad xa reguliranje :en. takozvani OPA.
naj
ZA LIČNE TISKOVINE
« JnvL^rl0 ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSK0 TISKARNO
Adria Printing Co.
189« N. HALSTED ST. CHICAG0 5, ILL.
Tal. MOHAWK «m PROLETARY 5E TISKA
PRI NAS


Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St, Chicago 23; ILL.
Čex c tem deset podružnic
Pribltžno šest mesecev je zdaj te /a na mi. I odkar »o se zabele ustanavljati in pripravljati v ta urad podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Spočetka je ¿k) to nekam počasi — rekli »bi s-kcro stiahoma, po polžovo— potem pa v ¿Imdalje hitrejšem tempu, 3 Čimdalje večjim zamahom in navduAtnjtim tako, da jih je £€ iaj na i o.*emde>vet v krogu te^a prepotrebnega in pcimem-bnega gibanja.
Nekatere naAe podružnice so velike, nekatere majhne, a vse pa brez izjeme na v »o moč delavne,.Nekaj jih je, ki uklju-čujejo domala vse slovenske ustanove v naselbinah, nekaj pa jih je pocrtalo iz pommez-r/h društev in drugih krajevnih organizacij. Posejane sq domala vsepovsod, koderkoli živijo iM&i ljudje. Najti jih je v Califo:niji, CoJoradu, Illinoisu, Ind ian i, Michiganu, Miasouri-ju New Yorku, Ohiju, Pennsyl-\aniji, WUconainu in Wyomki-fcu. Zanimanje raste za naSe gibanje, ki bo, kakor vse ka&e, naposled zajelo ves slovenski živelj v Ameriki.
Naše podružnice nudijo našemu narodnemu svetu moralno in gmotno pomoč, brez katere bi ta organizacija ne (mogla obstajati, niti ne vršiti ovojih teAkih nalog.
V moralnem ozira širijo ideje našega gibanja s svojimi shodi, sejami, sestanki vn raznimi prireditvami ter predstavljajo v čimdalje večjem številu čilo, ki bo z ozirom na težnje na^ih prizadevanj lahko silno vplivala na javno mnenje v tej deželi in drugod; v gmotnem pa so doslej prispevale v okroglih Številkah nekaj nad $8,-000, med tem ko so darovale centralizirane organizacije tri tisoč 900 dol., posamezna društva in i>osamezniki skupaj prav toliko, a na lanskem narodnem kongresu pa se je nabralo nekaj ¿«z $1,300.
Med našimi podružnicami je nekaj taikih, ki so nastale iz angkAko poslujočih dru&ev. To je jako razveseljivo znamenje. AH gledati moramo na to, da jih privalbimo še več v krog tega zgodovinskega gibanja.
I z vi št v u I m i odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki se mora opirati na uspeš-po.t svojih podružnic, se v polni fneri zaveda svojih doižno-sti, pa si s svojim'neumornim delom ustvarja čimdalje več zaupanja med narodom. Storil je že dosti dobrega in koristnega v dosego svojih ciljev. Poslal je n. pr. deputaoijo v Washington do našega državnega vladnega oddelka, kjer je po njej razložil pomen in rau.Tven svojega delovanja ter (povedal želje t&tih, ki jih zastopa v naiii javnosti; stopil je v stik s Številnimi činitelji, ki bodo «vplivali posredno ali ne-.posredno na odločitve za zele-no tniizo mirovne konference; pomagal je k razpustitvi tako zvanega "avstrijskega bataljona" fn s tem je razočaral Otona Habsburga v njegovem u-
rpanju na obnovitev habsburške monarhije, ki bi pomenila narodno amnt za slovensiki narod v stari domovini; v pismu je opomnil angleškega zunanjega ministra Edena in ministrskega ipredisednika Churchilla na to, da se bojuje proti fašističnim silam slovenski narod, ki mu gre že samo eacttran tega pravica do narodnega obstanka in svobodnega kulturnega življenja; pisal je čeho-slovaškemu predsedniku He-nešu, naj se s svojim velikim vplivom potegne za pravice našega naroda ; izdal in založil je Čokovo brošuro, ki je velikega pomena za pravično - rešitev primorskega in tržaškega vprašanja; dal je pobudo k ustano-i vit v i Združenega jugoslovanskega odbora, kateremu je izvoljen naš odlični pisatelj Louis Adamič za »predsednika; vsa njegova prizadevanja gredo za tem, da se Slovenci redijo nai\xkvti3a pogina ter zavzamejo kot del demokratične, federativne Jugoslavije enakopravno mesto v krogu svobodnih in demokratičnih narodov sveta.
Vse to delovanje in pa vzdrževanje glavnega urada terjata seveda veliko izdatkov, vs-led česar so potrebni kajpak tudi primerni dohodki. Za te imajo skrbeti naše podružnice, ki jih je, kakor smo že povedali, že kaj lepo število. Toda biti jih mora še več, če hočemo. c£a se bo delo za rešitev in osvoboditev slovenskega naroda onkraj morja še bolj razmahnilo.
Mesec avgust je vroč. Toda vročina naj ne ovira nagega deda. Glejmo, da bo v začetku g€»ptemibra naša organizacija štela najmanj 100 podružnic!
Zadeva slovenskih vojnih ujetnikov
Ko se je razvedelo, da so med vojnimi ujetniki, ki so jih pjtilali semkaj iz Afrike po strahovitem porazu osiščne vojske v Tuniziji, tudi vojaki slovenske krvi, se je naravno •pojavilo med slovenskimi Ame-rikanci veliko sočutje do njih.
