Štev. 8. Conto corrente con la pasta Trst, dne 19. februarja 1925, Letnik It «OiU . Ured- 'r'-XTt 1 TUBLJANA m vračk^. - ^ .ir: ütU^OSt. Zborujejo inženirji ? Te dni se je zopet sestala ena kon-renea. Sestajanje raznih konferenc je postalo našemu ljudstvu že deveta briga, in tozadevne vesti v listih gredo po navadi neprečitane mkrno, oči tudi pazljivih čitateljev.Saj ni čuda! Navajeni smo že vsi povojne prakse, da se vprašanja, ki si ne morejo ali nočejo/ rešiti, odstopajo — konferencam. Te že skrbe, da se bodo reševala tako dolgo, da jih ne bo treba več rešiti. Isti pojav v 'malem zapa-žamo pri društvih; tam se nerešljiva vprašanja izročajoi — odsekom v proučevanje. Evo: ta diplomatski «trik» VICE Naročnina za celo leto: 4C- ... : r* pol leta: 5 Lir; posamezna Številka 20 stotink; za inozemstvo se vračuna poStnina. - Oglasi, naročnina 1. t. i. naj se pošiljajo na naslov: „Novice*, Trieste, Via Torre bianca 21, IV. n. ■ A- skr nanoidl^S^njsi^^fbJEo temu dosledno z vs^^rstSaUMKidi sedaj upirala proti t emt^wfrTHse na tej ...tehnični konferenci izgovorila besedica o nas. Še več! Tudi največji naivnež v politiki je/ zapazil, vedno, ko je ...grozila nevarnost, da bi vendar le znalo stopiti v ospredje tudi vprašanje nas, slovanske manjšine Italije, zanimivo taktiko. Pritisk na nas se je na predvečer takih «nevarnosti» nenadoma povečal. Tako je tudi sedaj, — Taktika je jasna: če bi že hudič ne dal miru in bi podtaknil, tako mimogrede, na, zeleno mizo tudi naše vprašanje, je pomoč takoj, pri roki: pritisk se zmanjša tri vzpostavi se i..prejšnje je postal že tako splošno znan, da ga SLanje Ier mirna Bosna! Tako je stvar že uspešno uporabljajo tudi diplomati v podeželskih in mestnih društvih. Teda vkljub vsej nevernosti se končana, in rešitev diši navidezna celo po nekakem... velikodušju. Mi, ki smo toi igr’o že zdavnaj spregledali, vendar ne moremio! ubraniti nekemu j feve^a vAnl0j cJ.a *u n’ Žovora 0 ka-tihemu upanju, ali bolje razburjenju j Kem «velM/od-ušju». vsled pričakovanja, kadarkoli stopi j Tudi sedaj, v Firencah, si bodo ma-pred kako konferenco vprašanje, ki šili ušesa, če bo kdo skušat govoriti o se bolj od blizu tiče nas. Tako vprašanje, ki se nas tiče zelo* od blizu, ki se zajeda v vse naše živ- nas. Prosim:.., v tako svobodoljubni državi, s tako preteklostjo', z dvatisočletno kulturo', pa bi se kdo ljenje, biol sedaj zopet stopilo pred eno drznil golvoriti o «zatiranju» narodnih konferenco'. Takrat bo tudi konte- manjšin t... renca blizu. W naši državi bo, v starodavnih lepih Firencah. Konferenca bo — italijansko-jugo slo venska, raz-pravljalo se bo na njej id vprašanju — narodnih manjšin, pa ne naše. Bog vari: Italija —to je vsemu svetu znano! — je pač edina država sveta, ki.,, nima narodnih manjšin. Italijansko-jugo si o venska konferenca, oziroma zborovanje ali posvetovanje italijansko-jugoslovenske komisije za «tehnično» izvedbo vseh prijateljskih dorgovonolv! med obema sosednima državama, nima velike naloge. To se ponavlja; vedno in preveč, ko se ta komisija sestane k zborovanju in posvetovanju. Le «tehnična» vprašanja,, le «tehnična» ureditev, le «tehnične» stvari,Blažena tehnika! Kakor bi zborovali sami inženirji... Tudi sedaj je na programu «tehnična» ureditev vprašanja