VRTEC ODPIRA VRATA - Danes popoldne se končno odpirajo vrata tako težko pričakovanega vrtca na Planini. V njem bo prostora za 240 predšolskih otrok in dojenčkov. Več o tem na zadnji strani. - Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 18 IMiaosfclji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Skorja Loka in Trtic - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASILO SOCI Kranj, torek, 7. 3. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1*47 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1860 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSK Pred volitvami 3 Volitve v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih V četrtek, 9. marca, bomo volili delavci v temeljnih organizacijah člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Delegacije volijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih skupnih služb, v delovnih organizacijah pa le, če gre za enovite delovne organizacije, organizacije, ki v svojem sestavu nimajo več temeljnih organizacij. Delegacije bodo volili tudi delavci dela TOZD, enote, a le v primeru, če je njen sedež na območju druge občine kot sedež TOZD. Delegacije bodo volili tudi kmetje in obrtniki in pri njih zaposleni delavci in vsi ti volijo v TOZD, s katerimi poslovno sodelujejo ali v okviru poslovnih skupnosti. Delegacije bodo volili tudi zaposleni v oboroženih silah in odvetniki, DELEGACIJE IflZO IN DRUGIH SKUPNOSTI DELA delegacije za samoupravne interesne skupnosti pa tudi delovni ljudje, povezani v nekaterih pokicnih skupnostih. V vsaki temeljni organizaciji združenega dela se bo oblikovala ena delegacija za skupščino družbenopolitičnih skupnosti in praviloma več delegacij za skupščine posameznih interesnih skupnosti. Katere delegacije se bodo oblikovale, koliko članov štejejo in kako so sestavljene, določa statut temeljne organizacije ali delovne skupnosti ali statutarni sklep. Pravico voliti in biti izvoljeni za člana delegacije v TOZD in v delovnih skupnostih imajo vsi zaposleni, ne glede na starost. Za člana delegacije TOZD ne morejo biti izvoljeni le* tisti vodilni, ki po ustavi, zakonu o združenem delu in statutu temeljne organizacije ne morejo biti člani delav- ZBOR ZDRUŽENEGA DELA I DELEGACIJ K.5G*C Ji □ [ I KONFERENCA DELEGACIJ ,«'405'' KMETOV •J i k ijPNOSIl CbRTN.KOV T 3R?AV. OSGAN ^R^B PO, OP. i Jf»uST. marca, ob 7.30. Ker je dnevni red zelo obsežen, saj ima kar 24 točk, objavljamo povzetke na dveh straneh. Med drugim bodo delegati na seji obravnavali družbenoekonomski razvoj občine v preteklih letih, poročilo o delu skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov v preteklem mandatnem obdobju, poročilo o požarnem varstvu in uresničevanju plana kmetijstva ter sprejeli vrsto odlokov Kranj - V ponedeljek, 6. marca je bila žalna seja v spomin na pokojnega sekretarja medobčin skega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvika Kejžarja. Žalne seje so se udeležili predstavniki medobčin skih družbenopolitičnih organizacij, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij n, skupščin občin Gorenjske, predstavniki delovnih skupnosti in splošnega ljudskega odpora, znanci in sodelavci Ludvika Kejžarja. Sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Jože Kavčič je spregovori/ o življenjski poti komunista in revolucionarja in o boleči izgubi, ki je hudo prizaaela vse, ki m Ludvika poznali kot neutrudnega političnega delavca. Včeraj popoldne so Ludvika Kejžarja v velikem številu pospremili nq zadnji poti na pokopališče na Blejsko Dobravo. - Foto: F. Perdan Srečanja ob 8. marcu Po vsej naši domovini se v teh dneh že vrstijo slovesnosti ob bližnjem prazniku dneva žena. V Leskovcu se je začelo tradicionalno srečanje jugoslovanskih pisateljic, ki se ga udeležuje več kot dvajset literatk iz vseh republik. Več kot 1500 žensk iz srednje Dalmacije se je v nedeljo udeležilo najštevilnejšega pohoda »Po poteh mo-sorskih partizanov«. Pohod so ob 8. marcu, bližnjih partijskih kongresih in 35-letnici izhajanja dnevnika Slobodna Dalmacija pripravili uredništvo tega dnevnika in planinsko društvo Mosor iz Splita. V Hle-binah so odprli tradicionalno razstavo likovnih del ustiarjalk. Več kot 30 avtoric predstavlja čez 60 del. V slo-venjegraškem umetnostnem paviljonu so odprli tretjo razstavo del jugoslovanskih likovnih umetnic. Svet za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri jeseniški konferenci SZDL je pripravil proslavo ob 35-letnici prvega slovenskega kongresa AFŽ in mednarodnem dnevu žena. Obletnica bitke na Neretvi Mladina, delovni ljudje in občani ter pripadniki teritorialne obrambe občine Gornji Vakuf in sosednjih občin so v nedeljo z veličastnim zborovanjem počastili 35. obletnico bitke na Ne-retii. 34. štafeta mladosti Konec marca bo šla iz Starega trga pri Kosovski Mi-trovici na pot 34. štafeta mladosti s pozdravi in čestitkami Titu za njegov 86. rojstni dan. Letošnje slovesnosti bodo potekale v znamenju 50-letnice revolucionarnega dela jubilanta. Leta 1928 je bil namreč izbran za političnega sekretarja zagrebškega mestnega komiteja KPJ. Lik Zofke Kvedrove Na delovnem razgovoru, ki ga je vodil predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ri bičič in so se ga udeležili ugledni slovenski družbenopolitični in kulturni delavci, so danes razpravljali o načinu praznovanja stoletnice rojstva slovenske pisateljice Zofke Kvedrove, ki bo 22. aprila letos. Obenem so udeleženci pogovora podprli težnjo, da naj v svoje programe uvrstijo tudi primernejšo osvetlitev Zofke Kvedrove, ki prav gotovo sodi v zgodovino jugoslovanskega delavskega gibanja. Posojilo po načrtu Prve dni marca je bilo na Hrvatskem vplačanih 55 odstotkov posojila za ceste, in sicer 2,5 milijarde dinarjev. Vplačilo poteka po načrtu, manjše, težave imajo le z vplačili kmetovalcev, obrtnikov in upokojencev in še to bolj zaradi slabe organizacije uprav za dohodke v občinah. V skladu z načrti pote kajo tudi delu pri gradnji cest. Odlikovanje zdomcu Tomislav Djoković, 33-let-ni jugoslovanski delavec, za poslen v ZRN, je dobil medaljo za hrabrost, s katero ga je odlikoval predsednik repu blike Josip Broz Tito. Djoković je bil 28. junija lani priča terorističnega napada na ju goslovanskega konzula Via dimira Topiča. Ko je terorist Marko Krpan streljal na konzula in potem pobegnil s kraja zločina, se je Djoković pognal za njim in že nekaj minut kasneje je z njegovo pomočjo policija prijela terorista in njegovega pajdaša Pavla Peroviča. Volitve v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih Nadaljevanje s 1. strani delegatov, kmetov in obrtnikov in delavcev, ki so pri njih zaposleni. Če je delegatskih mest v zboru veliko, imajo delovne skupnosti z več zaposlenimi več možnosti za več delegatskih mest in obratno. Delegacije, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi delegirale delegata v zbor, se združijo v konferenco delegacij, ki delegira delegata v zbor, opravlja pa tudi funkcijo delegacije. Konferenca delegacij se ustanovi s sporazumom, ki ga sklenejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki so te delegacije izvolile in to opravijo na osnovi odloka občinske skupščine. S tem se uredijo tudi vsa druga vprašanja, pomembna za delo konferenc delegacij. V konferenco delegacij pa se združujejo delegacije tistih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so povezane z delom ali jih združujejo določeni skupni interesi v združenem delu in interesi v občini. Število delegatskih mest v skupščini vsake interesne skupnosti določijo delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti. Vsaka delegacija organizacije združenega dela ali delovne skupnosti delegira v skupščino interesne skupnosti toliko delegatov, kolikor ustreza številu delovnih ljudi v organizaciji ali skupnosti. Delegacije, ki nimajo svojega mesta, se združujejo v konferenco delegacij. Jesenice — V soboto, 4. marca, je bila na Jesenicah žalna seja ob tragični smrti znanega partijskega delavca, medobčinskega sekretarja ZKS za Gorenjsko Ludvika Kejžarja. O življenjski poti prezgodaj umrlega Ludvika Kejžarja je spregovorila sekretarka komiteja občinske konference ZKS Jesenice Marija Zupančič-Vičar, žalni seji pa so prisostvovali poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščin gorenjskih občin, prijateljev, sodelavcev in znancev pokojnega tudi sekretar izvršnega komiteja ZKS Franc Šetinc, članica izvršnega komiteja Majda Gaspari in član CK ZKS Iztok Winkler. — Foto: F. Perdan Ludviku Kej žar ju v slovo JESENICE — Včeraj popoldne so se od Ludvika Kejžarja, sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko poslovili številni prijatelji, sorodniki, sodelavci in znanci, pred skupščino občine Jesenice in pri odprtem grobu na Blejski Dobravi pa so spregovorili Ludviku Kejžarju zadnje besede: Vlado Janžič, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, Sožalne brzojavke Družina pokojnega Ludvika Kejžarja in medobčinski svet ZKS za Gorenjsko prejemata številne sožalne brzojavke. Poslali so jih član predsedstva C K ZKJ in predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, sekretar izvršnega komiteja predsedstva C K ZKJ Stane Dolanc, predsednik CK ZKS France Popit in sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, v imenu predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, medobčinski sveti ZKS Slovenije, sekretariat za ljudsko obrambo Slovenije in občinski komiteji ZKS iz slovenskih občin. Zanimivost za Tržičane TRŽIČ — Občinska konferenca ZKS in vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij pripravljajo za družbenopolitične delavce in občane tržiške občine zanimiva predavanja. Dogovorili so se, da bo v petek, 17. marca, v kinodvorani predaval zunanjepolitični komentator Drago Košmrlj o zunanjepolitičnem položaju in vlogi Jugoslavije, maja pa novinar in komentator Janez Stanič o evrokomu-nizmu. V Tržiču so v preteklosti nekaj takšnih predavanj že pripravili, pa so bila vsa dobro obiskana. — jk Janez Vari, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, Anton Pintar, sekretar tovarniškega komiteja ZK jeseniške Železarne, Zdravko Črv, predsednik občinske konference SZDL Jesenice, predstavnik jese-niško-bohinjskega odreda in Albin Polk, predstavnik krajevne skupnosti Plavž. Letne borčevske konference Radovljica — Borci radovljiške občine, ki delujejo v okviru občinskega odbora zveze združenj borcev ali po krajevnih odborih v krajevnih1 skupnostih, so se aktivno vključili v predvolilno in predkongresno aktivnost, obenem pa so sproti na rednih sejah reševali razne probleme. Prizadevno delujejo vse komisije, člani pa se vključujejo tudi v delo ostalih družbenopolitičnih organizacij. Na rednih letnih konferencah — do zdaj so jo pripravili v prvi krajevni skupnosti Črnivec — bodo obravnavali program dela za letos in pregledali, kako aktivni so bili v minulem obdobju. D. S. Predavanja o visokošolskem študiju Kranj — Klub študentov je v sodelovanju s Skupnostjo za zaposlovanje pripravil predavanja o Studiju na višjih in visokih šolah. Studenti nameravajo obiskati srednješolce v kranjski gimnaziji, ekonomski šoli, tekstilnem centru in tehniški šoli v Iskri ter jim posredovati tudi nekaj lastnih izkušenj o študiju. Skušali bodo prikazati predvsem tiste visokošolske delovne organizacije, ki usposabljajo kadre, po katerih je v kranjski občini največ popraševanja. Predavanja obsegajo kratek pregled predmetnika in vsebinsko plat študija, sprehod skozi statut visokošolske organizacije, ustavili pa se bodo tudi pri samoupravnih in delegatskih odnosih na šolah in dejavnosti v okviru mladinske organizacije. Ludvik Kej žar V petek, 3. marca, je tragično preminil Ludvik Kej žar, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, član predsedstva zvezne konference SZDLJ in član centralnega komiteja ZKJ. Njegova prezgodnja smrt je boleče odjeknila med vsemi tistimi, ki so z njim sodelovali, ki so ga poznali kot neutrudnega delavca, aktivista, revolucionarja in predanega komunista. Ludvik Kejžar se je pred petdesetimi leti rodil v Selški dolini, v številni, revni pro-letarski družini. Po prezgodnji smrti matere se je družina še težje preživljala, kajti oče je skromno zaslužil in bil večkrat brezposeln. Ludvik je tako že zelo zgodaj spoznal vso bedo in trpljenje in izko-riščenje delavstva in se je ob okupaciji komaj 16 let star vključil v narodno-osvobodil-ni boj. Iz težkih vojnih pre-iskušenj, ki so kalile njegovo revolucionarno zavest, se je kot Skojevec vključil tudi v povojno izgradnjo domovine. Njegovo delo v povojni izgradnji je bilo nenehno samo-odpovedovanje v korist in za cilje socialistične družbe, ki ji je z vsem srcem in z vso svojo voljo in delovno vnemo pripadal. Dosledno je spoštoval programe in naloge delavskega razreda pod vodstvom zveze komunistov, ki ga je vzgajala in vodila ter osebnostno krepila. V petdesetih letih je delal kot delovodja v Žebljarni jeseniške železarne, obenem pa je začel delati tudi v sindikatu. Sodelavci, že-lezarji, so ga izredno cenili in zeval, a je znal teorijo izrednim smislom in poslanom približati in uveljaviti i