Mnogi naši ljudje so se že obmili do nas z vprašanjem, če je Slovenski ameriški narodni »vet že kaj storil, da se okvenalum ujetnikom, ki so morali iproti svoji volji v laško vojsko, olajša ujetniško stanje.
Izvrševalni odbor te organizacije se je obrnil do raznih članov ameriške vlade ter jih prosil, naj izposlujejo, da se bi laški ujetniki slovenske krvi ali pridelili ameriški, oziroma zavezniški vojni sili, ali pa poslali na svobodno delo v tej deželi.
Ko dobimo odgovor, ga bomo objavili v slovenskih listih.
Nase gibanje
Od 14. do 22. julija sta se temu uradu prijavili dve podružnici: 8t. 81, Sheboygan, Wis., nastala iz dr. štev. 157 KSKJ; štev. 82, Slovan, Pa., nastala iz dr. št. 241 SNPJ.
V ietem razdobju so prispevale sledeče podružnice: Stev. 17, Uniontown, Pa., $132.30;
GENERAL HENRI GIRAUD, ■•¿•In.k francoskofa a4wiai*trativnofa cdb« ra v ••verni Afriki i« poveljnik franco«ko armade v Al tiri ji, ki itojo baje 300.000 moi, je dno 9. julija priiel um povabilo predtednika Roote-velta v Wa«ki»ftoa, kjer jo kil njegov go«t. Na sliki na levi jo Giraud in ua desni pa ¿lanioo ameriike ionsko armade. Po obisku v Ameriki jo Giraud odšel na uradni obisk v London in nato so vrnil na svojo mesto v Afriko.
št. 25, Chicago, 111., $12; št. 26 Salem, O., $13.75; št. 31, Pue bio, Colo., $15; št. 33, Bridge port. O., $20; št. 42, Hackett Pa., $10; št. 51, Barberton, O. $250.50; št. 54, Chicago, 111. $8.62; št. 59, Brooklyn, N. Y. ¡$16; št. 81, Sheboygan, Wis. $51.75; št. 82, Slovan, Pa., $5
Shodi in prireditve
Kakor nam «poroča tajnica podružnice št. 56, okrožje MH-waukee, Wis., Mre. Mary Musich, mislijo rmeti Slovenski dan tamkaj ter povabiti Etbi-na Kristana za govornika.

SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S LAWN DALE AVENUE .. CHICAGO 23, ILLINOIS .
MALO DR0BI2A
i Chicago, III. — Zdravniki
pravijo, da bolnik v spanju veliko več sanja kot pa zdrav človek. Imajo prav. Meni se je sinoči tole sanjalo: Bil sem pri zdravniku, mu potožil o svojem tzdravju, mu povedal, da sem se pred leti zdravil v Co-loradu in nato mi je naročil, naj grem spet tja saj za tri mesece. Obiskal sem Edwarda Tomšiča v Walsenbtntgu. S soprogo sta me vljudno sprejela in postregla s pristnima kranjskimi klobasami. Jedel sem jih toliko časa, da sem se preftm-cfll. Ed mi je prišel na misel f sanjah menda vsled notice o njegovih poškodbah, ki jih je dobil v jami, in pa da je zopet doma.
*
O konferenci v Casablanci je krožila med drugimi ta-le anekdota: Nekega jutra so se pri zajtrku vsi dobro počutili., Churchill je družbi ipri mizi pravil, kako se mu je sanjalo, da ga je Bog obiskal in bil z njim izredno prijazen. Zagotovil mu je, da bodo zavezniki •zmagali v tej vojni, in on (Churchill) pa postane premier vlade združenih narodov.
Par momentov so vsi molčali. A predsednik Roosevelt, ki je tudi precej humorista, je povzel, da se je Churchillu res prijetno sanjalo. Ampak sanja se lahko tudi drugim. Pa je FDR začel praviti, da se" je prejšnji večer v sanjah tudi njemu prikazal Bog, bil je z njim nadvse dobrohoten, mu zagotovil zmago v tej vojni in pa da se bo vse dobro izteklo. Vi Američani boste imeli kontrolo v zraku in s tem vlado nad svetom, Ti, dragi Roosevelt, pa boš prezident združenih narodov.
Nato je bilo spet vse tiho, kot tedaj ko je Churchill dokončal svojo sanjsko zgodbo.
Pa se zgane Jože Stalin, si nabaše pipo, jo zapeli in reče: "Gentlemana, tu mora biti nekaka pomota. Kolikor se spominjam, nisem vama Še ničesar obljubil.
Te in slične dovtipe črpam iz raznih listov, kadar mi je dolgčas, pa jih prekrojam v naš jezik.
Vsako leto je leto obletnic, de posebno pa letošnje. Hitler je dopolnil svoje 54. leto, kar ga bržkone ni zanimalo toliko kakor obletnica 22. junija, ko je dve leti od tega udaril v Sovjetsko Unijo. Od tedaj mu ne
3re ničesar več' po sreči. *
Leta 1942 so imele ameriške železniške družbe po odbitju davkov in vseh drugih stroškov $960,000.000 čistega dobička. A namesto da bi se cene voznini na železnicah znižalo, se jih je večinoma zvišalo. A železničarjem, ki so vprašali za zvišanje plače, pa je bilo rečeno, naj se kar potolažijo s svojo sedanjo mezdo.
Zahteve železniških delavcev se je torej kratkomalo zamrznilo vzlic temu, da smo v poletni vročini.