narodnih manjšin, v kolikor se o teh govori v pogodbah. Ker pa se je Italija skrbno varovala, da bi prišla v te pogodbe kaka besedica o njeni, siovan- Tcda mi, ki poznamo zelo od blizu sistem « svobod oljub n o s t i», se obračamo1 na predvečer konference v Firencah dri vlade v Rimu z resno besedo! in ji povemo to-le: da se Vprašanja narodnih manjšin med prijateljskimi državami ne dajo reševati ,s tehniškimi merili in šestili. S tem orodjem se merijo' in mejijo mrtve mase zemlje, ne pa živa narodno telo... kn če žeji naša vlada, da se resnično in pravično reši vprašanje italijanskih manjšin v inozemstvu, mora tudi sama rešiti vprašanje slovanske manjšine v mejah Italije, tudi — tostran Reke, Rešiti ne z nasilnim iz-trebijanjem te manjšine z zemeljske oble, na srednjeveški način, temveč na način dpistojen kulturne države. Še-le tedaj bo postalo vprašanje «tehnično», dotlej pa bo ostalo, eno najvažnejših mednarodnih vprašanj. To je naš pozdrav zborovalcem v Firencah. Novice ii vsega sveta Ođmeui ttasedlie«MByerlin8ulfetabTet''LirR„acu0;,aTd: Smrt baronice Helene Vetscera, matere ; s/be ttudlMsT?)0 1,u¥co' nj “ihče ljubice princa Rudolfa. - Kako so odnesli govordl1Mat\"?srecneHa baro- truplo Mary Vetscere iz Mayerlinga. !mca Helena Vetscera, katero ,e cesar Tajni spisi, ki ne bodo videli luči sveta, j f0 krivem osumil, da je ona pripravljala j tajne sestanke med svojo hčerjo in V Badenu pri Dunaju je umrla te dni princem Rudolfom, je bila sramotno iz-v visoki starosti baronica, katere ime 1 gnana takoj po dogodku v Mayerlingu. se skozi dolgo let ni smelo niti omeniti Njen brat Baltazzi in njen svak grof na ozemlju bivše avstroogrske monar-l Georg Stockan sta dobila iz dvora ukaz, bije. Bila je to baronica Helena Ve- da odpeljeta iz Mayerlinga truplo ustre-tsceta, katere hči je našla v Mayerlingu ljene Rudolfove ljubice. Našla sta raz-smrt skupno s princem Rudolfom, | padajoče golo truplo v neki zakotni so- Družina sedaj umrle baronice proiz- jbici med šarami in sta je morala v noči baja iz stare grške rodbine grofov ! ? kočijo prepeljati v Heiligenkrenz, kjer Bellazzi. Njena hči Mary Vetscera je 1 ic bilo še pred zoro brez vsakih obre-bila izredna krasotica, občudovana tudi ^ov zakopano v nekem kotu tamošnjega na dvoru, kjer je zavzemal njen oče odlično mesto. Toda njena priljubljenost samostanskega grobišča. Materi je bilo še-le po enem letu dovoljeno izkopati na dvoru je prenehala, ko se je zaznalo I hčerine kosti in jih položiti v dostojen za njeno razmerje s — princem Rudol-| ^r°b na istem grobišču, fom. Znano je, da je princ Rudolf na-i Kakor rečno, je morala baronica redil vse mogoče, da bi se ločil od j Helena Vetscera takoj drugi dan ,po do-svoje žene,, hčeri belgijskega kralja, s godku v Mayerlingu, to je 30. januarja katero ' se je bil po sili poročil. Posre-j 1889., zapustiti Avstrijo, da bi tako nič doval je v tem oziru tudi pri papežu, | več ne spominjalo na tragični dogodek, toda zastonj. Cesar Franc Jožef je na-, I Zastonj je skušala baronica s pismi stopil zelo ostro proti njemu in je' omehčati cesarjevo srce. Ko pa se je zahteval, naj'naredi konec svojemu razmerju z lepo Mary Vetscero. Končno se je moral Rudolf vdati, a se je na skrivnem sestajal še vedno z njo. Na