vsakdanji praksi, v kateri se je aktivno vključeval. Ze pri svojem delu v Železarni je bil cenjen prav zato, ker je znal prisluhniti delavcu in njegovim težnjam, ker mu je bil venomer pripravljen pomagati in se z njim odkrito in preprosto pogovoriti. Bila mu je odlika, sposobnost prece- niti vsakršne razmere -----„-» - «, . m po- spoštovali, saj jim je bil vzor ložaj in učinkovito ukrepati in zgled tako na strokovnem spet in spet le za 6vrstejai kot na političnem področju, saj nikoli ni silil v ospredje in je v ;dno ostal enak med enakimi, tovariš med tovariši. Njegove značajne poteze, ki jih niso odkrivali le tedaj, ko je začel stopati v politično življenje, temveč cenili in odkrivali tudi njegovi poznejši sodelavci in tovariši, so se odlikovale s preprostostjo, dostopnostjo, humanostjo in toplino. Med Jeseničani je bil zaradi njih še posebno spoštovan, ko je med železarji odraščal in dozoreval v predanega in sposobnega političnega delavca. V šestdesetih letih je bil tajnik in nato predsednik sindikata v Železarni, obenem pa tudi član komiteja zveze komunistov v Železarni, član delavskega sveta jeseniške železarne, član upravnega odbora Železarne, pozneje pa tudi sekretar tovarniške konference ZKS Železarne. Nato je bil sekretar občinskega komiteja ZKS Jesenice, delegat 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. Ludvik Kejžar, katerega široka je bila politična aktivnost v vsem povojnem obdobju, je bil med drugim tudi član delavskega sveta slovenskih železarn, predsednik SZDL Jesenice in nazadnje sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, član predsedstva zvezne konference SZDLJ in član CK ZKJ, delegat na 2. konferenci samoupravljavcev in član številnih družbenopolitičnih organizacij. Za prispevek k rasti revolucionarne preobrazbe naše družbe je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, z redom dela z zlatim vencem, prejel pa je tudi priznanje OF. S svojim delom pa se je za vedno zapisal v zgodovino delavskega razreda na Jesenicah in po vsej Gorenjski. Ludvik Kejžar je kot politični delavec in komunist, kadarkoli in kjerkoli je bil, ostal vneto in predano zvest idejam delavskega razreda, njegovim zahtevam in potrebam. Nenehno se je izobra- TRZIC položaj delavskega razreda. Ob tem pa je moral biti kritičen do vseh negativnih pojavov, ki so spremljali razvoj novih samoupravnih socialističnih odnosov, terjal je odgovornost in nenehno prizadevanje za odpravo te*»» in pomanjkljivosti. Nastopil pa je kot tovariš, zato je spoštovan tudi venomer uspeval Težko je slovo, težko je izbirati besede tako, da ne bi izzvenele obrabljeno. Ludvik Kejžar je bil izviren in venomer poln svežih idej, daleč od parol in fraz, stalno v akciji in dosledni delavnosti, domala brez prostega časa. Kot da se sploh ni nikoli utrujal in utrudil, je sprejemal povabila na razgovore in pogovore v vseh sredinah, kjer so potrebovali njegovo sposobnost, precenjevanja in prave besede. Celo rad je prihajal, učil in vzgajal, predvsem mlade in tudi starejše, ki jim je bila odkrita in poštena beseda z njim vedno nadvse dragocena. Ni užival ugleda le med svojim sodelavci, bil je priljubljen prav zaradi svoje dostopnosti in skromnosti ter nesebičnosti med ljudmi na vasi, v mestu, v tovarni, krajevni skupnosti. In delovni ljudje in občani, s katerimi se je srečal in se z njimi pogovarjal, so še kako precenili in čutili, kako jim govori nekdo, ki pozna življenjsko bedo in ki je zato ves in z vsem svojim srcem za pravični družbeni red, za socializem, za pravico in samoupravo ter odločanje delavstva. Zato za Ludvikom Kejzar-jem ne žalujejo le svojci in sodelavci, hudo in bridko je ob njegovi prerani smrti tudi vsem tistim, ki so ga spoznali ob svojem delu, ko jih je spodbudil in jim pomagal. Hudo jim je za človekom, ki je ixšei iz delavskih vrst, v njih vse svoje življenje sposobno deloval in se zgledno uveljavil, jim vzdignil pogum in zavest in bo zato v nepozabnem spominu med njimi tudi za vedno ostal... D.Stviei , in ocenjevanje gospodarjenja v ^M™**** od M -Ibenoekonomske odnose in ^ono^0J^^}^m Marjan Bizjak. Komisija seje sestala-^j^^^hm tem obdobju posvetiti največ pozornosti pnpravam na J. zasedanje oboir. Spremljanje komisije za drUŽboi ZKS, ki jo vodi Marjan Bizjak. Komisija seje ^,an_Y^^*Jw č pozornosti pripravam na o. zasedanje občin* konference ZKS. ki bo posvečena oceni gospodarjenja v letu 197/. Osn„ konferenčno gradivo so zaključni r*™i*W£Mednacionalne odnos. k, Sestala se e tudi komisija za mednaroant ' tj drueimi T vodi Vladimir JErjavšek, Konusna .-^a^l-J^^^^ nepolitičnim, organizacijami in ugotoviU k«.^ oMim Vrf pozorAS { mednacionalnega povezovanja so prisotne • •- . ^puhllk ii treba nameniti (udi problematiki delavcev iz drugih lepunim injjokraui osti : J KepK Glas — 3.81 ran Uspelo srečanje ob dnevu žena Pred letošnjim 8. marcem so se delavke kolektiva Iskre Elektromehanike v petek, 3. marca, zbrale v Kranju na delovnem srečanju, ki ga je letos prvič pripravila sindikalna konferenca. Prisotni so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva delovne organizacije ter predsednik sindikata SOZD Iskra. Delavke kranjske Iskre so spregovorile o nekaterih vsakdanjih problemih, ki jih ovirajo pri vključevanju v družbenopolitično delovanje tako v kolektivu kot v krajevnih skupnostih. V 24 tozdih Iskre Elektromehanike je bilo ob koncu lanskega leta 9005 zaposlenih, od tega kar 4836 žensk ali 54.7 odstotka. Zato nikakor nismo zadovoljni z zastopanostjo delavk v samoupravnih organih, v katerih je le slaba četrtina žensk. Čeprav so ženske v Iskri v večini, niti ena ni na vodilnem delovnem mestu, medtem ko jih je na vodstvenih 79. Premajhno je .število delavk, ki se izobražujejo ob delu: v tem šolskem letu je vpisanih v razne tehniške, ekonomsko-komercial-ne in administrativne šole le 97 žensk. V prihodnjih letih bodo morali menjati številne proizvodne programe, zato bodo dodatnemu izobraževanju delavk morali nameniti več pozornosti. Istočasno bo treba zagotoviti možnost, da se bodo ženske udeleževale raznih oblik idejnopoli-tičnega izobraževanja. V nadaljevanju razprave so se dotaknile tudi položaja žene in matere. Postavile so vprašanje, kdaj bo tudi v kranjski Iskri uveden gibljiv delovni čas. S tem bi v veliki meri Prvega delovnega srečanja ob dnevu žena sta se udeležili po dve predstavnici iz vsake temeljne organizacije Iskre Elektromehanike. olajšali težave, zlasti materam. Za najbolj pereče primere pa delavski sveti temeljnih organizacij že sedaj lahko odobrijo gibljiv delovni čas, za ostale pa bo morda uveden v letu 1979. Na srečanju so se dogovorili, da bodo pri sindikalni konferenci Elektromehanike ustanovili komisijo za družbeno aktivnost žensk, v kateri bodo tudi moški. Ta komisija bo obravnavala vse probleme, ki jih imajo ženske pri delu v tovarnah kot tudi probleme v zvezi z otroškim varstvom, stanovanjske probleme, nerešena socialna vprašanja in podobno. Sklenili so tudi, da bodo v bodoče še bolj intenzivno vključevali delavke v samoupravne organe, vodstva družbenopolitičnih organizacij in jim zaupali tudi zahtevnejša delovna mesta. Več bo treba narediti na področju izobraževanja, družbene prehrane in reševanju problematike starejših delavk, ki so normirane, itd. Alojz Boc Zvesta vrtcu in otrokom Dovje — Se se spominjamo naših vzgojiteljic iz predšolske dobe, vzgojiteljic iz vrtca, tistih, ki so nam bile takoj po vojni ali kasneje naše druge mame. Naj mine še toliko let, »trši-ca«, ki te je, vsega strahopetnega in boječega vzela s šolskega praga v svoje naročje in ti s toplo besedo začela odkrivati nov svet, ki ostane v spominu vse življenje. Med tistimi vzgojiteljicami, ki so začele v vrtcu takoj po vojni, je tudi Katrca Kaplanova z Dovjega. Leta 1946 je začele v Kamni gorici, polna mladostnega poleta se je kot pionir na vzgojnovarstvenem področju spoprijela s problemi tedanjega časa. Nato je bila premeščena v Slovensko Bistrico, toda pogrešala je Gorenjsko in leta 1948 je bila na lastno Željo premeščena na Jesenice. Vseh 30 let je vlagala vse svoje moči in sposobnosti za razvoj in napredek vzgojnovarstvene dejavnosti na Jesenicah. Pri delu nikoli ni mislila nase, vedno je postavljala interese vrtca pred svoje lastne in se tako prezgodaj izčrpala. Zdaj Katrca Ko-planova odhaja v invalidski pokoj, njene sodelavke in vse tiste mame, ki jim je vzgajala otroke ter seveda sami varovanci pa se je bodo vedno z veseljem spominjali. Kot ena redkih je že leta 1950 prejela republiško priznanje. »Po vojni sem opravila tečaj in začela z vzgojiteljskim delom,« pravi prijetna in skromna sogovornica Katrca Koplanova, »od leta 1954 dalje pa nisem neposredno delala kot vzgojiteljica, vodila sem vrtec na Jesenicah. Delo v vrtcu me je .seveda vedno veselilo, zelo rada sem bila z najmlajšimi, prizadevala sem si, da bi jih bilo čimveč vključenih v predšolsko vzgojo. Posebno tedaj, po vojni, ko smo začeli v skromnih prostorih, smo se Še vedno v ozadju Nenajavljeni smo se v petek ustavili pred pritlično hišo v Praprotnem v Selški dolini, da bi obiskali Marico Pintarjevo, gospodinjo in kmetico, mater dveh otrok, ki že skoraj dvajset let nosi na svojih ramenih velik del opravil gospodinjstva in gospodarstva večje kmetije pa še vedno najde čas za delo v aktivu kmečkih žena, za posvet na sedežu kmetijske zadruge v Škofji Loki in za pogovor o problemih kmetice in kmečke žene. Osem-intrideset let ji je in na Praprotjo, rojena je bila v Bitnjah pri Kranju, se je primožila še zelo mlada. »Težko je bilo,« pravi, »zlasti v začetku, Čeprav so bili še mama živi in ho vse postorili po hiši. Kmetija, saj veste, kako se je pred dvajsetimi leti delalo na kmetiji; vse smo obdelali ročno in s pomočjo vprežne živine, nobene mehanizacije ni imela. Skoraj dvajset garaških sva z možem »zabila« v to zemljo, zato, da danes laže delamo, da imamo kmetijske stroje, da je proizvodnja usmerjena v rejo pitancev in, da imamo sodoben hlev. Sele sedaj bomo lahko začeli misliti nase. Po tolikih letih, za hlevom, stroji in vsem potrebnim kmečkim orodjem, bo prišla na vrsto hiša.« »Ste predsednica aktiva kmečkih žena na Praprotnem.« »V zadnjih letih smo se tudi kmečke žene začele organizirati, čeprav je včasih težko pustiti delo in iti na sestanek. Združujemo se v aktivih kmečkih žena. Naš aktiv povezuje žene 14 vasi od Bukovice, Praprot-nega, Sevelj, Pozirna, Laškega, Hudega laza, Strmite, Luše, Stirpnika, Mlake, Sv. Tomaža in Zaprevala in ima več kot 150 članic. Aktiv vodi 14-članski odbor. Iz vsake vasi je ena v odboru.« Kakšna je dejavnost aktiva?« »Lani, aktiv je bil ustanovljen spomladi, smo pripravile ekskurzijo. Ogledale srrlo si Sečo, Portorož; veliko jih je takrat prvič videlo morje in nad Portorožem smo si ogledale primorsko kmetijo, ki je preusmerjena v pridelovanje zelenjave. Delo je čisto drugače organizirano kot na naših kmetijah. Obiskale pa smo tudi nekatere škofjeloške tovarne, med njimi LTH in Gorenjsko predilnico in se pogovorile z delavkami. Sedaj pa imamo kuharski tečaj za kmečka dekleta in žene. Veliko se na aktivu pogovarjamo o položaju kmečke žene. Čeprav sedaj živimo veliko lažje, ko zaradi sodobno opremljenih kmetij ni več takšnega garanja, smo neprestano zaposlene in brez dopusta. Le v zimskem času smo nekoliko manj obremenjene, čeprav niti za en dan ne moremo zapustiti doma. Kmečke žene tudi nimamo porodniškega dopusta. Tisti teden, »ko je mamica v Kranju« je njen porodniški dopust, ko pa pride domov, mora prav kmalu zgrabiti za delo. Pa tudi nobene pomoči ne dobi, nobenega nadomestila, tako kot delavke. Pokojnina, če je tistih 500 dinarjev mesečno res kakšna pokojnina, ponavadi pripade možu oziroma le enemu na kmetiji.« »Vendar se položaj izboljšuje?« »Bolj gmotno, kot z zakonodajo. Menim, da bomo kmečke žene same in v okviru naše organizacije morale odločno zahtevati in se tudi dobro organizirati, da bomo z leti počasi začele uživati enake pravice iz dela kot delavke. Če bo moja hči, ki bo ostala na kmetiji, že imela kaj od tega, potem naše delo ne bo zastonj« L Bogataj nenehno zavedali pomembnosti vzgojnega dela v predšolskem obdobju in tega se naša družba zaveda vse bolj. Odpirajo se novi vrtci, zmogljivosti so večje, predšolski vzgoji so odprta vrata. Vendar pa je včasih le malce boleče in hudo, ko si moraš nenehno prizadevati da bi zbrali denar za nove prostore, ko na vse načine iščeš možnosti za razširitev ali novogradnjo. Zdi se mi, da tega ne bi smelo biti, da prav pri vrtcjh družba ne bi smela nikoli omahovati, kajti rezultati predšolske vzgoje in njena pomembnost pri nadaljnjem razvoju osebnosti so le preočitni. Delo v vrtcih je zelo zahtevno, terja veselje do dela in potrpljenje. Mislim, da je mladi kader, ki prihaja, usposobljen in zavzet ter uspešen, čeprav se danes pojavlja veliko dodatnih dejavnosti. Želim, da bi se v jeseniški občini kot povsod drugje čimveč otrok ali kar vsi lahko vključili v predšolsko vzgojo, da bi imeli možnost obiskovati vrtce in male šole ter se tako najbolj primerno in kvalitetno pripravljali za vstop v osnovno šolo.