• *
Od kar zavezniški letalci rušijo nemške tovarne da kaj, je nemške radio-govomike minilo vse veselje smešiti "barbarske demokracije". Udarjajo v svojih jamranjih in grožnjah na vse druge strune. *
Ne dolgo tega so nacifašisti | še trdili, da se Američanov nič ne boje, ker so pomehkuženi. A izprevideli so, da imajo o-pravka z zelo trdo pestjo. A vendar, vera osišča v pomehkužena»! našega ljudstva ni bila brez podlage. Iz poročil nabornih komisij je razvidno, da je bilo 42 odstotkov vpoklican-cev zavrženih vsled enega ali drugega nedostatka. Mnogi kapitalistični listi razlagajo, da je zato toliko "škart", ker se jim je že v otroških letih predobro godilo, če so taki komentatorji v pravem, tedaj ne bi bil noben bogataški sin sposoben za v armado, ker so bili rojeni "s srebrno žlico v ustih."
Pred kakimi 10. leti je Frank Petrič p bal, da bo ameriški narod čutil posledice krize na telesni oslabelosti najmanj 50 let. Seveda, to velja za tisto maso» o kateri je tudi predsednik Roosovctt dejal, da jo brez zadostne hrane, brez zdravstvene brige in da je tudi ob
vse druge dobrine.
*
Velike korporacije se trudijo, kako nagrabiti čimveč milijonov dobička na račun vojne. Mali tatovi pa so se lotili krasti živež. Prej jim je btto največ za denar. A sedaj pa udirajo v mesnice in grocerije, v prodajalne obuval itd., utgrab-Ijajo šunke, kavo, čevlje in razno drugo blago, ki ima na črnem trgu veliko vredno*,, ker
ni treba "pojntov", *
Milijone novih "vrtov zmage" je jamstvo, da zajčji rod
še ne bo. izumrl.
*
Ameriškim dekletom se bodo podaljšali vratovi. V«rok:
vendo manj fantov je na ulicah.
e
Ameriško ljudstvo ne'bi bilo kaj posebno prizadeto, ako se bi ukinilo kak department v Washingtons vsa dežela pa bi čutila težke posledice, če bi se premogovnike zaprlo več kot
za dan ali dva.
*
Kakšna bo'demokracija po svetu, ko bo vojne konec? Ni potrebno, da bi odgovor na to vprašanje iskali ztfolj v radikalnih listih. Kdor zasleduje tukajšnje štiri velike angleške dnevnike, vidi iz njih, da je in da bo s svetovno demokracijo še marsikaj narobe tudi ko bo svetovni konflikt končan, če pa o demokraciji vprašate še poljsko za mej no vlado, boste izpre videl i, da je s to stvarjo
že sedaj veliko narobe. *
Ameriškim dijakom se pred-baciva, da so o svetovni zgodovini zelo slabo podkovani. Lahko pa se primeri, da bodo ob vrnitvi z bojišč zelo razočarani s to parletno zgodovino, o
kateri se uče btez knjig. *
V Chicagu je bil pred mese-com na govorniAki turi neki bivši Član poljske Vlade. V svojih govorih je rogovilil proti Rusiji in pa tudi zaveznike v splošnem kritizira, češ, ako Hitler krši mednarodna prava, se mu preti, če pa jih Rusija, se miži. Težko, da bodo Poljaki s takim bojevanjem štirim svobodščinam sploh kaj pomagali. V »prejšnji vojni so ustanavljali Poljsko proti Sovjetski uniji. Poljski veiik.asi bi morali razumeti, da je sedaj "druga" vojna in na mirovni konferenci bo tudi Rusija zraven. Na prejšnji je ni bilo, čeprav je tudi takrat za zaveznike izgubila več mož kot katerakoli druga v vojno zapletena dežela.
*
Pravijo, da rumunske armade ni več na vzhodni fronti, a tudi domov ni prišla, ker so ji Nemci vzeli ves gasolin, in konje pa pojedli. Tako se je dogodilo, da mora rumunsko armado preživljati Sovjetska unija.
*
Mislili smo, da če nam bo v Ameriki Časa zmanjkalo, fižola bo «zmerom dovolj. A tistega i v kantah so nam dali na pojn-te in nekaj časa se ga je prav težko dobilo, češ, da ima armada prednost. Torej je fižol res dobra municija!
¥ *
Senator Taft iz Ohia se rad oglaša tudi o povojnih zadevah. Kadar le more, se obregne ob podpredsednika Walla-cea, čeV da kar Henry po vojni hoče, je socializem. Socializem pa po Taftovem mnenju pomeni druibo samih barab, trampov in "loaferjev". V plast slednjih spada že sedaj vsa "visoka" ameriška družba. A po Taftovem mnenju smeš biti "loafer" le ako si iz bogate družine. Sicer pa on socializem ne samo napačno razume, nego ga tudi povsem krivično tolmači. In drugič, on se boji take uredbe, v kakršni bi morali delati za vsakdanji kruh tudi njegovi klijenti.
¥
Tolažijo nas, da pride čas, ko nam bodo tudi mleko delili po odmerkih, ne samo maslo. Državni senator John Cashman v Denmarku, Wis., se je svoje-časno zelo zgražal proti pošiljanju masla zaveznikom, češ, da bo to imelo za "masleni biz-nis" po vojni slabe posledice. Radoveden sem. Če agrikultur-ni ljudje kakor je on razumejo tole: če vojno izgubimo, ne bo ne masla, ne maslenega biznisa. V njegovem Denmarku je še veliko masla in maslenega biznisa. A v evropskem Denmarku je ipo okupaciji maslo samo za Nemce, za Dance pa
nikakršnega biznisa.