teh sestankih sta sklenila, da bosta šla, ko jima ni dovoljeno skupno življenje, v — skupno smrt. Za njuno sigurno sestajanje je skrbela grofica Lariscb-Waller-see, ki je tudi v oni usodni noči, ki je imela biti zadnja noč mladega para, omogočila Mary Vetscera beg od sončno izkazalo, da ni bila ona kriva razmerja med princem in svojo hčerjo, se je dal cesar pregovoriti, da ji je dovolj vrnitev v Avstrijo in ji je dal na razpolago večjo svoto denarja, s katero si je kupila v Reichenau pod Semmeringom neko premoženje. Vsled povojnih razmer je morala baronica to premoženje prodati in je umrla uboga. Toda obljubo, ki jo je dala cesarju Fraricu Jožefu, da bo o.dogodku doma. V dvorcu Mayerling v Dunaj-1 Mayerlingu molčala, je držala do smrti, skem gozdu je v oni noči ustrelil princ Vse, kar se ve o tem, se je izvedelo iz njenih zgoraj omchfenUi pisem, ki so se našla po vojni v dvornem arhivu in iz še;nekaterih dokumentov, si so se našli, istotam. Vač bi se-, izvedelo iz poslovilnih pisem, ki jih je pisal princ Rtidolf svojim starišem pred samomorom. Toda grof Taaffe, sin nekdanjega ministrskega predsednika, ki ima ta pisma in še nekatere druge tozadevne tajpe spise, je izjavil, da ne bo nikoli nihče izvadel za njihovo vsebino. Baronica Helena Vetscera, ki je bila tudi sama žrtev tragedije v Mayerlingu, pa je nesla tajno s seboj v grob. Strašno skrunenje grobov V Aachenu na Nemškem se je te dni zgodilo nekaj strašnega. Neka gospa je šla dan po pogrebu svoje hčerkice na pckicpališče. Z grozo je zapazila, da se b.-erka grobarja igra s punčiko njenega lastnega otroka, ki jo je iknel tako rad in ki jo je zato sama potožila v krsto poleg trupelca,. Gfoispa je seveda takoj prijavila stvar policiji, ki je morala ugotoviti grozno skrunjenje grobov. Grobar je že dolgo i let ponoči odkopaval sveže grobove, odpiral krste in jemal iz nijih vse, kar je bilo količkaj vredno. Na ta način je prišla tudi punčka hčerke omenjene gospe v roke njegovega otroka. Grobar je bil želio' premožen in nihče ni vedel, odkod izvira njegovo bogastvo. Seveda če je vsak dan — Aaachen je iveliiko mesto ■in se vsak dan pokoplje do 20 ljudi —• odpirali grobove in jemal iz njih obleko, nakit :in drugo! Najstrašnejše še pride. Trupla pokopanih otrok je zver v človeški podobi jemala iz krst in jih metala svojim svinjam, ki so bile izredno dobro pitane. Policija jte takta ji (prijela grobarja in njegovo' ženo, ki je vedela za moževa grozodiejstva. Naistarejšs drevo na svetu V mestu Kas na otoku z istim imenom, urizu Male Azije, raste iropično drevo platana, iako zvani Hipokrat, ki je najstarejše drevo na svetu. Starost tega drevesa cenijo strokovnjaki na okroglo 2500 let. Drevo je ogromno, če pomislimo, da znaša obseg debla 10 m. Veje so še vedno pokrite z listi, ali vsako leto je videti, kako se starajo in venejo. Ondotni prebivalci, ki zelo spoštujejo to znamenito drevo, so podprli veje, tako da je nastala ' okrog drevesa cela ograja. Pripovedujejo tudi, da je v senci tega drevesa najznamenitejši zdravnik starega veka predaval svojim učencem o primitivnih pojmih zdravniške vede in sicer štiri stoletja pred Kristusom. Ta edini živi spomenik one dobe lahko preživi še mnogo let. Kako je v Rusiji urejeno rodbinsko življenje