« Katrci Koplanovi je delo v vrtcu vzelo, veliko moči in časa, saj se je tako v prvih letih kot tudi pozneje z vsem srcem in voljo ter neizmerno delavnostjo »zapisala« le vzgojno-varstvenemu delu. Cenjena in spoštovana med sodelavkami je bila zgled in vzor vzgojiteljice, priljubljena med otroki, ki jim je odkrivala nov svet in jih vsakodnevno vzgajala. Kot ravnataljica pa si je prizadevala še prav posebno za vse tiste otroke, ki niso našli v vrtcih prostora: zanje ji je bilo žal, zato je za vse prihodnje generacije tudi delala in si prizadevala, da družba ne bi zanemarila pomena prve načrtne vzgoje. Zato bo njeno delo za vedno ostalo temelj, sama pa, čeprav v zasluženem pokoju, neločljivi del jeseniškega vrtca. D. Sede j /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske poslovna enota Kranj Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, poslovne enote Kranj objavlja dela in naloge VODJE - KREDITNEGA REFERENTA ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO KREDITIRANJE Poleg splošnih pogojev se za to delo zahteva končana višja šola ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj. Zahteva se tudi 2 meseca poskusnega dela. Prijave s kratkim življenjepisom sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki. Temeljni banki Gorenjske poslovne note Kranj, Prešernova 6 do 14. marca 1978. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi. Prodajamo karamboliran avto mercedes 1113 letnik 1976, ki ima 86.115 prevoženih kilometrov. Začetna cena je 120.000,00 din. Licitacija bo v četrtek, 9. marca 1978, ob 9. uri na parkirnem prostoru - mercedes Avtoobnova Ljubljana, Titova 136. Ogled je mogoč dva dni prej od 7. do 9. ure dopoldne. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj OBVESTILO Rdeči križ Slovenije vabi občane in delovne ljudi navedenih občin, da se udeleže krvodajalskih akcij v mesecu MARCU 1978. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. Kri je nenadomestljivo zdravilo. Dajte jo danes, morda jo boste že jutri potrebovali. Dajanje krvi je odraz človečnosti in zato tudi eno izmed meril naše solidarnosti do sebe in drugih. MAREC 1978 Ljubljana-Šiška 2. Kranj 3., 7., 8., 9., 10., 14., 15., 16., 17., 21., 22., 23. Domžale 29., 30., 31. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE WoMflrad<2>ods>in Pod vin — Radovljica p. p. 10 telefon 75 543 Ko vabite partnerje na poslovno kosilo ali večerjo, preživljate konec tedna, organizirate konference, sestanke ali seminarje, naročate poročna kosila, ko poslovno ali zasebno potujete po Gorenjski in še ne veste, kje bi se oddahnili in se spočili, se osvežili, okrepčali in prenočevali vam priporočamo HOTEL »GRAD PODVIN« V GRILL RESTAVRACIJI igra in vas zabava ob sredah, petkih in sobotah od 19.00 ure dalje priznani narodno-zabavni »TRIO MIHA DOVŽAN« Postregli vam bomo z originalnimi kuharskimi posebnostmi »GRAD PODVIN« vabi in iskreno čestita vsem ženam za 8. marec Rezervacije sprejema Hotel »GRAD PODVIN« tel. 75 543 »Kristalni paviljon« v Bistrici Splošno gradbeno podjetje Tržič že začelo graditi v Bistrici pri Tržiču nov poslovni in trgovski objekt, ki bo zgrajen do 1. septembra in bo zaradi svojevrstne gradnje imenovan »kristalni paviljon« — Ob paviljonu parkirišča in otroška igrišča zraven pa preurejeno križišče Tržič — Stanovanjski soseski B-3 v Bistrici pri-Tržiču, kjer se družbena stanovanjska gradnja zaključuje, bodo Tržičani kmalu dodali »piko na i« in stanovanjsko sosesko celovito uredili. Delavci Splošnega gradbenega podjetja TržiČ so že začeli z zemeljskimi gradbenimi deli za nov poslovni in trgovski objekt, ki se ga zaradi svojevrstne gradnje (prevladovala bosta namreč beton in steklo) že prijemlje ime »stekleni paviljon«. Poslopje bo dolgo 62 metrov in široko 20 metrov, stalo pa bo na prostoru pred novozgrajenimi stolpnicami ob šoli. Površina poslovnega in trgovskega središča bo dosegla 2600 kvadratnih metrov. Gradbena dela brez dodatne opreme bodo veljala 23 milijonov dinarjev, paviljon pa mora biti nared do letošnjega prvega septembra, kar terja od graditelja izredne napore, saj je gradbeni rok kratek, razen tega pa morajo gradbinci zbrati potrebna finančna sredstva. Pomaga jim Ljubljanska banka, precej pa bo potrebnega tudi svojega denarja. Utemeljene so ugotovitve, da Bistrica zaradi številnega prebivalstva in lege takšen objekt potrebuje, saj bo koristil krajanom in številnim gostom, ki se ustavljajo v Bistrici pri vstopu v našo državo ali ob odhodu iz nje. V dva dela bo razdeljeno novo trgovsko in poslovno središče. V prvem, trgovskem, se bodo skupno predstavljali Peko, Kokra iz Kranja in Trio iz Tržiča. Skupni program je zasnovan tako, da se bo kupec lahko v njem oblekel »od glave do pete«. Trgovski del bodo dopolnili še izpostava banke, tržnica in cvetličarna Komunalnega podjetja Tržič in Tobačna tovarna Ljubljana s prodajalno tobaka, časopisov in najrazličnejše galanterije. Obrtni del središča bodo zaokrožili frizerska salona, kozmetični salon, kemična čistilnica in primerni gostinski lokal, dobrodošel za domačine in kupce od drugod. V tem delu poslopja je bilo sprva načrtovano avtomatsko kegljišče, vendar pro-jektantje menijo, da bi bilo umneje prostor spremeniti v prodajalno oziroma salon pohištva in dekorative. Zanimanje za odkup tega prostora je in to predvsem pri organizacijah izven Tržiča, čeprav bi bila tudi vključitev Mercatorja dobrodošla. Projekt, ki ga je izdelal Arhitekt biro Splošnega gradbenega podjetja Tržič in ga prilagodil okolju ter zahtevam sodobne arhitekture, upošteva celovito urejenost tega območja. Ob »kristalnem paviljonu« bo veliko parkirišče, kar je izrednega pomena za takšen objekt, hkrati pa bo v bližini urejen park z otroškimi igrišči. Občinska skupščina, ki soglaša z gradnjo takšnega objekta, pa se je že povezala z republiško skupnostjo za ceste, ker bo nujno preurediti bližnje križišče, ga opremiti s semaforji in zagotoviti prometno varnost ter zagotoviti varen in lahek pristop do poslovnega in trgovskega središča. J. Košnjek Na Bistrici pri Tržiču so začeli graditi trgovskit-poshvni center. - Foto: F. Perdan Poduk in opozorilo »Črne klavnice« niso redke Skofja Loka - Stari in novi zvezni zakon o varstvu živali prepoveduje ta zakol govedi in kopitarjev na domu, ne upoštevaje, kje se meso uporabi. Izjema je zakol telet. Po nepopolnih podatkih dosega število na domu zaklanih govedi in telet desetino (!) zakola škofjeloške klavnice, izpostavi Koteks Tobusa v Skofji Loki in Žireh pa dodajata, da je bilo doma lani zaklanih skoraj 200 telet. Število zakolov, ki so prepovedani, torej narašča. Kaže se predvsem pri teletih. Glavni vzroki za naraščanje »črnega zakola« so zmrzovalne skrinje, pomanjkanje telečjega mesa in pogosto oddaljenost od trgovine in mesnice. Povedati velja, da je na osnovi zakona klanje telet doma dovoljeno le ob prisotnosti veterinarja, ki je meso pregledal in izdal potrdilo o užitnosti mesa. Inšpektorji so večinoma v takih primerih pogledali »skozi prste«, čeprav so bili kršitelji zakona znani. Najpogosteje so vzeli le vzorce kož in ugotavljali prisotnost nevarne bolezni »vranični prisad«. Izgovor za popustljivost je bil najpogosteje pomanjkanje kož. Lastniki bi sicer kože zakopavali. Zakaj prepoved? Za prepoved klanja na domu je več vzrokov. Omenjam le najpomembnejše. Vranični prisad je bolezen, ki se iz parkljarjev in kopitarjev lahko prenese na človeka. Prisad povzroča bacil, ki kot tros živi v zemlji do 30 let. Govedo zboli po uživanju okužene trave ali poljščine ter poginja pred očmi lastnika najdlje 24 ur. To marsikoga sili v prisilni zakol, da bi od umirajoče živali vsaj še nekaj iztržil. Takšno ravnanje je nevarno, ker se opravlja zakol na tleh, okužba pa se najpogosteje pojavi ob odstranjevanju vampa s črevesjem. Prav tako opravljajo zakol največkrat zdravstveno nepregledani klavci, ki lahko prenesejo na meso povzročitelja bolezni, čeprav sami znakov bolezni še ne kažejo. Pri klanju odrasle govedi je veliko odpadkov, ki jih je treba zakopati. Podtalnica je ogrožena zaradi kužnih in parazitnih bolezni. Do plitko zakopanih odpadkov pridejo psi in lisice, ki mrhovino raznosijo. K temu pa kaže dodati, da je ponavadi ob zakolu na domu mesa za eno družino preveč in ga je treba prodati drugim. Število ogroženih ljudi se s tem še poveča. V okolici Celja se je že pripetila nesreča, lahko pa bi se tudi v okolici Kranja, kjer je lastnik posumil in poklical veterinarja. Ikrice v govejem mesu Ikrice v govejem mesu so v mehurčke zavite glavice velike traku-lje, ki v človeških prebavilih zrastejo do štirih metrov dolžine. Le-te se izredno hitro množijo in z blatom prihajajo na polja in travnike. Ikričavost je bila leta 1968 ugotovljena pri eni živali na škofjeloškem, lani pa je bilo na območjih škofjeloške in žirovske zadruge že 86 primerov ali dobra 2,5 odstotka vse govedi iz škofjeloške občine. Razumemo položaj ob prisilnih zakolih, ki je za kmetovalca boleč še posebej, če živali niso zavarovane. Vsak želi nekaj iztržiti, vendar bi kazalo biti bolj previden. Eden od kupcev takšnega mesa je že dejal: »Meso sem raje zavrgel, ker se mi je zdelo, da ni zdravo ...« Marsikoga bodo mogoče te vrstice prizadele, marsikdo bo zamahnil z roko in dejal, da so to prazne marnje in da hočejo tudi na ta način klavnica in veterinarji več zaslužiti, marsikdo pa je tako zaklano goved prodal na račun oglasa v časniku. Loška zadruga skuša s tem seznaniti rejce in število domačih zakolov odraslih govedi se že zmanjšuje. Mogoče pa je to tudi že posledica odločitve, da inšpekcija v škofjeloški občini prav tako kot v nekaterih drugih občinah ne bo več popustljiva. Vedeti je treba, da je goveja koža vredna od 500 do 800 dinarjev in da bo zato zakol že brez kazni izredno drag. Prodaja mesa iz takega zakola pa je zdravstveni in tudi tržni prekršek Upam, da se bo ob teh vrsticah marsikdo zamislil in se ne le razburjal . . . Jože Rode, veterinarski inšpektor Železarji so dobro gospodarili Vse tri slovenske železarne so januarja dosegle svoje programe, uspehi pa bi bili lahko še boljši, ko ne bi občutno primanjkovalo propan-butana. Blagovno proizvodnjo so dosegli, izstopa pa hladna valjarna na Jesenicah, ki je januarja dosegla svojo največjo mesečno proizvodnjo. Manj ugodna pa je vrednost proizvodnje, saj so le v eni delovni organizaciji dosegli načrtovano mesečno proizvodnjo. V številkah in v primerjavi z januarjem minulega leta pa je znašala proizvodnja surovega železa letos skoraj 1100 ton več, proizvodnja jekla je bila za okoli 200 ton večja, blagovna proizvodnja pa za nekaj več kot 9000 ton. Vsi ti proizvodni rezultati slovenskih železarn pa dajo upati, da bodo železarji tudi letos gospodarili v skladu s svo-'jimi plani in načrti in tudi letošnje poslovno leto ugodno -zaključili. Interesne skupnosti ne zahtevajo preveč Izvršni svet tržiške občinske skupščine oc£ njuje, da so samoupravne interesne skupnosti lani poslovale varčno in so dogovorjene programe večinoma uresničile, v dopolnilih k letošnjim sporazumom pa tudi ne nalagajo prevelikih obveznosti gospodarstvu Tržič - Zbori tržiških delavcev razpravljajo o uresničevanju lanskih programov samoupravnih interesnih skupnosti, o trošenju sredstev in o dopolnilih k samoupravnim sporazumom za letos. Leta morajo biti potrjena na delavskih svetih organizacij združenega dela ic temeljnih organizacij. Zbor združenega dela tržiške občinske skupščine je na torkovem zasedanju obravnaval prvo informacijo o oblikovanju sredstev za samoupravne skupnosti za leto 1978 in o uresničevanju lanskih programov. Pred delegati sta bila dva predloga, med katerima ni bistvenih razlik. Prvega so pripravile samoupravne interesne skupnosti, drugega pa upravni organ občinske skupščine. Izvršni svet meni, da oba predlagata realno in sprejemljivo oblikovanje sredstev za samoupravne interesne skupnosti in da je bilo tudi lansko uresničevanje sporazumov zadovoljivo. Prav tako se tudi letos obremeniti gospodarstva po tej plati v primerjavi z lanskim letom bistveno ne povečuje, čeprav je bilo slišati ugovore, da je planirana 2kxistotna rast družbenega proizvoda nerealna upoštevajoč položaj gospodarstva v občini. Peko na primer načrtuje le lTodstotno rast družbenega proizvoda. Njegova delegacija meni, da je 24-odstotna rast skupne porabe zato je posebej pretirana. To deloma drži, je dejal predsednik tržiškega izvršnega sveta Janez Ivnik. Vendar se ta odstotek nanaša predvsem na občinske interesne skupnosti, ki jih financirajo osebni dohodki, regionalne in republiške skupnosti pa obremenjujejo dohode* organizacije, ki pa letos ne bo v primerjavi z lanskim letom bo,; obremenjen. / Delegati zbora združenega dela so menili, da je izračun leto&F skupne porabe, ki jo je pripravil skupščinski organ, realnejši, čeprtf \ bodo nujne nekatere spremembe. Predvsem se bo treba dogovarjat o prispevni stopnji za zaposlovanje, za občinsko izobraževalno skupnost, kjer terjajo višjo prispevno stopnjo nekatere lanske obveznosti, predvsem valorizacija osebnih dohodkov, in za zdravstven skupnost. Poraba je bila lani za dobrih 1,3 milijona dinarjev previsoka Treba jo bo pokriti z