*
Podpredsednik Henry Wallace je nekam obsenčen. To pa radi tega, ker je zato, da se trampe v nižinah in loafarje v višinah odpravi. Demokratska stranka ga polalgoma odriva, da ji v (prihodnji volilni kampanji ne bo v napotje... ¥
Radio Berlin, radio Tokio, radio Viohy in radio Rim niso za "ugodna" poročila iz Amerike nikoli v zadregi. Sedaj iz-
gredi, pa nedavna razkrinka-]Willkie noproril S Svojo
vanja "komunističnih" aktiv- l	\A/^,M<
aorti, ki jih je razgaljal Martin knj!9° . WOr,d
i"
Dies, in nato "zoot suits", izgredi v Detroitu, napadi na
velik uspeh
. fx. _	Ko je bivši republikanski
premogarje itd. In poročila, ki j (predHedniAki kaTwlidat skončal jih objavlja po svoje pnkroje- 3Vojo p^^ turo okroi ^ ne Chicago Tribune, tudi zelo u ^ ^ na tem ^^ zaJl[mal
radi citirajo.	"posebno za položaj Sovjetske
unije ter Kitajske, je pričel pi-
Robert A. McCormiok, last-	knjigo "One World". V nji
mk čikaške Tribune, je pred	razpravlja, kako si situacijo
par meseci celo v govoru po	po „vetu on predstavlja. Pro-
radiu dokazoval, da z bomba,	pagira, naj po bodočem miru
mi osilču ne bomo mogli sto-	nakane mednarodno sod e lova-
riti kaj prida škode. Trdil je,	nje namesto tekme dežele zo-
da ima tista stran, ki meče	per deželo. Izolacionistom in
bombe, več stroškov in kvara	McCormickovim nacionalistom
kakor »pa ona, kjer eksplodi-	^ je z njo jako zameril.
rajo. A »zdi se, da je bil Churchill bolj v pravem, ko je dejal, da se morda zgolj z aero-plani Nemčije ne bo moglo premagati, a poskusiti je vendarle vredno.
Knjiga "One World" je izšla pred dobrimi tremi meseci. Prodane je bilo že okrog 1,-200,000 izvodov, nekateri časopisi pa so jo (priobčili serij a 1-no. če sploh kaj, potem ta knji-
ga, oziroma njena ogromna Ameriške čete so razpode- cirkulacija, dokazuje to, da se
ljene po vsem svetu za borbo proti fašizmu. Nič ne bo škodilo, ako tisti, ki smo ostali doma, kaj pod vzamemo, da ne bodo vojaki, ki se vrnejo z vojne proti fašizmu, dobili to zlo ; doma.
¥
V italijanski vladi je zmanjkalo služb. Ministra za kolonije ni več treba, ker so "job" prevzeli Angleži. Cesarskih služb v Etiopiji je za Italija, ne tudi že precej časa konec. V Rimu jih več ne poudarjajo. Rimc-kega cesarstva ni več in "cezar" Mussolini se trudi, da ne izgine iz zgodovine kakor jesenska muha. Kako se vse spreminja, bi Človek mislil. Pa se ne, kajti mogočni "demokratični" krogi delujejo, da Italija ostane fašistična tudi ko Mussolini pade. To je tako
velik del ameriškega ljudstva zelo resno zanima za politične in ekonomske svetovne probleme.
Brezprimerni vladni potroški	^
Jz zveznega zakladništva so poročali, da so znašali vladni izdatki takoj prvi dan novega fiskalnega leta dne 1. julija $245,609,749. Od tega je slo istega dne blizu 80 milijonov v vojne namene. Dohodki zvezne vlade pa so znašali dne 1. julija le borih $21,200,722.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nova k»jiiica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DR2AV-
kot pravi pregovor: "Kralj je 1 LJAN«
umrl! Žrvio kralj!" Enega po- Poleg vpra&anj, ki jih navadno sod-kopljejo, a je Že drugi ves O- n,ki «tavijo pri izpitu za driavljan-kinčan, da prevzame njegovo! itvo» V9ebuie knjižica i* v II. delu mesto. «	nekaj vainih letnic iz zgodovine Ze-
^	« dinjenih držav, v III, delu pod našlo«
....	^	„ „ 1 vom RAZNO, pa Proglas neodvisno-
Sovjetski uniji je v začetku UsUvo eZdinjcnih Jriav, Lincol-
tega leta maršal Goenng za-1 govor v Getty8buigu, Predsedni-pretil, da *e Nemčija znjo ne ki	dr*v in Poedine drtave.
bo pogajala, ker Nemčija občuje le z gentlemani. To je bil itBlee namig Washingtonu in Londo-! ,
Cena knjižici jo urno 50 conto* •
nu v separaten mir, da potem Hitler z Rusijo "svobodno obračuna m napravi konec barbarom 'V Trik se ni posrečil. Minuli teden so se vršili po vsi Ameriki veliki shodi v pozdrav "ruskim barbarom", ki že dve leti povzročajo nemškim "gentleman om" nič koliko težav m skrbi.—John Chamazar.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
CHICAGO 23, ILL. CHICAGO, ILL.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj-starejšo jugoslovcnsko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
Japonci dali "svobodo" Burmi
Buama v Aziji, ki so jo v tej j WGES, 1360 kilocycleb.
Vodi jo George Marchaiv
MM»1M»WMMIMIMMI
vojni vzeli Japonci Angležem, meri okrog 233,000 kv. milj in ima nad 15 milijonov prebivalcev. Skozi Burmo so dobivali Kitajci v vojni z Japonsko od Anglije in ostalih zaveznikov Fikoro ves materij al, a pot preko te dežele jim je zaiprta od kar so Japonci pretrgali sloviti Burma Rd.