Sovjetski ljudski komisar za pravosodstvo je izdelal nov zakonski načrt o poroki, varilstvu in skrbstvu. Načrt, o katerem se je že razpravljalo, bo v najkrajšem času vza-konjen in objavljen. Nova poroka. Po novih določbah se bo smel poročiti vsakdo, ki je dovršil 18 let, dekleta pa že po dovršitvi 16. leta. Zakonska zveza postane pravoveljavna . s prostim vpisom pri merodajnih oblastih. Cerkvene poroke država ne prizna. Vpis pa ni dovoljen, ako je kateri izmed zaročencev slaboumen ali du_ IKIN PIK Hopsasa, t raj lala, Pa si na nedelja, lan' smo klobas b’li sit letos pa zelja. Hopsasa, trajlala, davek na vino, davek na hišo, hram in na živino. Hopsasa, trajlala, Pust se poslavlja in za slovo tako nam še nazdravlja: Hopsasa, trajlala, zdravi mi kmeti l Letos ste zelja sit’ Kaj pa bo hleti ? . . , ne morejo sporazumeti, odloči krajevni varuh. Roditelji so tudi dolžni šolati svoje otroke ali pa jih izučiti v primerni obrti, ne morejo pa brez sporazuma sklepati dogovorov za delovno izkoriščanje otrok. Oba roditelja morata vzajemno skrbeti za vzdrževanje otrok. Ako roditelji zanemarjajo svoje dolžnosti ali zlostavljaju otroke, jim more sodišče odvzeti otroke ter jih izročiti v zaščito varuha. Na drugi strani pa so tudi otroci dolžni skrbeti za svoje roditelje, ako pridejo v stisko in postanejo nesposobni za delo. Ako je to nemogoče, tedaj preide ta dolžnost na brate in sestre ter najbližje sorodnike. Adopcija je dovoljena samo v interesu otrok. Če je otrok dovršil 10. leto, odločuje sam o svoji adopciji. Zopet ena pridiga po vodi... Novi ruski rodbinski zakon se v svojih dobrih straneh v glavnem strinja s tozadevnimi zakoniki drugih naprednih držav. Fantastična ureditev rodbinskega življenja, ki so jo ruski komunisti oznanjali, je šla, kakor mnogo drugih njihovih podobnih pridig, s tem zakonom končno veljavno po vodi... Otok se pogreznil v morje Ob zapadnem afriškem obrežju v portugalski kolonij'! Angoli se je do nedavno nahajal otok z mestom Port Aleksander. Mesto je bilo prvotno naselbina do-mačnov, ko pa so se pred leti ondi nastanili Portugalci, so izpodrinili domačine, tako da so v tej naselbini živeli sedaj v pretežnem številu belokožci. Prebivalstvo je bilo zelo delavno in pridno, tako da je postalo malo mesto ševno bolan, nadalje ni dovoljeno sklepanje; kmalu važna toč-ca za izvoz, zlasti ker zakonskih vezi med brati in sestrami in med je imelo ugodno pristanišče. Otok je krvnimi sorodniki v ravni liniji. Mož in žena bil majhen, Zavzemal je komaj toliko smeta nositi skupno ime, ako to izrecno zah- prostora kakor evropsko provincijalno tevata pri vpisu poroke, sicer ohrani vsakdo mest0 s 15.000 prebivalci. svoje staro ime. Zakonska zveza nima nobenega vpliva na državno pripadnost. Premoženje, katero si pridobi zakonska dvojica Nedavno pa je to mesto zadela grozna in nenavadna nesreča. Kar ne- tekom življenja, pripade obema. Ako eden | pričakovano se je morje iz doslej nepo-„„r, i -- J-'- -- -- —jasnjenega vzroka, morda zaradi kakega potresa ali vsled izbruha kakega podmorskega ognjenika, grozeče- zaperiilo, se dvignilo visoko do neba in zakopalo pod seboj otok in mesto. Menda ni niti en edini človek preživel te katastrofe, . , rkzen nekoliko mornarjev, ki so bili s Ako postane noseča