varčevanjem, zmanjševanjem pravic ali z višio stopnjo. Najverjetneje bo obveljalo zadnje, ker se je soudeležba občanov pri zdravstvenih storitvah zmanjšala, sicer pa bo treba okrniti obseg pravic. O tem bo odločala skupščina zdravstvene skupnosti J. Košnjek jubilejna m e s a niča istrs« Na tirih več tovora Kranj - Slovenski in železničarji so lani dosegli poslovne rezultate. Železnic so na vagone naložili za 4 - *»o stotka več blaga kot leta 1976, : železniških vozil pa so razloži celo za 9 odstotkov ved blafi Povečanje je izreden uspeh S podatku, da se je prevoz premoga, ki je bil dolga leta najpomemV nejši tovor na tirih, zmanjšal 1 Sloveniji in Istri za 155.000 ton Vendar pa so železničarji prevo žili za 324.000 ton več drugog« blaga, tako da je izpad pri prevozu premoga pokrit. Potrjeno sodelovanje Pred kratkim so predstavniki izdelovalcev športne obutve adidas podpisali samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in sodelovanju na področju tehnologije na podlagi združevanja dela in sredstev. Poleg Planike in Kranja so Spodbudno nagrajevanje JESENICE - Nov samoupravni sporazum o izumih in tehničnih izboljšavah, ki so ga sprejeli in potrdili samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela v jeseniški železarni, ustvarja najboljše možnosti za nemoten potek in vzpon množične in kvalitetne tehnološke in tehnične aktivnosti vseh zaposlenih. Služba za zaščito industrijske lastnine je dolžna, da pospešeno in objektivno oceni vse tehnične izboljšave in skupaj s finančnimi in ekonomskimi službami ter odbori za gospodarstvo spodbudno nagradi vse prizadevne in uspešne iznajditelje, novatorje in ra-cionalizatorje. Inventivno delo v železarni je še posebno zaživelo leta 1975 in leta 1976, v prvem in drugem letu tehničnih inovacij in zaščite industrijske lastnine. Leta 1974 je 79 avtorjev z 42 inovacijami ustvarilo v temeljnih organizacijah železarne 8 milijonov 319.000 dinarjev, leta 1975 se je povečalo število inovatorjev na 114, v oceno je bilo prijavljenih 63 zelo koristnih in uspešnih tehničnih in tehnoloških izboljšav, s katerimi so ustvarili 14 milijonov 871.000 dinarjev letnega inventivnega' dohodka. Leta 1976 je v železarni sodelovalo pri inventivnem delu 110 iz-najditeljev, novatorjev in racio-nalizatorjev. S 66 tehnološkimi inovacijami so ustvarili 23 milijonov 716.000 dinarjev. Lani je 161 avtorjev uvedlo v proizvodni proces in prijavilo v oceno 80 inovacij, s katerimi so prihranili in ustvarili 20 milijonov 840.000 dinarjev. Tako inovatorji prispevajo znaten delež k stabilizaciji železarne. Vzporedno s prihranki in koristmi se iz leta v leto dvigajo tudi odškodnine, akontacije in triletne rente. Leta 1974 je bilo avtorjem inovacij priznanih, odobrenih in izplačanih 163.000 dinarjev, leta 1975 pa že 389.000 dinarjev, leta 1976 564.000 dinarjev, lani pa so prejeli 588.000 dinarjev. Tako se višina rent nenehno dviga od 1,9 odstotka v letu 1974 na 2,8 odstotka v razmerju na višino ustvarjenih koristi in prihrankov. Pripravlja pa se že tudi nov zakon o zaščiti izumov in tehničnih izboljšav, ki predpisuje Se večje ugodnosti in pravice iznaj-diteljem, novatorjem in raciona-lizatorjem za njihove dosežke. U.Z. samoupravni sporazum podj**' tudi Astra iz Zagreba, Sloga a k°* privnice, Tovarna obutve DervtStf* iz Dervente, Josip Kraš iz Karto** in Jugosplastika iz Splita. Slovesnosti se je udeležil tudi predstavna gospodarske zbornice federacije ia usnjarsko in usnjarsko predelovalne industrijo Dragan Ilič. Podpisnice, ki sodelujejo 4« wč kot deset let in so to sodelovar. 1 sedaj le potrdile s samoupravna sporazumom, izdelajo letno več ko 3,6 milijona parov športne obutv* od tega izvozijo kar 3,1 mili v: parov in iztržijo skoraj 20 milijoni dolarjev. Samoupravni sporazum inia Vt. pomen za nadaljnje razvijar, u -delovanja med podpisnica.mi J UMiieljni kamen razvijanja do, kovnih odnosov. J. Km- : Torek - 7. marca I97S © ŠKOFJA LOKA Glas — 5. stran 29. skupna seja /bora združenega dela, /bora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Skofia I.oka Seja bo v sredo. 1 5. marea. ob 7.30 v sejni dvorani občinske skupščine v Skofji Loki, Poljanska cesta 2 Dnevni red - verifikacija potrdil delegatov - potrditev zapisnika 28. skupne seje sborov i dne 1. 2. 1078 ter poročila o izvršitvi sklepov - družbenoekonomski razvoj občin ep v preteklik let i h - porodilo o delu občinske skupščine ia njenih organov za o bod bi e 1»74-1»78 - poročilo o delu izvršnega sveta za leto 1*77 in za mandatno obdobje 1074 - 7« - poročilo o delu upravnih organov občinske skupščine - predlog poslovnika skupščine občine A kofin Loka - predlog odloka o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles občine škof}« Loka - poročilo o požarnem varstvu v občini Akofia Loka - predlog za izdajo soglasja k statutu občinske skupnosti za varstvo pred pataroaa - poročilo o uresničevanju plana razvoja kmetijstva v letu 1077 - predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in laaebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij - predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskih ali gozdnih površin - predlog odloka o proračunu občine Akofia Loka za leto 1078 - predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1078 - predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine dkoffa Loka - predlog odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko, kot medobčinskega organa za izvrševanje skupnih nalog na področju obrambnih priprav - predlog odloka o družbeni skrbi za-udeletence NOV in drugih vojn ter ta njihove družinske člane - predlog odloka o pripravi prostorskega plana občine Skofja Loka - predlog odloka o spremembi zazi-dale.ee* načrta Podlubnik - II etapa za območje centra soseske - predlog odloka o splošni prepovedi Promet* g zemljišči, prepovedi par-cel/zac/je, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko cono v Skorji Loki - predlog za izdajo odločbe, da je rekonstrukcija Poljanske ceste v splošnem interesu - predlog za izdajo odločbe, da je rekonstrukcija ceste na odseku od Selc preko Železnikov do Jesenovca v splošnem interesu - delegatska vprašanja Delegacije morajo Kljub doseženim rezultatom v delu delegacij, zborov občinske skupščine in njenih organov, kakor tudi interesnih skupnosti, smo Se vedno v dobi iskanja poti najbolj uspešnega dela. Čeprav delovni ljudje in občani čutijo potrebo, da prek svojih delegacij in delegatov prenašajo določene interese v skupščino, je še vedno zelo malo pobud za delo skupščine iz neposredne proizvodnje in terena. Le tako bi bil program dela skupščine odraz dolgoročnih in dejanskih interesov delovnih ljudi in občanov. Ce pogledamo pogoje za delo delegacij, lahko vidimo, da so odnosi med delegacijo in samoupravnimi organi ter obratno še marsikje neizoblikovani. Eden od vzrokov za takšno stanje je neurejenost delegatskih razmerij v samoupravnih aktih. V številnih primerih je to vprašanje veliko preveč splošno, drugod neprimerno urejeno. Nasploh je premalo poudarjena vsebina delegatskih razmerij. V nekaterih TOZD in krajevnih skupnostih se delegacije oziroma konference delegacij še vedno ubadajo s strokovnimi, administrativnimi in tehničnimi vprašanji. V večini TOZD pa delegacije oziroma konference delegacij uživajo pomoč in podporo strokovnih in vodilnih kadrov, kar je za njihovo delo prav gotovo spodbudno. Za neučinkovitost dela nekaterih delegacij ni torej krivda le na delegacijah, temveč tudi v sredinah, v katerih delegacije delujejo. Manjka povezave z volivci in drugimi delegacijami. Oceniti bi bilo potrebno, koliko so doprinesle k delu delegacij SZDL, ZK, sindikat in samoupravni organi. Prav zato delegacije še vedno potrebujejo pomoč pri svojem delu. Ena od oblik pomoči je bil pogovor s predsedniki delegacij in konferenc delegacij za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, ki sta jih vodila predsednika zborov. Zelo pomembno je izobraževanje članov delegacij. Seminarja za delegate se je že udeležilo .107 ali 55 delegatov za zbor združenega dela in 422 delegatov ali 54 odstotkov delegatov za zbor krajevnih skupnosti. Ponekod pa je boljše DOGOVORIMO SE Najbolj zahtevno področje urbanizma in komunale Izvršni svet škofjeloške občin-'ke skupščine je imel osem čla-Qov in predsednika; od članov so bili štirje zunanji sodelavci in *tirje predstavniki upravnih organov. Leta 1977 je imel IS 33 tej. na katerih je obravnaval 317 zadev. S programom dela je bilo Predvidenih 93 nalog, realizirali *> jih 55, nerešenih je ostalo 38 na'°g, poi^tf tega pa so obravnavi še 262 zadev, ki niso bile vključene v program. Največ pozornosti so v IS posvetili obravnavanju in sklepanju o javnih razgrnitvah urbanistične dokumentacije, manjših odmikih od veljavne urbanistične dokumentacije 'n urejanju problematičnih in izjemnih lokacij, cenah iz pristojnosti r,bčine, periodičnih finančnih planih. Premoženjskih zadevah, poročilih s Področja gospoda rslva in negospodarstva itd. Spremljal je gospodarjenje gospodarskih organizanj združenega dela m rezultate po /.»kltnčnih računih, obravnaval polletno analizo, ocenjenim rezultatom celega leta pa se je ponovno posvetil pri obravnavanju '»snutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana razvoja obči ne. Aktivno se je vključeval in predlagal predloge za sanacijo 3 TOZD Aipetoura in končno predlagal občinski skupščini likvidacijo Inženiring žičnic in TOZD Žičnice Stari vrh. Vključeval se je v razprave o predloženih renu\)liških dokumentih in obravnaval investicijske namere delovnih organizacij za leto 1978. Oajal je soglasja za povišanje cen, 7>remlj;il tekoče plane proračunske porabe in njihovo uresničevanje in še vrsto drugih zadev s področja gospodarstva in negospodarstva. V preteklem letu je bilo najbolj problematično področje urabnizma in urejanja komunalnih zadev. Poleg obsežnega dela na izhodiščih za načrtovanje urbanističnega programa in osnutka urbanističnega programa, ki je tik pred javno razgrnitvijo in razpravami, je IS obravnaval in sklepal o javnih razgrnitvah zazidalnih načrtov, spremljajočih odlokih in drugih dokumentih. Sprejeti so bili programi komunalne izgradnje za Železnike, Ziri in Goreli jo vas, ki bodo v naslednjih letih pomenili veliko združevanje sredstev in urejanje neobhodno potrebnih komunalnih objektov vodovoda, kanalizacije in čistilnih naprav. Sprejet je bil investicijski program izgradnje II. etape primarne kanalizacije, čistilne naprave in vodovoda na območju Škofje Loke in okolice. Na novo se poskuša z odlokoma urediti nekatera vprašanja o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih. Izvršni svet je obravnaval tudi problematiko stanovanjske gradnje v škofjeloški občini in družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji. Na podlagi akcijskega programa so bili lani sredi leta po daljšem usklajevanju sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976- 1980. Poleg tega je izvršni svet sodeloval pri nastajanju vseh v občini pomembnih dokumentov. postati nosilci pobud delovanje ovirala premajna številčnost delegacij. Ker je predpogoj za uspešno in učinkovito delo delegacij obveščenost, so pred vsako sejo v Glasu objavljeni povzetki gradiva, v katere je vključeno tudi poročilo uresničevanja sklepov zadnje seje. Drugi vir informiranja je Bilten, ki ga izdaja INDOK center in prav tako pomemben vir informacije je Občan, ki ga izdaja skupnost slovenskih občin. Delegacije TOZD in KS ter delegati družbenopolitičnega zbora prejemajo tudi Poročevalec, ki ga izdaja republiška skupščina. Tudi delegacije v krajevnih skupnostih se srečujejo z enakimi problemi kot delegacije v TOZD. Predvsem izstopa dejstvo, da niso vključene v ostale oblike samoupravnega in političnega delovanja. ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST OBČINSKE SKUPŠČINE Zbor združenega dela ima 54 delegatskih mest, zbor KS pa 26, družbenopolitični zbor pa 21 delegatov. Zbori so se sestali na 28 skupnih zasedanjih, na katerih je bila poprečna udeležba 81,7 odstotka, od tega za zbor združenega dela 83,5, za zbor KS 89,3 in za družbenopolitični zbor 70,6 odstotka. Obravnavali so 301 zadevo. Zbor združenega dela in zbor KS sta se sestala na 7 skupnih zasedanjih in sta obravnavala 32 zadev. Zbor združenega dela je poleg tega imel 6 samostojnih sej, zbor KS 6 samostojnih sej in družbenopolitični zbor 8 sej. Enkrat so se vsi trije zbori sestali skupaj z zbori občinske izobraževalne skupnosti. Zbori so na svojih sejah obravnavali: 94 odlokov, 60 analiz in poročil, 16 informacij, 7 programov, 24 dogovorov, 21 sporazumov, 86 imenovanj in 96 raznih sklepov, soglasij in podobno. V razpravi je sodelovalo 365 delegatov, ki so poslali 174 delegatskih vprašanj. DEJAVNOST DELOVNIH TELES Za pripravo splošnih aktov, za preučevanje posameznih zadev ter za opravljanje drugih nalog imajo občinska skupščina in njeni zbori več stalnih in občasnih delovnih teles. Svet za ljudsko obrambo je v svojem delu dal glavni poudarek organizaciji in uresničevanju ustavnih in zakonskih pravic in dolžnosti vseh najpomembnejših dejavnikov ljudske obrambe, delovanju krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in občinskih organov v primeru vojne, usklajevanju obrambnih priprav in načrtov v zvezi z zakonom o ljudski obrambi in zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Med pomembnimi Razvoj skladen s programom Lani je bila v okviru SZDL Škofja Loka organizirana javna razprava o razvoju kmetijstva, uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov na vasi in srednjeročnem planu. Javna razprava je pokazala, da bo potrebno poglobiti vsebino dohodkovnih odnosov in zagotoviti trajne finančne vire za pospeševanje kmetijstva. Leta 1977 je bilo delo kmetijske zemljiške skupščine obsežno in raznoliko. Glavni poudarek je bil dan uresničevanju planskih nalog in razvoju samoupravnih in delegatskih odnosov v skupnosti. Na tem področju je največji dosežek sprejem statuta KZS, ki je usklajen z zakonom o združenem delu. Ugotavljajo pa, da je sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi slabo. ZEMLJIŠKA DEJAVNOST Lani so izboljšali in usposobili za strojno obdelavo 61 ha zemljišč, od katerih je bilo pred posegom 42 ha travnikov, 9 ha pašnikov in 10ha gozdov. Zgrajenih je bilo tudi 14.