Prebivalstvo Burme se v dneh japonske invazije ni uprlo mikadovim četam, nego je boj med angleškimi indijskimi in mikadovimi četami nekako brezbrižno opazovalo. Japonci so mu v hvaležnost zato dali "svobodo". Tako je Burma, ki je po površini še enkrat tolikšna dežela kakor je bila Jugoslavija, pa tudi po prebival-večja, postala po zaslugi Japoncev "osvobojena" (izpod Anglije). Japonci so ji sestavili novo vlado in japonski poslanik v Burmi pa je Ranzo Savada, ki je bil že japonski ambasador v Parizu in je zelo treniran diplomat. On je torej rasnični glavar Burme.
Vendar pa je treba Japonski priznati, da ravna v svojih i imperialističnih ambicijah za "nov red" v vzhodni Aziji veliko boljše v prizadevanjih za naklonjenost domačinov, kot pa so to znali Angleži.
MMiMiimiMinnittt»»
M
PRISTOPAJTE K	; [
SLOVENSKI NARODNI o
PODPORNI JEDNOTI ! !
* *
! NAROČITE SI DNEVNIK ¡[
99
» «a
« Stana sa cclo loto $6.00,
pol lota $3.00	| |
; Ustanavljajte nova druitva.	< ►
» Deset članov (le) jt t roba za	! \
) novo društvo. Naslov za list in	< ;
sa tajništvo je:	i»
26S7 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN an4 SURGEON 3724 West 26th Mreet
Tot. Crawford 2211
OFFICE HOURS:
1130 to 4 P. M.
(Except Wed. and Fun.) 6:30 to 8:30 P. M
(Except Wed., Sat and Sun.)
Res. 22It Sa. Rldyoway Avo. Tol. Crawford §440 If no antwor —- Csl « Anstln 5700
Ogromna škodo dobičkarjem v korist
Iz raznih krajev se čujejo jjj BARETINCIC & SON 1
/.atožbe, da velebrgovci z živili <» ouščajo segniti oranže, bre-'«» k ve in drugo sad je, zeljnate •jlave, jagode in druga prepo-1 robna živila, z«to>4* jih je na trgu čim manj in jim lahko navijajo cene po mHi volji.
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Straat JOHNSTOWN, PA.
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
1
education
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1872.
Published Weekly «I S301 S«. UvakU A»i.
CHICAGO 23, ILL., July 26, 1943.
VOL. XXXVIII.
The Great "Spud" Mystery ! ™ï MABCH OF LABOR
Not so long ago there disappeared from the tables of the American people a lowly vegetable upon vthich through the year« they had come to rely as a staple f >od. The circumstances of this disa|»pearanee were somewhat mystifying. Such a thing hsd never happened before. We were told a terrible shortage of potatoes had developed. Some blamed cold weather for delaying the early crop. Others insisted thr.t the vanishing spuds had >een abducted by speculators anxious to drive the market price up.
Whatever the facts were, there is no doubt thut the price of potatoes oid go up. There is no doubt that spuds were bootlegged. The oorner gro- ( ceryman dished them up from behind the counter with a great deal of "hush-hush** and at a fantastic cost. The lowly spud became a rarity and ' a treat.
Now, suddenly, we are informed that a tremendous surplus of potatoes lias developed. The War Food Administration sends us an "urgent appeal'* to eat potatoes now. We are told of a bumper crop of early potatoes which are perishable. "These early potatoes,'* says the release, "won't keep — they must be censumed or wasted—it's now or never."
One would expect that such an overwhelming surplus of spuds would drive down the price and make potatoes an attractive buy for housekeepers who have to spread their pennies thin these days. Perish the thought! In ihe same dispatch from New York which tells of a 15-million bushel potato <rop on Long Island, there appear» a sentence to the effect that the War Food Administration is buying heavily "to keep up the price.*'
• In the name of all that's reasonable—WHY? If there is an actual surplus of potatoes now—which we don't doubt—why should we have to pay i*n inflated price of 5 cents a pound for them in the retail stores.
It's things like this that disgust the American people and make them wonder whether the people who are running our domeatic economy on the home front know what it's all about.
IMMHI I ••»•«• cet« Of MMIK1
'V	mrJma	mm
•um ¡«e	«3	mS SS
—wo «e MM	m	laui i gm M, t mm nSS
mm mi »	MS	2£2 SMI
A*'
-r if Wt SOff ** *****
.nvowvt ot**^
174
N.A.M. and the Postwar Economy
We believe, regretfully, that only a small segment , of the working people of America are giving serious thought to the rules under which the game of life is going to be played when the war ends.
However, the big owners of this nation—whose names are listed in the roster of the National Association of Manufacturers—are more alert and more purposeful about this matter.
What the owning class—that section once referred to as "economic royalists"—have in mind is a new system in which the same old skin game of labor exploitation will be played. They see themselves still owning all the jobs there are. They see small business pretty generally eliminated. They see great power in their own hands.
In talking about their plans, which they are doing now in the slick magaxines, they promise higher living standards. By greater efficiency. (Production costs will be lowered and people can afford to purchase more than they ever could in the past. But the present owners still will do the controlling and continue to reap higher profits.
it is possible to express the aims of the "economic royalist»** diferentiy.
They are saying to the workers: "We will manage you and be good to vou."
They are saying: "Americans will be one big family—with us in control	•
They are aaying: TOTALITARIANISM!
a a a
We hope the workers won't continue to ignore what the owners of America are saying and what they are inplying.
We hope the great mass of people will decide — before the war ends — that they just don't need an owning claas to manage them and to keep them "in comfort.'*
In short, we hope the American people will fire the profiUtakers and establish a new order of economic democracy instead of the benevolent paternalism which political dictators of Europe and economic dictators of America envision as the coming "way of life."
For the way of the owners MUST lead to fascism. The way of Socialism is the way of industrial democracy.—Reading Labor Advocate.
CIMLICH STATUT«* I os it49 mm ums pmup « ttft tUKK OtAfN «** gnu. *A M M ÜDffVtf OS BMtUMD TD VfttfT
REFLECTIONS
By the Editor of the Reading Labor Advocate
This week's announcement by the president that the coal minea will be returned to their private owners is » "phoney."
I' It's a "phoney" because, the ce-
Are War Profits An Illusion?
We have a "Little Steel" formula for weges. Whether labor likes it or not, the workers have been made to live up to it. What about a formula for corporate war profits?
, The second World War, the commercial preas keeps on harping, is not lemony of "taking over" the coal Koing to yield a crop of overnight millionrairea aa did the first World War.
Wft DO MOM THAN »«It WIM» LV WHIM »UY UWWMAADB eooos. W| MAfflAM OU* > mum m o so AN II f 0 i a son i »••MT FM A trrriR WOALO . LOOK »OA THIS iAill «NCN YOU ** A HAT
Grade Labeling" for the next meeting of the committee.
Hugh Bogardus, buyer for Central States Cooperatives, Chicago, is chairman of the Grocery Committee. The regional cooperatives represented were: Associated Cooperatives of Northern California, Central Cooperative Wholesale, Midland Cooperative Wholesale, Consumer Cooperative Association, Central State* Cooperatives, Farmers Union Central Ex., Ohio Co-op Grocery Wholesale and Eastern Cooperative Wholesale.
Ownership of Flour Mills by National Cooperatives Urged by Grocery Co-ops
Continued Use of Grade Labeling, Co-op * Centennial Tie-In Voted by Groceq^Cpmmittee
NEW YORK.—-The Grocery Committee of National Cooperatives, Inc., doing the purchases for more than a thousand consumer co-op stores from California to Maine, met at the now headquarters of Eastern Cooperative Wholesale in New York City, July 8-9 to thrash out policy of cooperative merchandising. Among the important decisions reach were the following
The Committee voted to ask National Cooperatives to study Hie possibility of centralised ownership of flour milling facilities to supply the needs of all the consumer co-op stores. Several of the regional cooperatives now own the Cooperative Mill at Auburn, Indian*. The mig-gested program would call for ownership of this mill through National Cooperatives, plus ownership of as many additional mills as are necessary to meet the need of the cooperative stores at the t present time, Which is considerably beyond the volume of the Auburn Mill.
The Rochdale Centennial theme will be used on as miiny CO-OP labels as possible in the year 1044. according to another decision of the Committee. The <hairman of the grocery committee was appointed to work with the Centennial Committee of The Cooperative League of the USA In arranging for the use of the Centennial theme on co-op cereals and such other co-op merchandise as it is feasible to include.
The Grocery Committee also voted to continue the present policy on the use of government A-B-C grade labeling. A special committee was appointed to make a thorough study of the grade label situation and prepare a report on "The Truth About
Daniels Scores Naval Oil Lease
Former Secretary Who Fought to Protect Reserve Says Knox Deal Was Worse Than Foll-Doheny Transaction
The navy's defense of its lea* of the almoat priceless Elk Hills oil reserve to Standard Oil of California leaves much to be desired. Whether any "improprieties" were committed, which Secretary Knox deniea. is immaterial rt this stsge of the investigation. In due time, it ia hoped, all the facta will be ascertained and it will be possible to judge whether the tranaaction was a blunder or worse.
Knox's labored explanation of his part in the deal leave "cold" Jose-phus Daniels, who was Secretary of the Navy during the last war. He knows how the oil companies have worked to get these reserves. He and hia assistant secretary, Franklin D. Roosevelt, once spent an entire night watching a closing session of Congress, to be sure no legislstion went through giving the oil reserves away.
It was not until after the retirement of Daniels that the nation was shocked by the disclosure that the reserve had been leased and that a "little bhek bag" had figured in the transactioa.
Daniels is penning some burning editorials in his paper, the Raleigh "News and Observer," condemning the latest lease.
From the day the Wilson administration blocked the attempt t-» mb
mines was a "phoney" in the first place.
The mines have never been out of private Imids and the one and only purpose of ownership—namely, the exploitation of workers for the profit of owners—never has been abrogated for as long aa a single second.
I think that, in the interest of a better understanding of the class character of our economy, and despite many "liberal" gestures by the administration, the action of the government in the coal contiaversy should be analysed with scientific coldness and not distorted by fake patriotism and bitter invectives
against John L. Lewis.
*
What happened when the administration "took over" was merely that the government intervened, much as a friend of one of the contestants in a bar-room brawl might intervene for the purpose of taking over the burden of a battle which his friend Is in danger of losing.
When the miners and the operators were clearly deadlocked ia a struggle that theatened to endanger the war effort, the government stap- i ped between, and, facing Labor, ' asid: "You've got ipe to whip." I
So John L. Lewis, in effect, shrugged his shoulders and bowed to the inevitable—temporarily. "All right," he said, "so long as you're around the fight is off." And then, staring hard at his adversary, he added: "We'll settle this another time, when we're alone."
AnJ since then the administration's protege has been having his
Whatever corporate profits the big war contractors are makin?, it is )>ointed out to us, ace being gobbled up by the tsx collected. Look at the huge excess profits taxes the corporation are compelled to pay out these days!	\
Any attempt to place a ceiling on profita, the warning rings agiin, would hamstring free enterprise and would be little short of a nations! calamity. It would hurt the general community and would even injure the war effort.