(XX) m poti po kmetijskih površinah, ki bodo omogočale boljše izkoriščanje kmetijske zemlje. Skupna vrednost opravljenih del je 2,000.000 dinarjev. Poleg agromelioracij so v Gorenji vasi obnovili glavne vodnike na močvirnih zemljiščih, ustanovljena pa je bila tudi melioracijska skupnost, ki bo nadaljevala začeta dela. Lani je bil pripravljen predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij in bo predložen v potrditev c>I>činski skupščini. POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Plan razvoja kmetijstva predvideva, da se prizadevanja za razvoj kmetijstva združijo v treh skupinah: poglabljanje samoupravnega organiziranja in urejanja dohodkovnih odnosov, pospeševanje tržne proizvodnje in zagotavljanje socialne varnosti v kmetijstvu. Lani so že vse kmetijske in gozdarske dejavnosti v občini začele uveljavljati dohodkovne odnose, pospeševanje proizvodnje teče v začrtani smeri, na področju zagotavljanja večje socialne varnosti pa se je lani število kooperantov, ki uživajo popolno zdravstveno varstvo podvojilo. Tudi usmerjanje kmetij je potekalo v skladu s programom. Poleg kratkoročnih investicijskih kreditov, ki so bili porabljeni za manjše naložbe v višini 4 milijonov, je bilo" v kmetijstvo vloženih še 38 milijonov dinarjev, ki so jih kmetje 32 odstotkov porabili za gradnjo in obnovo živinorejskih objektov, 57 odstotkov za nakup kmetijskih strojev in odstotek za druge namene. Najpomembnejši tržni viški škofjeloških kmetov so mleko, pitano govedo in krompir. Lani so podali 5,705.000 litrov mleka, 1588 ton govedi in 3266 ton krompirja. Nedvomno k tem uspehom pripomore dobro organizirana pospeševalna služba. Veliko pozornosti je posvečeno izobraževanju neposrednih proizvajalcev. Izobraževanje poteka v okviru aktivov kmečkih žena, mladih zadružnikov ter za potrebe kmečkega turizma. Vsi kmetje so lahko dobili zbirko kmečke knjige po regresirani ceni in prav tako tudi drugo strokovno literaturo. V okviru gospodarskih posegov v kmetijsko proizvodnjo je ZKS regresirala nakup umetnih gnojil, kar je bistveno pripomoglo k porabi, ki se še hitreje povečuje v hribovitih krajih. Lani so kmetje porabili 2(KX) ton umetnih gnojil ali kar 40 odstotkov več kot leta 1976. Tudi vzreja plemenske živine je regresirana, prav tako proizvodnja semenskega krompirja in izdelava načrtov za hleve in kmečke hiše. V okviru pospeševanja kmetijstva je važna tudi skrb za zdravje živine, in za kakovost kmečkih pridelkov, ki jo opravlja veterinarsko-higienska služba. Veliko pozornosti pa so lani v okviru kmetijske zemljiške skupnosti posvetili razvoju kmečkega turizma, in sicer so pripravili vrsto izobraževalnih akcij, ki naj bi pripomogle k lepšemu izgledu kmetij in kakovosti postrežbe gostov. nalogami je bil dan poudarek organizaciji in bojni pripravljenosti enot teritorialne obrambe ter opremljanju s sodobnejšo oborožitvijo in osebno opremo pripadnikov teritorialne obrambe. Pripravil je 10 odlokov, 8 odredb, 7 sklepov in več navodil. Komisija za priznanja in odlikovanja je v teh letih obravnavala predloge za vrsto odlikovanj. Posebne težave je imela z zbiranjem predlogov za odlikovanje občanov, ki za zasluge med NOB še niso prejeli ustreznega družbenega priznanja. Statutarno pravna komisija je na 31 sejah obravnavala 157 zadev in se do njih opredelila s stališča zakonitosti in pravnega oblikovanja predpisov in drugih aktov. Komisija za zadeve borcev in vojaških invalidov je obravnavala 247 vlog, od tega 57 s področja stanovanjske problematike, 174 s področje priznavalnin, 39 s področja zdravstvenega varstva in eno vlogo za izjemno upokojitev. Lani so pristopili k družbenemu dogovoru o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi. Komisija za prijateljstvo z občinami je delovala izredno uspešno. Sodelovanje s prijateljskimi in pobratenimi občinami poteka izredno dobro in postaja vse bolj množično. Komisija za vloge in pritožbe je imela 3 seje. na katerih so obravnavali 43 vlog in pritožb občanov, od tega 24 stanovanjskih zadev, 2 go-spodarsko-finančni. 3 premoženj-sko-pravne itd. Komisija za samoupravne akte je obravnavala 44 statutov OZD s posebnim družbenim pomenom in SIS ter jih predlagala v potrditev občinski skupščini. Sodelovala je z občinskim sindikalnim svetom in družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Komisija za družbeni nadzor ni veliko delala, komisija za ugotavljanje izvoza premoženja pa je obravnavala 269 obvestil o premoženjskem stanju občanov, vendar v svojem mandatnem obdobju ni opravila vseh nalog, ki so ji bile zadane Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je izvedel vrsto akcij, predvsem za varstvo otrok v prometu in spodbudil akcijo za vključevanje KS in OZD v akcijo za varnost v cestnem prometu v okviru družbene samozaščite. Izredno je bil deloven štab za civilno zaščito, ki je obravnaval vrsto zadev s področja civilne zaščite in tudi sodeloval v akcijah. Komisija za verska vprašanja je spremljala delovanje verskih skupnosti, komisija za varstvo okolja je največkrat obravnavala problematiko odlaganja smeti in onesnaženja voda in zraka. Komisija za volitve in imenovanja pa je obravnavala 121 zadev. Predlog za izdajo odločbe ... ... da je rekonstrukcija Poljanske ceste v splošnem interesu. Republiška skupnost za ceste bo rekonstruirala cesto Skofja Loka —Gorenja vas. Za rekonstrukcijo ima že izvedbeni projekt, ki so mu priložene katastrske i/, mere. Zato republiška skupnost za ceste predlaga, da skupščina sprejme odločbo o tem, da je rekonstrukcija ceste v splošnem interesu in. da je dopustna razlastitev. Vendar se bodo postopka razlastitve posluževali le v primeru, če z lastnikom ne bi mogli doseči sporazum o odkupu zemljišča. ... da je rekonstrukcija ceste v Selški dolini na odseku od Selc preko Železnikov do Jesenovca v javnem interesu. Krajevna skupnost Železniki bo rekonstruirala cesto od Selc do Jesenovca. zato predlaga, da skupščina občine Skofja Loka sprejme odločbo o tem. da je obnova ceste v splošnem interesu in, da je dopustna razlastitev. Vendar naj bi se tega ukrepa posluževali le, če ne bodo mogli z lastnikom doseči sporazuma o odkupu zemljišča in stavb. V sodelovanju z INDOK centrom obfine Skofjii Loka pripravila l.eupoldina Bogataj Predlog odloka o ... . . . sestavi nalog in načinu dela stalnih delovnih teles skupščine občine Škofja Loka. Občinska skupščina je na seji vseh zborov. 1. februarja letos sprejela spremembe in dopolnitve statuta občine. Z njim so nekoliko drugače določena stalna delovna telesa občinske skupščine, kot je to bilo v statutu občine iz leta 1974. Pred letom je izšel zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, nadalje zakon o verskih skupnostih, s statutom občine pa je kot delovno telo določena tudi komisija za vzgojo in varstvo v prometu. Zaradi tolikih spre-nemb je bilo potrebno, da se skupščini v potrditev predloži nov odlok. ... določitvi kmetij po zakonu i dedovanju zasebnih kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. Namen odloka je. da v skladu /. zakonom o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, prepreči drobljenje določenih kmetij kot gospodarskih enot. Predlog je bil v javni razpravi, ki jo je organizirala in vodila kmetijska zemljiška skupnost in je potekala v krajevnih skupnostih in kmetijskih proizvodnih okoliših. Omenjeni odlok ne bo sprejet zaradi zaščite zasebne lastnine, temveč za zaščito kmetijske proizvodne enote. ... spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Skorja Loka. Spremembe so potrebne zaradi sprememb in dopolnitev republiškega zakona o davkih občanov, zaradi prilagoditve odloka dogovoru o usklajevanju davčne politike v občinah v SR Sloveniji, novega izračuna katastrskega dohodka zemljišč in prilagoditve določb odloka stališčem in predlogom, ki so se izoblikovali v občini v letu 1977. Soglasje k statutu ... .. . občinske skupnosti za varstvo pred požari. Skupščina občinske skupnosti za varstvo pred požarom je na seji 22. decembra lani sprejela statut, ki bo začel veljati, ko do dala soglasje občinska skupščina. Skupnost so ustanovili delavci in občani v TOZD in KS. ki upravljajo s sredstvi družbe in občanov. Skupnost ima svojo skupščino, ki jo sestavljata dva zbora: zbor delegatov uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati KS, TOZD in drugih samoupravnih organizacij in zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev in članov gasilskih organizacij. Poleg skupščine ima skupnost še 9-članski odbor in 5-članski odbor za samoupravni nadzor. Spremembe v davkih Republiški sekretariat za finance je pripravil predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v Sloveniji. Sprejele in podpisale naj bi ga vse občinske skupščine v Sloveniji. Dogovor se z dogovorom za leto 1977 ne sklada v tem, da določa, da občinske skupščine predpišejo davek od osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,50 odstotka, določene so nove stopnje za davek od kmetijstva zaradi povečanega katastrskega dohodka in zavezuje občinske skupščine, da z veljavnostjo od 1.1. 1978 uvedejo občinski prometni davek za umetne brezalkoholne pijače po stopnji 3 odstotkov ter prinaša nove stopnje za davke od alkoholnih pijač. Od kmetijskih zemljišč bodo znašale davčne stopnje za I. katastrski razred od H do 11 odstotkov, za II. razred od 0 do 8 odstotkov, za III razred od 3 do 5 odstotkov in za IV. razred od 1 do 2,o odstotka. . . . ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko, kot medobčinskega organa za uresničevanje nalog na področju obrambnih priprav. Občinska skupščina je že 28. aprila 1976 sprejela odlok o ustanovitvi Pokrajinskega štaba za Gorenjsko kot medobčinskega organa za uresničevanje skupnih nalog na področju obrambe. Zaradi novega zakona o ljudski obrambi SRS je potrebno odlok dopolniti in ga uskladiti z zakonom. ... družbeni skrbi za udeležence NOB in drugih vojn ter za njihove člane. Kot podpisnica družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, mora občinska skupščina sprejeti ustrezen odlok, ki bo usklajen z omenjenim dogovorom. ... predloga odloka o pripravi prostorskega plana občine Skof-ja Loka. Prostorsko planiranje je sestavni del družbenega planiranja in bi morali planske dokumente s področja urejanja prostora pripravljati hkrati z družbenimi plani. Ker pa je srednjeročni plan že sprejet, morajo izvršni sveti občinskih skupščin pripraviti temelje prostorskih planov do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev do leta 2000. .. . odloka o spremembi zazidalnega načrta Podlubnik — II. etapa za območje centra. Z zazidalnim načrtom Podlubnik — II. etapa, ki je bil leta 1974 dopolnjen, je bila določena lokacija trgovskega centra in garažnih hiš na območju, ki ga z zahodne strani omenjujejo stolpnice, na severni strani regionalna cesta ter na vzhodni in južni strani individualne hiše. V trgovskem centru bo samopostrežna trgovina, gostinski lokali in lokali storitvene dejavnosti. Na podlagi javne razprave so bili sprejeti sklepi, ki jih je treba kot spremembe vnesti v zazidalni načrt: iz novega centra naj se črta garažna hiša, medtem ko trgovska hiša ostane na predvideniu lokaciji, promet se uredi s priključkom na regionalno cesto, če pa tega republiški organ ne bo dovolil, ostane sedanja prometna ureditev. ... splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parceliza-cije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za novo stanovanjsko cono v Škofji Loki. Za celovitejšo in dolgoročnejšo rešitev stanovanjske izgradnje je najprimernejše območje Kamnitnika nad Plevno. Za to območje bo pooblaščena organizacija izdelala programske osnove zazidalnega načrta, zazidalni načrt pa bo izdelan na podlagi javnega natečaja. Zaradi zaščite zemljišča je potrebno sprejeti omenjeni odlok. ... spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč. Da se doseže usmerjanje gradnje na zemljišča, ki so za kmetijsko proizvodnjo manjvredna, da