Comes the Survey of Current Business, monthly publication of the Department of Commerce and discloses in its June issue that corporate profita—after taxes—for the first quarter of 1943 were approximately 18 per cent higher than in the first quarter of 1942. The new profits, calculated on the basis of present corporate tax rates, amounted to $1,821,-000,000 in the first three months of the year. If the boom goes on, corporate profits will reach nearly eight billion by the end of the year.
In effect the analysis reveals that Uncle Sam is paying the increased tax bill of ltoajor war industries and thereby leaving a margin for continued profita booata.
We return to our question: On the basis of simple equality of sacrifice —if a ceiling is put on wages, why not place a ceiling on corporate profits? —Justice.
Post Mortem
It's nothing to gloat about, but the political criticism of our item on FDR and the Connally-Smith veto, implicating by implication the President in the Congressional overriding, took a bad ride with the news of how the Administration sustained the veto of the anti-Subsidy bill .. . Here, for on.e reason or another, was something the White House was dead set on. A mere anti-Labor bill could be vetoed, to save face, and then let slide .. . I Here there was no sliding. A full day before the message was sent up. Jim | Byrnes got hold of Msjority Leader McCormack. who conferred with Speaker Sam Raybum. Telegrams were dispatchel to more than 50 absentees. (Nobody bothered to call them back when trade-unionism was at stake) . . . The Whip organization got to work on Republicans and Democrats alike, with political argument* and swaps. Next day- the veto was sustained ... You just got to be on the right side ,. .—Matthew Low in The New Leader.
an agreement and collecting profits j from their tubor.
*
Now that the president has announced his intention of ending government intervention, we should soon know what John L. i»ewia and his miners will do.
But that is not the important question. Neither is it any question
the oil reserves," Daniels declares, "the oil men have resolved by ho^»k or { *t ail whether or not the president, 'rook to own or control the naval oil reserves. First they threatened to open their offset wells and drain the naval reserves of their oil. That threat was :net by the Secretary of the Navy (Daniels), who declared that if that aort ©f looting was attempted, the navy wouud play the same game and dotJble the offset wells."
Daniels pays a warm tribute to Normal M. Uttell. assistant attorney jreneral, for his condemnation of the deal and forcing its cancellation.
"If public men who render distinguished and patriotic services in America were knighted," Daniels wrote, " the highest decoration would go to Mr. Littell, whose wisdom and courage compelled the annulment of the illegal, invalid and indefensible lease.
"Any official who stands against exploitation of astionsl reserves by the greed of monopolists is entitled to honors that go only to those who tender service «beyond the call of duty.' When Mr. Littell uncovered the fact that the contract made last autumn was worse for Ihe government than the Owe Fall made with Doheny, he knew whet he might expect from the Standard Oil lobbyists and henchmen.—-Labor.
Shocking Report on Washington Slums
It is necessary for LABOR to remind its reader» that Washington is own way. wrxking miners without| th* «*Pltal of the richest nation in the world; that it is the political and
economic heart of America; that it has more to do with the nation's war effort than any other city, lange or small. So much for the importance of Washington.
LABOR has occaaionally declared that Washington is the worst governed city in the country and that it is run by a group of political incompetent* and misfits, who do what the rich landlords, the utility interests and other powerful groups feel should be done—and precious little more.
This criticiam may have Acemed harsh, but it is not to be compared with what « committee of the House, after long inquiry, reported the other day.
It found that half the population of he Nation'. Capital is living under slum conditio.., and that the city is threatened with disastrous eptdo. vnic. unle*. something drastic is done, aad done at oace.
No one in Waahington seems to question the accuracy of the committee's report. Who is responsible for these shocking conditions? The answer la: Rick men and women who own the ilwa aad gather great Income, from them, together with the realtors, who fear that public housing will make it mere difficult fer them to exploit the homeowner«—Labor.
ex-
What They Say--
President Roo.evelti
"When the government first perimentcd with rural free delivery of mail there were those who said it waa too costly and was no practicable. More recently when we b<*nn a program of rural electrification there were those who said it was not practicable and would prove too costly. These and other programs, which at first were declared not feasible, are now recognized as a great
FARMERS ARE INVITING! ,b!ewTto °*r n"ml
they have been made to work on a practical and satisfactory basis. If we can make crop insurance work it will, in my opinion, prove one of the greatest steps ever tsken by the government toward msking farming a sound and profitable acrupntion."
ANOTHER "NOSEDIVE"
American farmers are getting
themselves în position for another nosedive similar to their disastrous experience following the close of the last war, the Office of War Information named this week.
Enjoying their grestest prosperity in 23 years, farmers were declared to be speculating in land on a dangerous scale. During the year pra ceding March, the I. W. I, declared, land values none as much as 24 per cent. If the trend continues, it was predicted, agriculture Is In for other smash.
an-
HAVE A HEARTH I
A British sergeant waa taking particulars from a new recruit. Sergeant—Are^ you married? Recruit—Yea, sir Sergeant—Any children? . Recruit—Yea, sir. Five girls and four boys.
Sergeant-JMine, altogether. Recruit—«No, sir. On at a time!
Francis B. Ssyre, deputy director fer Forelga Relief and Rehabilitation Operations:
"The liberated areas will doubtless become hotbeds of bitterly striv-ing and mpposing factions many of them bent on selfish power. Political Intrigues will fill the air. From all sue* factional strife America must resolutely hold aloof. Ou only objective Is to bring help to human beings in distress and assist them, once they are able, to set up ttie Vovernments of their choice, so long aa these do not real on the tyranny of fores ,.. Through the relief and rehabilitation of Europe and Asia lies our only pathway toward peace and security ... Indeed, upon success or failure j in the rehabilitation of the stricken I peoples of the world depends our
own future prosperity or adversity. The United Stites cannot remain prosperous in a world of bankrupt customers."