se doseže varčevanje z zemljišči za potrebe urbanizacije in, da se zagotovijo sredstva kmetijski zemljiški skupnosti Škofja Loka za izvajanje njenih nalog, se s tem odlokom predpisuje prispevek od spremembe namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč. Prispevek 50 din se plača od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov. I. katastrskega razreda, v II. katastrskem razredu znaša prispevek 40 din, v III. 20 din in v IV. 3 din. Prispevek v višini 3 din se plača tudi od drugih kultur kmetijskih zemljišč in gozda. DOGOVORIMO SE Varstvo pred požari — del družbene samozaščite Občinska požarna skupnost, ki je nosilec družbene samozaščite na tem področju, mora razvijati in usmerjati razvoj požarnega varstva in usmerjati vse akcije k realizaciji srednjeročnega plana. Skrbeti mora tudi za izboljšanje požarnovarnostnega sistema in vzporedno skrbeti za njegovo financiranje. Iz analize o vzrokih požarov je razvidno, da je požarnovarnostna kultura občanov še na zelo nizki ravni. Zato morajo vse vzgojnoiz-obraževalne ustanove ter vsi drugi odgovorni dejavniki posvetiti več pozornosti, da se bo zavest o požarnem varstvu okrepila. Še posebej to velja za odgovorne službe v delovnih organizacijah. Problematično je tudi vprašanje uspešnega gašenja in reševanja ljudi in premoženja pri kompliciranih požarih v industrijskih središčih občine. Uspešnost takšne akcije pogojuje več faktorjev in občinska požarnovarstvena skupnost bi morala poskrbeti za izdelavo študije, ki bi odgovorila na ta vprašanja. Poleg tega bi bilo potrebno preučiti možnost izgradnje primernih Poslovnik občinske skupščine Zbori občinske skupščine so na skupni seji maja lani obravnavali osnutek poslovnika in določili, da bo v javni razpravi do konca avgusta. Sedaj bodo delegati odločali o predlogu poslovnika. S poslovnikom bo urejeno delo občinske skupščine, njenih zborov ter delovnih teles. Delegati i se/l treh jhorot bodo rUZPfUl nbfine i preteklih letih in naložbah v y,,t / Perdan l/a/i <> družbenoekonomskem razvoju g,,spod derman 20, Strekelj 7, T. Dolenc 2. Po slabi igri v obeh delih so domačni aWfc prepustili borbenejšim gostom Ijubljaaičr Jožice. TUDI ŽENSKE PORAŽENE LJUBLJANA - SKL - tennfca. Rktat Gorenjska 76:60 (31:29), telovadnim & rije, gledalcev 50, sodnika Bi ti nt Bavčar (oba Ljubljana). Gorenjska: Jesenko 8, Mlinar 3 Obut * Kolenc 14, Korbar 4, Gantar 17. V zanimivem srečaniu so goatje z Gorense le prvi del držale korak z domačinkami. V s daljevanju so popustile in igralkam Uma S bilo težko do dobra napolniti koš gostiarn Pari prihodnjega kola — nan ~ ■ Jezica. Pomurje: Lokainvest. C Plavanje Vesni osem nasloven : Kranj — Najuspešnejša tekmovalka na letošnjih dvodnevnih borbah za slovenske naslove za mlajše pionirke in pionirje A v zimskem bazenu je domačinka Vesna Praprotnik Vesna je v konkurenci deklet osvojila vseh osem naslovov, bila pa je tudi uspešna v štafetah PK Triglav. Le tri naslove manj je v konkurenci mlajših, pinirjev A osvojil njen klubski kolega Aran Jocič. Aran je tako kar petkrat sotpil na prvo stopnico zmagovalnega odra. Sicer pa je v dvodnevnih borbah nastopalo 90 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih slovenskih plavalnih kolektivov. V šestindvajsetih disciplinah an *: triglavani osvojili kar enaiB V£l (oba TR) 3:02,68. 100 m hbrtno: 1 v'Jaa-21 1:18.33. 2. Kadoič 1:18,90, 3. Bešter iv^tk 1:22.54, 4 z 100 m mešano: i TVi i 5:12.88. 2. Triglav II 5:18.33, 4— '"f_* I Sluga (LJ) 4:53,11, 3. Veličkovie^ 4:55,8«. 200 m hbrtno: 1. Veličkovi* 2. 2:48.94. 3. Bešter (vsi TR) 2:52 4> *iat« delfin: 1 Jocič 1:12.51, 2. Rus \oh. 1:15,09. 4X 100 m kravi: 1. Triglav I 4 nL;v^ (rekord SFRJ za ml. pionirje AX 3. "tw» II 4.48.19, 100 m kravi: 1. Sluga (LJ> 1 (št 3. Rus (TR) 1:07,35, 100 m prsno: 1 J«S 1:20,91, 3. Šolar (oba TR) 1:2734 «*g* delfin: 1. Jocič 2:41,06, 2. Rus 2:48.3l" fTn* ccomelli (vsi TR) 2:56.80, 200 m meša** 1. Jocič 2:38,62, 3. Kadoič (oba TR) •>•+$. 1500 m kravi: 1. Sluga (LJ) 19:19,29 a V«*S kovic (TR) 19:19,32; pionirke — 200 m kravi: 1. Piaun*ai 2:25.57, 3. Rebolj (obe TR) 2:31.44 291* prano: 1. Praprotnik 3:00,50, 2 Kasi** 3:04.10, 3. Cvek (vse TR) 3:0?.r t"m hrbtno: 1. Lorenci (BR) 1:15.22, 2. K"*«"* 1:17,06, 3. Jugovic (obe TR) 1.20& kravi: 1. Praprotnik 4:57,00 3. Reboli lobeTS 5:14,53. 200 m hrbtno: 1. Kosirnik "241". Poljka (obe TR) 2:51,63, 109m delfin: 1 h» protnik 1:20,44, 2. Jugovic (obe TR) l;21ji 100 m kravi: 1. Praprotnik 1:07,75, 3. Rečv (obe TR) 1:10,12, 100 m prsno: 1 Kosim* 1:26,13. 2. Cvek (obe TR) 1:28.60. 29ts delfin: 1 Praprotnik 2.46,90, 2. Jugovic &f4fk 3. Rebolj (vse TR) 3:13,13, 299m mešano Praprotnik 2:40,02, 2. Kosirnik 2:4923, 3 \ govic (vse TR) 2:54,38, 899m kravi-Praprotnik 9:58,11, 3. Rebolj (obeTR> lHMJft 4 z 100 m krsvl: 1. Triglav I 4:52,s: Triglav II 5.16,37. D. Hutwr Slovenska s odbojkarska liga 2elezar : Izols 3:1, telovadnica o*ao»* šole v Žirovnici, gledalcev 100, sodnika Strajs* (Jesenice). Kalan (Kranj). 2elezar: Peternelj, Bergel). Divjak Kr*«* nja, Pristov, Pogačar, Kovač, Rajgeh. K . (lasar Po slabi, a l>orbeni igri so si domačim a priigrali 2 niza prednosti. Nadaljevanj«. K > vsaj po izidu bolj zanimivo. Izolčani ao pevav z 112. vendar bi domači igralci kljub *»•■* tudi v tem nizu lahko zmagah. Vzpo^^t* ravnotežje, a so po odločilnih trenutkih z** vili nekaj zaključnih žog, kar iih je ataše ta* v tem nizu Končno so se Železarji 1« sank« zanesljivo ob koncu srečanja *sb*4e*iM «•» 7 zaporedno zmago. Po tem kolu j* ostal na 3. mestu razpredelnice. II. ZVEZNA ODBOJKARSKA UGA Karlovac : Bled 3:0 - Športna dvoras* Karlovcu, gledalcev 100, sodnika Paro (RjjeV Petrovčič (Karlovac). Bled: Močnik Male. Ferjan. R***k Y»* vjr, Pretnar. Torkar, Udrih, Završruk. * KŠrečanje je bilo slabo in nezannn^ * Hlejci niso nudili pričakovanega odpora ejs* "Sv. Edino drugi niz je Melalv e««,^* neiši igri. vendar je bila tudi boljaTS^ lw l,a Po porazu v Karlovcu je Bled ^ :,kveni lestvici p-del s 5 ns 6. njest«. *~ Pari prihodnjega^kola: Mislima : t»k0 H|ed Salonit, (ženske) Golovec Celje fG«r B Rauh Torek - 7. marca 1978 Glas -17. stran Dotrpela je ANGELA ROZMAN por. M urnik Do pogreba leži na Povijah številka 8. Pogreb bo v sredo, 8. marca, ob 15.30 iz hiše žalosti na Trstenik. Žalujoči: Vsi njeni! zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj OBVESTILO Vse občane in zavarovance obveščamo, da je preneseno sklepanje obveznih zavarovanj avtomobilske odgovornosti iz uradov občinskih skupščin za registracijo vozil na mesta, kjer se vršijo tehnični pregledi motornih vozil, in sicer: Tehnična baza Alpetour Labore: — uradne ure vsak dan od 6. do 21. ure - vsako soboto od 6. do 14. ure Tehnična baza AMD Kranj: — uradne ure od 7. do 18. ure - vsako soboto od 7. do 12. ure Tehnična baza V iator Jesenice: — uradne ure od 6. do 14. ure - ob sredah od 6. do 16. ure ^ Na navedenih mestih bodo sklepali zavarovanja in nudili zavarovalni servis delavci Zavarovalne skupnosti Triglav. Poleg obveznih zavarovanj avtomobilske odgovornosti boste lahko oklenili tudi nezgodno zavarovanje voznika in sopotnikov, ka-sko zavarovanja in dvignili zeleno karto. Zavarovalni delavci vam bodo lahko posredovali tudi informacije o drugih vrstah zavarovanj. Da na omenjenih okencih ne bi prišlo zaradi velikega števila strank — zavarovancev do zastojev, vam svetujemo, da se za sklepanje obveznih, ostalih zavarovanj ter dviga zelene karte še naprej poslužujete zavarovalnih uslug poslovalnice v Radovljici, Škofji Loki ter poslovne enote na Jesenicah in območne skupnosti v Kranju, Oldhamska c. 2. Poleg zavarovalnih storitev boste lahko na okencih opravili tudi vsa ostala dela vezana z registracijo (cestna taksa, tehnični pregled). Sporočamo, da v bodoče ob sredah popoldne ne bo več dežurne službe na območni skupnosti Oldhamska 2, ker boste lahko dobili ustrezne informacije na zgoraj navedenih mestih. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo! Zavarovalna skupnost TRIGLAV Gorenjska območna skupnost Kranj Hotel HCREItlR Kranj prireja ob Dnevu žena ples v restavraciji Rezervacije v recepciji hotela telefon 23-650 Iskra Široka potrošnja, n. sol. o., Škofja Loka, TOZD - Tovarna gospodinjskih aparatov, n.sub.o. Škofja Loka Reteče objavlja prosta dela in naloge 1. TEHNOLOGA MONTAŽE 2. LABORANTA 3. GLAVNEGA KONTROLORJA PROCESA 4. KONTROLORJA VHODNEGA MATERIALA 5. SKLADIŠČNIKA SUROVIN (dva izvajalca; en izvajalec za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 6. TEHNOLOGA ORODJARNE IN VZDRŽEVANJE Kandidati za navedene dela morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: VŠ izobrazba ali tehnik z dvema oziroma štirimi leti delovnih izkušenj. Smer elektro ali strojna, pod 2.: VŠ izobrazba ali tehnik z dvema oziroma štirimi leti delovnih izkušenj. Smer kemija, pod 3.: VŠ izobrazba ali tehnik z enim oziroma tremi leti delovnih izkušenj. Smer elektro ali strojna, pod 4.: kvalifikacija elektro ali strojne smeri ter tri leta delovnih izkušenj pod 5.: kvalifikacija trgovske smeri ter tri leta delovnih izkušenj pod 6.: VŠ izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj ali tehnik in 4 leta delovnih izkušenj. Smer strojna. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da v 8 dneh od dneva objave pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtev na naslov: Iskra Tovarna go-podinjskih aparatov, Škofja Loka, Reteče splošni sektor. Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj vpisuje kandidate v tečaj za VOZNIKE VILICAJEV. Prijave sprejemamo do 15. marca letos. Kandidati dobijo vse informacije vsak dan od 7. do 14. ure. Hotel Transturist Škofja Loka vabi na družabni večer s plesom v počastitev dneva žena v sredo, 8. marca, ob 20. uri Rezervacije obve/ne na tel 61 26 1 Vabljeni dežurni veterinarji OD 10. DO 17. MARCA 1978: dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kaju-hova 23, telefon 22-994 in RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Šk. Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-928 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Trgovsko podjetje Nama Ljubljana TOZD veleblagovnica Škofja Loka vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog natakarja Pogoj: gostinska šola, poskusno delo dva meseca, delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja, Ljubljana, Tomšičeva 2/V, 8 dni po objavi. MrMrJ V- as S? Komunalno podjetje Tržič Pristava 80 DS objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. strojnika 2. kleparja Pogoj: pod 1.: KV strojnik, 1 leto delovnih izkušenj pod 2.: KV klepar, 1 leto delovnih izkušenj Za opravljanje navedenih del in nalog je določeno poskusno delo. Stanovanja delovna organizacija ne more nuditi. Vloge in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. objavlja naslednja prosta dela in naloge V TOZD GRADNJE vzdrževanje in popravila gradbenih strojev Pogoj: poklicna šola avtomehanske stroke in najmanj eno leto delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. V SDS SKUPNE SLUŽBE opravljanje administrativnih del v splošnem sektorju Pogoj: poklicna administrativna šola Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom vpisi realizacije in stroškov v stroškovnem knjigovodstvu Pogoj: ekonomska srednja šola ali komercialna šola in eno leto delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas; nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov: KOGP Kranj, odbor za medsebojna razmerja TOZD gradnje oziroma SDS Skupne službe, Kranj, Primskovo komunalna cona. Rok za prijavo je 8 dni. //*\\ m GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industijski obrat Škofja Loka objavlja naslednje proste delokroge za izvrševanje nalog: 1. nadzorovanje varstvenih ukrepov pri delu 2. vzdržvevanje el ktro naprav 3. zahtevna strojno vzdrževalna opravila 4. organiziranje in izvajanje nalog CZ in NO 5. tehnično administrativna opravila samoupravnih organov Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1.: visoka šolska izobrazba z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami ali višja šolska izobrazba s 5-letnimi delovnimi izkušnjami in pooblastilom za izvajanje varstva pri delu; pod 2.: poklicna elektro šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami; pod 3.: poklicna kovinska šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami; pod 4.: srednja šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami; pod 5.: srednja šola upravno administrativne smeri z dvoletnimi delovnimi izkušnjami. Kandidati naj se osebno zglase ali pa dostavijo pismene ponudbe do 15. marca 1978 na naslov: Gradiš TOZD Lio Škofja Loka, Kidričeva c. 56 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Vsem ženam iskrene čestitke za 8. marec murha Vsem delovnim ženam in materam v krajevni skupnosti Vodovodni stolp Kranj čestitamo k prazniku žena ter jim želimo še veliko uspehov v privatnem in družbenem življenju. Krajevna skupnost KK SZDL VOVOVODNI STOLP tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled Vsem ženam čestitamo za njihov praznik .marec Konfekcija Mladi rod Kranj Iskrene česti teke za dan