Jadgo Jonah J. Goldstein, of New
York City«
"It is a fundamental principle in our democracy that no distinction should be made on the basis of race, creed or color. Such discrimination is un-American v*nd anti-American. Ours is • government of laws, and so in accord)nee with our democratic way of life special laws were en-scted to the end that we on the home front would not discriminate on the basis of race, creed or color. While other citizens are fighting on the battlefront to preserve our American way of life we at home must defend our home front. Enforcement of law and order at home is as vital as bittling on the war fronts."
A Problem for the Economist and the People
Figuring the United States government will harve a debt of $300,-000,000,000 at the end of this war, some economists think we should not attempt feat payment, but set a goal of paying It off in 100 years, or at the rate of $3,000,000,000 a year. But to do this , they think, the nation would have to have a minimum national income of $100,000,000,000 a year, and we would really have to find out how much it takes to ran ] the government each year and really ballanced the budget. And we would have to get aloag without the luxury of ftiturr wan. In thf. last hundred yean wa had five.
when faced with a national crisis, was justified in taking heroic measures to preserve the national interest
The big question is:
Why die aot the government face the other way whoa it «sppod be-twee« the battling miners aad aters? Why did the admialstrati •e evidently champicn the ater's cause and so pointedly place the workers at a disadvantage? % Yes, we'll a*ree with all those who say that coal MUST be mined.
But it would have been just as easy for miners to produce coal if the president had said to the operators: "No agreement, no profit." That is to say, if the government had REALLY taken over the minea and operated them for the sole purpose of producing coal for the nation.
Here is an issue which, I contend, is of vastly more importance than the quality of John*Lewis* eyebrows:
HOW is it going to do it-
And for what PURPOSE?
If the administration is merely going to step between workers and profit-takers to place the workers at a disadvantage—and without removing the basic cause of Industrisl itrife—then that action plus the many straitja-keting devices thnt have been legislated "for the protection of the nation" must inevitably lead to an American brand of fasciam. For then the purpose of government will merely be to hold two inherently conflicting classes in such relationship to each other that the owning clans will always be protected in its privilege of profiting from the Hbor of the working class.
And so, while I offer no quibfrle at all about the propriety, neceasity or deairabillty of government control of the economic machine, I do advocate methods and objectives which will lead to industrial democracy. .
And I submit that to achieve democracy within and economy that ia managed and Controlled, the first indispens ble action must be the true socialisation of industry for tf.'.e purpose of producing) altogether for the general welfare and not at all for the profit of owners.
An administration that takes over only in an emergency and that binds workers to serve for the profit of an owning claes is not heading toward democracy. . -
BULK OF AMERICAN FAMILIES UNDER $30 A WEEK
KNOXVIILE. Tenn.—Almost 16 million American families and working individuals, the bulk of the American population, have a weekly income of less than $.10 according to best government figures. John W. Edelmcn, CIO lisison offirer to the Office of Price Administration, told the Tennessee CIO convention here recently.
•»That includes 4 million retail _ workers who average $24.79 a week	'
and over a million and a quarter AMERICAN WORKERS
textile workers who made $27.0« a ARE DOING MIR API PC we*k during February," he declared.	™IKAlLt*
Edelman, a nationally - known authority in consumer end housing fields, told of one industry where earnings were 50% above those of August 1939, "Since the cost of living has risen only 24%, that meant
that the workers were 26% off than they /were. Even assuming that these figures are accurate, these men are now working two or three days a week more than they used to. That means that half of their extra work, a day or a day and a half, goes to pay for increased prices.
Pointing out that profits continue to rise, he warned thst in any attempt to secure economic stabilization, prices end profits and salaries of corporation officilaa, as well as wages, must be controlled.
1UUty<mBi*f1Uitk
WAR BONDS
A scout car Is a low-slung motor car armored with heavy «teel plate, used to transport troops from one point to snothev. It is of low til-houette end gives protection sgslnst machine gun and other ground (1rs A scout car costs $5,000.
You and your neighbor» Mnln« together can buy one of these vehicles for the Orrfnanca Department of our army with your purchase of War Bonds We need hundreds of them and need them quickly Put at least ten percent of your wsges or Income Into War flonds every pu> day snd help y«Ur fellow Americans top the War Bond Vota In your county.	Vt |t, r##n,ry U0tmftm4nt
Inters of Production Outslugging Slaves of Axis, Declares W. P. B Official
American workers are m king miracles on the industrial front, their rate of production being twice wh*t it was in the laat war, Joseph D. Keenan, vice chairman of the War Production Board, revealed in a nationwide radio broadcast
"Our workers ere* doing wtnt the Axis thought was impossible." he Mid. -They are outslugging the regimented workers in Axis factories."
He paid a tribute to railmen, too, for hauling the greatest traffic in all hiatory 'Vith one-third less labor than in Wig."
J**"	in all of
thla, Keenan declared. "They have joined with management in finding
T f* to	the production
™d to victory."
The W. P. B. official warned, how ever, that workera must not rest en "We cannot ease up; we must work hnrder to hasten the dsv of victory * he said.
CZECHS JOINING -YUGOSLAV PARTISANS
The Stockholm' newspaper. Ny reports that a number of r«echa who had eacaped from Ger-man camp* have joined the Yugo-partiaana In Sloatnla.