žena cilmira Ob 30-letnici iskreno čestitamo vsem ženam za njihov praznik Almira alpska modna industrija Radovljica Za 8. marec čestitamo vsem delovnim ženam in jim želimo veliko uspehov Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Tovarna čokolade Gorenjka Lesce TOZD Pekarna Kranj Ob dnevu žena iskreno čestitamo vsem ženam in jim želimo še veliko delovnih uspehov GOLICA JESENICE TO ZARJA JESENICE Vsem ženam čestitamo ob njihovem prazniku in jim želimo še veliko delovnih uspehov 999945 4665 ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je v 79. letu starosti za vedno zapustila naša draga teta Ivana Zaplotnik p. d. Pstotnikova Johana iz Zg. Kokre 26 Iskrena zahvala vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni sosedu Robleku za nesebično pomoć, dr. Zgajnarju za dolgoletno zdravljenje na domu, č. g. župniku z Jezerskega za pogrebni obred in občinskemu odboru ZB občine Kranj za podarjeni venec. Vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in jo spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni domači! Kokra, 3. marca 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta v 85. letu starosti Nikolaja Beštra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sodelavcem Lesnine iz Kranja ter sosedom iz Hrastja, podjetju Ibi, Sap, dr. Rusu za lajšanje bolečin ter g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: sin Jože z ženo Mici, Tone, Viktor z družino, hčerki Tinka in Mara z družino. Še enkrat iskrena hvala! Hrastje, Primskovo, Križe, Podljubelj, Vodice, 28. februarja 1978 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame Katarine Mlakar Bcnove mame se Teht njen ministrantom, ga Žalujoči: sin Tine /. Vsem še enkrat in vsakemu posebej iskrena hvala. družino, hčerke Kati z družino, Ivanka z možem, Micka z možem in malim Jožkom. Peračica, Brezje, Lancovo, Železniki, Bašelj, 27. februarja 1978 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica Antona Nadižarja Vidmarjevega ata iz Čirč •k zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam v težkih se lsk[P"/) tali 0b strani in nam ustno izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na trenutKi . ^ darovali prelepe vence in cvetje. Posebno smo se dolžni zahvaliti Košme- njegovi za }i ^ ^leskovi Mari, pevcem in zvonarjem. Zahvala tudi g. duhovniku za lepo ^opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Žito Pekarna Kranj in Slovenija avto. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerka Mici z družino in ostalo sorodstvo Kranj, 2. marca 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete Doroteje Čemažar iz Ojstrega vrha ' kreno zahval ju |emo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem ter vsem, ki m ' ste jo spremljali na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Iskrena hvala dr. Rešku in dr. Možganu za dolgoletno zdravljenje, govorniku ZB Železniki za poslovilne besede ter pevcem in g. kaplanu za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! Ojstri vrh, 28. februar 1978 MALI OGLASI prodam Prodam TELICO tik pred telitvi-jo. Sv. Duh 33, Škofja Loka 1405 Prodam nerjaveča VRATCA za krušno peč 50 X 50. Tonja Stanislav, Sv. duh 49, Šk. Loka 1406 Prodam dve KRAVI, eno s teletom, ena brez. Kozjek, Podreča l.Jeprca 1407 Prodam 3 LIPICANCE, dobro ujahane po ugodni ceni in 1 žrebeta. Prešeren Janez, Vrbnje 36 pri Radovljici. 1408 Poceni prodam SENO in OTAVO. Gradnikova 3, Kranj, stanovanje 4 1409 Prodam KNJIGO »Nevidna vojna«. Studen, Tenetiše 3, Golnik 1410 Nov cirkular z motorjem 2,2 KW prodam za 3500 din. Križnarjeva 5, Kranj 1411 Naročniki GLASA imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popusta Prodam 400 kom rabljene STREŠNE OPEKE folc. Šenčur, Mlakarjeva 48 1412 Prodam BIKA starega 1 leto. Haf-narjeva 16, Stražišče 1413 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom. Trata 9, Cerklje 1414 Prodam 2 TELIČKI simentalki za pleme, ena stara 5 tednov, ena dva tedna. Kozjek Franc, Zg. Besnica 51 1416 Prodam japonsko električno KITARO in OJAČEVALEC 400 W z vibratorjem. Vrbnjak Edo, Strahinj 14, Naklo 1417 Prodam novo ZMRZOVALNO SKRINJO novo 80 basno KLAVIRSKO HARMONIKO Scudalli in rabljen ŠTEDILNIK plin - elektrika, zelo ugodno. Naslov v oglasnem oddelku. 1418 Prodam gumi VOZ 16 eolski. Vog-lje 95, Šenčur 1419 Prodam dobro ohranjen POL-KAVČ, lahko tudi s fotelji. Britof 270, Kranj 1420 Prodam OVCO za zakol ali pleme. Bertoncelj Pavla, Mošnje 17 1421 Prodam 80-basno HARMONIKO »Hohner« Verdi. Telefon 064-47-139 Ažman 1422 Prodam 300 kg tehtnico. Cerklje 97 in semenski krompir igor. 1423 Prodam KRAVO s teletom. Zg. Brnik 36, Cerklje 1424 Prodam PRAŠIČKE po 30 kg težke. Zalog 38, Cerklje 1426 Prodam KRAVO s teletom. Češ-njevek 12, Cerklje 1427 Prodam TELIČKO. Cerkljanska Dobrava 10, Cerklje 1428 Prodam štiri mesece brejo KRAVO. Sodnik, Viševica 3 pod Šentursko goro, Cerklje 1429 Prodam pet mesecev brejo KRAVO. Cerklje 35, Cerklje 1430 Prodam KRAVO. Zalog 32, Cerklje 1431 Jalovo KRAVO, staro 6 let, težko 500 kg prodam ali zamenjam za plemensko, lahko tudi TELICO simen-talske pasme. Dolinšek Marjan, Kamnik, Perovo 12 1432 Prodam PRAŠIČKE, stare sedem tednov. Krivec, Šenturska gora 12, Cerklje 1433 Prodam delovnega VOLA za vsa kmečka dela. Sp. Brnik 6, Cerklje 1434 Prodam SVINJO za zakol. Vopov-lje 15, Cerklje 1435 Prodam mlado KOZO. Zg. Brnik 32, Cerklje 1436 Prodam večjo količino REPE. Pšata 9, Cerklje 1437 Prodam SENO in krožno ŽAGO. Koroška c. 82, Tržič 1438 Ugodno prodam 3000 kg poljskega SENA in 1000 kg OTAVE zaradi adaptacije poslopja. Jan, Višelnica 13, Zg. Gorje 1439 Ugodno prodam novo diatonično HARMONIKO, nov kultivator za TRAKTOR in FIAT 750, letnik 71. Špruk Franc, Komenda 52 1440 Prodam skoraj novo DNEVNO SOBO. Zver, Hafnarjevo naselje 32, Škofja Loka, tel. 61-768 1296 Prodam OMARO za DNEVNO SOBO, lahko tudi za otroško. Novejši model, 4 elementi ter pisalno mizo za polovično ceno. Potokar, Sorska 22, Škofja Loka 1441 Prodam KRAVO simentalko, ki bo drugič telila. Virmaše 4, Škofja Loka 1442 Prodam LATE za kozolec, banki-ne za opaže, strešnje za KOZOLEC in LES za barako. Stara Loka 146, Šk. Loka 1443 Prodam zgodnji semenski KROMPIR vesna. Straus, Volča 23, Poljane nad Šk. Loko 1444 Prodam 10,80 metrov tekočih TOPLEGA PODA z vzorcem lamelnega parketa in plastično podlago po 256,60 din za meter. Hiršenfelder, Stara Loka 152, Škofja Loka 1445 kupim Kupim LADIJSKI POD, macesnov. Jesenice, Ul. bratov Rupar 7 1395 OTROŠKI VOZIČEK, globok, prenosni, kupim. Rakar, Vrečkova 3, Kranj, tel. 26-431 1446 Kupim rabljene PANCERJE št. 44 ter SMUČI. Ponudbe sporočite na telefon 26-195 vsak dan od 19. ure dalje. 1447 Kupim HIDRAVLIČNO KOSILNICO za traktor Deutz. Sp. Bela 1, Preddvor 1448 Kupim športni OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Vilfan, Ješetova 12/c, Kranj 1449 vozila Prodam TRAKTOR pasquali, 18 KM. Brejc Peter, Vadiče 4, Tržič Prodam RENAULT 10, letnik 1971. Telefon 26-867 od 15. ure dalje. 1343 Prodam VW 1600, letnik 1970, registriran do maja 78. Informacije od 16. ure dalje, telefon 064-67-188 1550 Ugodno prodam garažiran »pižo« 104, letnik 1974. Ogled možen vsak dan v popoldanskem času. Langer-holc, Sr. Bitnje 58, Zabnica 1551 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registriran do aprila 78. Informacije na telefon 064-61-755 ali 064-61-597 1552 Prodam ZASTAVO 750 Special, letnik 77 maj. Informacije na telefon 24-425, razen sobote in nedelje po 15. uri. 1553 Prodam FIAT 750, na kredit, letnik 69-70. Šivic Milan, Radovljica, Prešernova 11 1554 RENAULT 8, neregistriran, prodam za 6000 din. Hotemaže 50 1555 Prodam FIAT 750. Klanec 31, Komenda 1556 posesti Prodam starejšo hišo v Zireh, primerno za adaptacijo, komunalne stvari urejene. Naslov v oglasnem oddelku. 1557 SADOVNJAK ali zelenjavni vrt v bližini Kranja najamem. Primožič, Vodopivčeva 19. Kranj 1558 zaposlitve Takoj zaposlim moškega ali žensko za stalno ali sezonsko delo v vrtnariji. Pogoj: veselje do vrtnarstva. Ponudbe pod »Dober zaslužek« 1372 Iščem delavca brez kvalifikacije za delo na stroju za plastiko in druga pomožna dela. Plača po dogovoru. Vprašati na tel. 60-922, Sk. Loka 1373 Iščem žensko za varstvo dveh otrok. Tri ure dnevno. Primožič, Vodopivčeva 19, Kranj 1559 prireditve Vsako nedeljo ob 16.30 PLES na Primskovem. Igra ansambel TRGOVCI. 1381 Ansambel TRGOVCI v sredo, 8. marca, ob 18. uri igra za vse žene na prireditvi, ki bo v dvorani na Primskovem. Vstop prost. 1382 Vsako soboto zabava s plesom v dvorani TVD PARTIZAN v Tržiču. Igra ansambel TRGOVCI. 1384 10. marca 1978 ob 19.30 uri bo ples v KOMENDI. Igral bo ansambel TRGOVCI. 1560 obvestila AVTOKLEPARSKE USLUGE, generalne obnovitve karoserij, vseh vrst avtomobilov, manjša popravila se izvršujejo takoj, rokov končanega dela se držimo. Poskrbljeno tudi za ličenje in avtoelektriko. Se priporoča Burnik Mirko, Suhadole 41, Komenda 1385 stanovanja Garsonjero ali enosobno STANOVANJE vzamem v najem na Bledu ali Radovljici. Ponudbe poslati na Glas pod »Dober plačnik« 1561 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava liata: Kranj, Mo.*e Pijadeja 1. - Tekoči recun pri SDK v Kranju Itevilka 51»00-«03-319«» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-838, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Cicibani v domu upokojencev — Včeraj dopoldne st> »babice« v kranjskem domu upokojencev obiskali malčki iz crtca Čebeliea-blok. Zapeli sit nekaj pesmic in zaigrali kratko igrico o teti Zimi. Cicibančki, ki sta jih za nastop pripravili tovarišici Pavlina in Alenka, so bili v svoji otroški preprostosti in nerodnosti tako ljubki, da so jim oskrbovanke navdušeno zaploskale. Otroci, ki no na koncu vsaki pokloni/i še lične čestitke, so obljubili, da bodo še prišli. (H. J.) - Foto: F. Perdan Za dan žena na sejmišče Kranj — Po uspeli pustni prireditvi, ki je bila prva tovrstna družabna prireditev na kranjskem sejmišču in se jo je kljub nevajenosti na takšne množične družabne prireditve udeležilo skoraj 1200 ljudi, organizira Gorenjski sejem v počastitev dneva žena novo kulturno, zabavno in družabno prireditev. Začela se bo jutri, 8. marca, ob 17. uri, ko bo zbranim zapel moški pevski zbor Iskre. Ob pol šestih bo začel svoj program ansambel Pepel in kri, ki bo trajal do 23. ure. Prireditev bo v hali A, ki meri 5200 kvadratnih metrov in je za prireditve primerno urejena ter ogrevana. Organizatorji nameravajo del dohodka v primeru uspele prireditve nameniti za eno od slovenskih solidarnostnih akcij. •jk Vrtec na Planini odprt Danes popoldne ob 16. uri bo na Planini združena z osrednjo občinsko proslavo dneva žena svečana otvoritev vrtca na Planini. Tako težko pričakovani vzgojno varstveni objekt v novem hitro rastočem stanovanjskem delu Kranja bo lahko sprejel 240 predšolskih otrok, od tega 50 dojenčkov. Prve lopate za novi vrtec na Planini so bile zasajene oktobra 1976, namenu pa naj bi ga izročili že lansko jesen. Vendar so nepredvidene težave, kot na primer znano pomanjkanje cementa, dograditev vrtca premaknile v letošnje leto. Podjetje Gradbinec, ki je gradnjo prevzelo, čakajo sicer še zunanja dela, predvsem ureditev okolice, vendar pa bo vrtec kljub temu v nekaj tednih napolnjen z običajnim živžavom. Celotna površina vrtca meri več kot 2000 kvadratnih metrov, razdeljenih v 12 igralnic in 4 bivalnice za jasli, razen tega pa so tu še glavna kuhinja, čajna kuhinja, kabineti, garderobe, pralnica, likalnica in upravni prostori ter 4 garsonjere za vzgojiteljice. Vrtec, ki je bil zgrajen s sredstvi samoprispevka občanov, prispevka interesnih skupnosti in skupščine občine Kranj, je po še ne popolnih izračunih veljal 27 milijonov din. Kot se predvideva, naj bi ob sedanjem vrtcu prav kmalu zrastel prav tak Prednost domu starostnikov Tržič - Kaže, da se sedaj le bližamo trenutku, ko bodo Tržičani zaceli uresničevati najpomembnejšo nalogo zadnjega samoprispevka, ki naj bi do konca leta 1981 prinesel 6 starih milijard dinarjev, gradnjo socialnega zavoda za ostarele na Pavlinovem vrtu v Bistjfici pri Tržiču. Vsa potrebna dokumentacija je končno zbrana. Odločeno je, da se mora gradnja aprila začeti. To je že skrajni čas, saj je gradnja vsako leto dražja in bi vsako novo odlaševanje spravilo uresničitev programa v nevarnost. Razen tega čakajo na uporabo namenska sredstva skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja Slovenije v višini 14,140.000 dinarjev. V skladu samoprispevka se bo tako zbralo letos 26,467.000 dinarjev, kjer so že upoštevana sredstva republiške skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Prispevek od osebnih dohodkov bo prinesel 7,600.000 dinarjev, samoprispevek od kmetijstva 50.000 dinarjev, samoprispevek .obrtnikov 457.000 dinarjev, prispevki temeljnih organizacij (tu kaže opozoriti na redneje plačevanje) 3,500.000 dinarjev in vračilo posojila izobraževalne skupnosti 720.000 dinarjev. Obveznost vrtec tudi za 240 otrok, saj s sedanjimi tremi vrtci, kolikor jih Planina že ima, še vedno niso pokrite niti najnujnejše potrebe po otroškem varstvu tega dela mesta. Novi vrtec na Planini je za vrtcem v Preddvoru drugi družbeni objekt iz programa gradenj družbenih objektov do leta 1980, v gradnji oziroma v pripravi na gradnjo pa sta osnovni šoli na Primskovem in na Planini. L. M. DEŽURNI NOVINAR ^ 21-860 Tito v Združenih državah Amerike - Predsednik republike Josip Broz-TUo je odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Združene države Amerike. V VVashingtonu se bo večkrat sestal in pogovarjal s predsednikom Carterjem ter z drugimi ameriškimi visokimi funkcionarji. Časopisi so že pred obiskom objavljali daljše članke o Titu in o jugoslovansko-ameriških odnosih in sodelovanju ter poudarjali pomembnost Titovega prispevka tako med drugo svetovno vojno kot tudi v vseh letih po njej, ko je v svetu visoko cenjen kot politik in državnik. Predsednik Tito, ki bo v Združenih državah do 9. marca, bo sprejel tudi jugoslovanske izseljence. Se dobra smuka — Odjuga in dež sta napravila smučišča v nižjih legah kar neprivlačna, saj na mokrem snegu vztrajajo le najbolj navdušeni. Zapadlo pa je toliko snega, da posebno s steptanih smučišč počasi odhaja, medtem ko ga je na visokogorskih še vedno več kot dovolj tudi za tople prve spomladanske dni V Kranjski gori hitro kopni, a ga je še vedno 75 centimetrov in je kljub dežju minulo soboto in nedeljo smučalo veliko smučarjev. Razen tega mora kranjskogorski sneg vzdržati vsaj še /a nekaj napovedanih sindikalnih tekmovanj, ki jih bodo organizirali, za najbolj vztrajne ljubitelje pa ga bo še vedno dovolj pod Prisankom, na Vršiču in na vrhu Vi t ranca. Ceste — Vsi gorenjski mejni prehodi si prevozni, cesta suhe in brez poledice, ni pj bilo večjih prometnih nesreč in tudi gasil cem ni bilo treba posredovati. I). S. VOZNIK NI USTAVIL Bled — V sredo, 1. marca, ob 22.30 se je na Prešernovi cesti na Bledu v bližini hotela Svoboda pripetila prometna nezgoda. Neznani voznik zastave 101 svetle barve, ki je peljal od Bleda proti Gorjam, je na rahlo se vzpenjajoči cesti zadel peša-kinjo Slobodanko Jerdimirović iz Radovljice. Jerdimirovičeva je padla in si zlomila roko. Voznik zastave je odpeljal naprej, ne da bi ustavil na kraju nesreče. NEPREVIDNO CEZ CESTO Kranj — V četrtek, 2. marca, nekaj pred 19. uro.se je na Ljubljanski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Martinšek (roj. 1914) iz Ljubljane je peljal proti Jeprci. Ko je peljal čez železniški nadvoz pri tovarni Iskra v Kranju, je z leve proti desni izven prehoda za pešce prečkala cesto, ne da bi se prej prepričala, če je prosto, Ivana Mrak (roj. 1896) iz Kranja. Voznik jo je opazil na kratko razdaljo, tako da ni mogel preprečiti nesreče. Mrakovo so hudo ranjeno prepeljali v Klinični center. PADLA OBA Zminec — V petek, 3. marca, ob 22.20 se je na regionalni cesti med Škofjo Loko in Zirmi pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Alojz Andreuzi (roj. 1953) iz Škofje Loke je v Zmincu pred hišo št. 22 dohitel pešca Franca Rihterči-ča (roj. 1953) iz Poljan, ki je hodil po desni strani ceste ter ga pri prehitevanju zadel. Pri tem sta oba, pešec in voznik, padla in se huje ranila. Zdravita se v Kliničnem centru. NEZGODA PEŠAKINJE Kranj — V petek, 3. marca, ob 5.30 se je na Oldhamski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Šukar (roj. 1947) iz Zaloga je v križišču ceste Staneta Žagarja s Partizansko in Oldhamsko ustavil, ker so pred njim vozila zavijala v levo. Ko je speljal naprej proti Oldhamski cesti, je pri slaščičarni Šampion prečkala cesto Lenčka Žeželj (roj. 1941) iz Kranja. Voznik jo je prepozno opazil, tako da jo je avtomobil zadel in zbil po cesti. Hudo ranjeno so prepeljali v bolnišnico. S CESTE NA TRAVNIK Vrba — V nedeljo, 5. marca, nekaj pred 19. uro se je na magistralni cesti pri železniškem nadvozu pri Vrbi pripetila hujša prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Irena Simčič (roj. 1939) z Jesenic je peljala proti Radovljici. Pri Vrbi je po vsej verjetnosti prehitevala nek avtomobil, nato pa ni mogla zvoziti blagega ovinka. Avtomobil je zaneslo na bankino in od tod na cesto za počasni promet ter še na travnik, kjer se je avtomobil večkrat prevrnil in obstal na boku. Hudo ranjeno voznico so prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico, sopotnik Mebo Fočakovič z Jesenic pa je bil v nesreči le lažje ranjen. L. M. Vlak gaje zbil Radovljica - V četrtek, 2. marca, ob 20.30 je Slobodan Jezdimiro-vić (roj. 1933) z Bleda šel peš od tovarne verig v Lescah po Alpski cesti proti Radovljici. Ko je prišel do železniškega prehoda, ga je prečkal, čeprav so bile zapornice spuščene. Prav tedaj je z Jesenic pripeljal elektromotorni potniški vlak in Jezdimi-roviča zadel. Rane so bile tako hude, da je ponesrečeni že med prevozom v jeseniško bolnišnico umrl. S SODIŠČA Škofja Loka - 28. februarju so verificirali gimnazijo Borisa Zilu-rla V Skotil Loki. tako da ima sedaj eksperimentalne smučarske oddelke. Prav zato je bil sti na pobudo SZ Slovenije med tednom v hotelu Transturist pogovor i dijaki m do profesorji. Pogovora se je udeležil predsednik SZ Slovenije Janez Kocijančič. popravila letnega kopališča za letos njen podpredsednik Jože Svige/j in direktor gimnazije Marko Erzriožnik. znaša 642.521 dinarjev, ostalo pa bo Sodelovali so tudi predstavniki skupščine občine Škofja Loka m družbeno-na voljo gradnji socialnega zavoda političnega življenja. Dijakom je spregovoril tudi predsednik skupščine za varstvo ostarelih in potrebam Anton Polajnar, na pogovoru je bil tudi predsednik IS Jože Stunonik m krajevnih skupnosti, predvsem manj predstojnik zavoda za šolstvo SRS enota, Kranj Alojz Malovrh ter predstav-razvitih. -jk nik republiškega zavoda za šolstvo Ivan Križ nar. dh, Foto: F. Perdan Mlad na krivih potih Na enotno kazen leto dni zapora je obsodilo okrožno sodišče v Kranju Slavka Šrimpfa, starega 24 let, iz Maribora, ker je pred dvema letoma in pol še kot gojenec VPI) Radeče v Skofji Loki zagrešil dvoje tatvin. Poleti 1975 so bili gojenci VPD Radeče na izletu v Skofji Loki. Šrimpf se je z dvema tovarišema oddaljil od skupine, da so se lahko napili, kasneje pa je sam hodil po mestu. Popoldne je na Spodnjem trgu v Skofji Loki vstopil v čevljarsko delavnico, kjer je s škarjami nasilno odprl zaklenjen predal mize in našel v njem nekaj deviz, potni list, denarnico in hranilno knjižico. Povzpel se je tudi v prvo nadstropje, brskal po predalih in si prilastil zlato verižico z obeskom in del zlate zapestnice, vse v vrednosti 3000 din. Na Cankarjevem trgu pa je prav tako vstopil v hišo, kjer je brskal za vrednostnimi predmeti, našel pa je le dokumente in si jih prilastil. Ker so lastniki hitro opazili tatvino, se to prijavili postaji milice Skofji Loki , tako da so Šrimpfa miličnii sneli z avtobusa za Ljubljano. Čeprav dokaj vinjen, na kar se jje obtoženec izgovarjal, je bil vendar tako zelo »pri sebi«, da je del ukradenih predmetov skril kar v miličn-škem avtomobilu, s katerim so ga peljali na postajo milice. Sodišče ie Šrimpfa ob upoštevan« omilit venih določil obsodilo na kazen enega leta zapora, pri tem pa je med olajševalnimi okoliščinani upoštevalo njegovo otroštvo, saj je rastel v nepopolni družini, ob pomanjkljivi vzgoji matere, ki je sama skrbela za tri otroke. Že zgodaj ie moral v razne zavode. Ne nazadnie ni bilo pri teh dejanjih povzročene velike škode. Za obtoženca pa je obtežilno, da je že bil kaznovan. S silo vzela denar Res, da sta bila Janez Praprotnik iz Naklega in Dušan Tavčar iz Sp. Dupelj vinjena, ko sta na silo vzela 73-letnemu Alojzu Valterju iz Žiga-nje vasi denarnico s 720 din, vendar pa to ne more biti nikakršno opravičilo, da sta se dva mlada fanta na tak način spravila nad starejšega upokojenca, ga oropala, denar pa še isto noč zapravila v ljubljanskem baru. Praprotnik in Tavčar sta bila v začetku septembra lani v gostilni pri Marinšku v Naklem, kjer sta popivala. Tam se je zadrževal tudi Val-ter. Ko so jih okoli polnoči odslovili, od pijače omamljeni Valter ni našel svojega kolesa. Oba fanta je poprosil, naj mu pokažeta pot proti Ziga-nji vasi. Res sta ga oba pospremila, vendar pa so čez čas zavili na kolovozno pot, ki je vodila nazaj proti Plavni cesti. Med potjo sta se oba. raprotnik in Tavčar, dogovorila, da bosta Valterju vzela denar, saj sta ga videla, da je v gostilni plačeval pijačo. Tavčar je Valterja zgrabil zadaj za obe roki. Paprotnik pa mu ie iz notranjega žepa vzel listnico, nakar sta oba zbežala. S 720 din, kolikor sta jih našla v denarnici, sta se odpeljala v Ljubljano, kjer sta denar zapravila, denarnico pa odvrgla v smetnjak. Okrožno sodišče, pred katerim se v začetku marca zagovarjala. -je obsodilo vsakega na eno leto in tli mesece zapora, pri tem pa je upoš:«r valo, da sta oba dejanje obžalovali škodo povrnila, da sta še mlada l doslej nekaznovana. Ni pa seveći sodišče moglo mimo tega, da sta a čeprav vinjena lotila starejšega človeka z majhno pokojnino, medter ko sta onadva mlada in zdrava ter9 lahko denar tako za življenje kot za zabavo prislužita. Kaj čudna (ne)naklonjenost Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju je odredil pripor za 27-letnega Štefana Juhnerja iz Zab-nice zaradi suma kaznivega dejanja hudega primera izsiljevanja. Juhner je bil namreč zahteval od Angele Skornik 5000 din, sicer bi jo, kot ji je zagrozil, ubil. Razen tega pa je zahteval, da odstopi od zahtevka 28.000 din, kolikor bi ji sam moral odšteti za bolečine. Zgodba se je bila začela leta 1972. ko je Škornikova gospodinjila na posestvu Alojza Šifrerja v Žabniii. tam pa je stanoval in pomagal pri delu tudi Juhner. Med Škornikovo in Juhnerjem se je spletlo ljubezensko razmerje. Ko je Juhner zahteval, naj se Škornikova odloči med njim ali Šifrerjem, se ona ni hotela. V navalu ljubosumja in pod vplivom alkohola je Juhner Škornikovo v prepriru z nožem zabodel v trebuh, a je preživela zaradi hitre zdravniške pomoči. Juhner je bil zaradi tega obsojen na dve leti zapora in je kazen tudi odsedel. Sodišče mu j, naložilo tudi. da Škornikovi DUK^ odškodnino za prestane bolečine r poškodbe. Med prestajanjem ka?n pa njuna veza ni ovenela, saj ca *■ Škornikova vseskozi obiskovala zaporu. Tudi na prostosti [anj letos sta se videvala in srečevala Kljub neprestanim sporom med njima pa se vendarle nista tolike sprla, da bi si lahko odločno rekla adi jo. Iz jeze morda, da se lahke ženska tako igra z njim ali kdo ve zakaj, to bo morda razjasnjeno ka^ neje. je Juhnerju padlo v glavo, da je od Škornikove zahteval denar in J grozil s smrtjo. Škornikova je poiskala pomoč miličnikov, ki so Juhnerja prijeli prav v hipu, ko mu * Škornikova izročala zahtevani denar. Ali je Juhner resno mislil i svojo grožnjo ali ne, za zdaj še c jasno, kakor tudi ni jasno ali boda I zadnji burni dogodki tega para ka; vplivali na drugačne ali sploh niU-kršne odnose med njim in njo. L. M m ■ WftS« THANK YOU, MERCATOR! V prodajalni Mercatorja, nasproti kranjske avtobusne postaje ali v nebotičniku, sem oni dan nakupoval. Prijazno oseb/c m so lidna strežba, ki vključuje seveda tudi račun za kupljeno blago. Prejel sem listek, na katerem /<■ bil datum pa sevala tudi seslc rek. skratka račun, kl pa je V Zgornjem koncu vseboval tnoi naslednic Thunk you, pleasc. come agiiin To se v slovenskem prevodu glasi: Hvala, pridite se kdaj. Fino Mercutor' Najbrž ste Z bližnjo delavsko univerzo c kakš nem sporazumu, ki predvideva široko akcijo izobraževanja ob čanov za širino m razgledanost v smislu tika tujih jezikov. Hvala vou, ker ste tako širokogrudni l" prav zanima mc. kako dolgo bo ste s tem nadaljevali, zato bom upošteval vaš />tease m kdojpo kdaj i€ come, da bom utrdil zna nje angleščine za široko rabo. BESNICA KOT MESTO Besnica - Besničanka je prav besna, ker je v Uradnem ustniku Gorenjske prebrala odlok o dolo či t vi naseli/, ki se v občini Kranj štejejo za mesto ali naselje mest nega značaja: ...za naselje mestnega značaja se določijo Naklo, Rupa, Breg ob Savi in med drugim tudi Spodnja Besni ca. »Bila sem prijetno presenečena,« pravi, »Besnica, tako odročna vas, včasih celo od sveta odrezana, zdaj pa naselje mest nega značaja! Saj ne bi nič rekla, ko bi bile vsaj osnovne komuru kacije take, kot se za mesto spo dobi. Avtobusne zveze so izredno slabe; saj, če zamudiš delai^ski avtobus v Kranju, lahko tam tudi ostaneš do sedme zvečer. Imeti bi morala Besnica tudi dobro pre skrbo, ki pa je seveda nima in pe še dolgo ne bo imela, vsaj kaže tako. V Zgornji Besnici je trgovina, kjer pa ne dobiš niti osnov-nih stvari, saj kruh menda pripe Ijejo dvakrat na teden in še to k za stalne stranke. Spodnja Besniva trgovine nima inje najailih: še vedno v Kranju. Saj konec koncev nismo preteč zahtevni, a če plačamo davvk :a mestno zemljišče in če smo že me sto, »hočemo« avtobus pa Se šta cuno!« So, no, besna Besničanka, saj ste le naselje mestnega značaj Četudi ste brez lokalca m štalu ne ste na pravi poti do mi/0criKv nega naziva mesta. Stacuna M lokalec sta res neobhodno p* trebni infrastrukturi m če s« boste le potrebno potruditi fo, ^ dobili, boste pravo pravcato mesto, kar pa m od muh. A Se mar ne bo imenitno slišalo, ko Se ho sto, ste po prsih potrkali: jaz Sern iz mesta, meščanka mesta Bes niča! K.