kaka žena, ki ne živi svoj;mj čolni daleč od pristanišča, Mor-vmsanem zakonu, tedai .ma nrav.co. da ! narji] j.. sQ S(J SQ bil; kakor blazn; blebetali so nerazumljive besede, ker so jih omamili grozni trenutki, -ki so jih doživeli. Po dolgem času so šele mogli zakoncev ni sposoben za delo in za svoje preživljanje nima potrebnega zaslužka, tedaj je za delo sposoben zakonski drug dolžan, da podpira svojega nesposobnega zakonskega druga. Ločitev zakona je vsak čas mogoča. Izvenzakonski otroci. v vpisanem zakonu, tedaj ima pravico, da naznani oblasti tistega, ki je radi svojega čina. dolžan podpirati njo in otroka. Označeni oče more v roku 14 dni vložiti pritožbo. Ako zamudi ta rok, tedaj se smatra postavno za zakonskega očeta. Ako se dokaže ali povedati, da videli, kako ;e ako ugotovi sodišče, da je žena v kritičnem morje hipoma vzpelo kakor gora, padlo času občevala z več moškimi, tedaj so vsi dolžni nuditi ji potrebno gmotno pomoč. Roditeljske pravice so v glavnem dolžnosti napram oirokom, A.ko roditelji ne izpolnujejejo teh dolžnosti, ima sodišče pravico, da jim odvzame roditeljska prava. Vse korake glede vzgoje otrok ukrenejo starši sporazumno. Ako se in se pogreznilo še pod okoliško gladino in na tem mestu je nastal ogromen vrtinec, ki je pogoltnil vse, kar je dosegel... Sl nttročen no JOVIČE“? TEDENSKI PREGLED Italija V Italiji so nastale zadnje dni važne izprememfoe, ki kažejo — kakor smo zadnjič omenili — da sta se fašistovski in protifašistovski tabor zajedla v svoje položaje, pripravljajoč se na odločilni boj. Sedaj je položaj že bolj jasen. Fa-šistovska stranka se je osamosvojila, to je postala je osamljena bolj kot kedaj, Ona na eni, vsa druga Italija na drugi strani. S to osamosvojitvijo se razlaga tudi zadnja izprememba v fašistovski stranki, kjer je prišla do nadvlade skrajna leva struja pod vodstvom Farinaccija, kremonskega gromovnika, katerega ime so naši čitatelji že večkrat brali v našem listu in vedo, da je to mož, ki zahteva najbrezobzirnejši boj proti vsem nasprotnikom fašizma. Le-ta je bil sedaj imenovan na mesto dosedanjega tajnika fašistovske stranke — Giunte. Fašistovska stranka ima torej sedaj za tajnika enega najbolj bojevitih mož v fašistovskih vrstah. Kakšne namere ima novi tajnik fašistovske stranke, je razvidno iz govora, ki ga je imel te dni na zborovanju fašistov kremonske «Po zločinu nad Matteottijem — je dejal Farinacci — sem rekel: obžalujemo. Tisti, ki so odgovorni za ta zločin, ne morejo biti naši. Naj dotakne fašizem radi tega in ne njegov vodja, drugače smo pripravljeni prevzeti vso odgovornost. Ako bi Italija in vlada storili istotako, bi ne bili imeli nedostojnega plesa, okoli mrliča! Naznanjam vami, da bo proces Matteotti proces proti opozicijam in da bo fašizem izrabil proces za svoje geslo na prihodnjih političnih volitvah. «Ne morem divjati proti opozicijam, ki so naredile uslugo fašizmu, ki je hotel pred dnevi z mojim imenovanjem za glavnega tajnika zopet potrditi svojo nepopustljivost proti vsem in proti vsemu. Fašizem se mora požvižgati na vsa soglašanija. Cremonski fašizem se je požvižgal na demokracijo, na liberalizem, bojevnike in na njihovo lepo družbo. Dobili . smo vso pokrajino v svoje roke. «Kakšno bo moje postopanje? —• se 'e tu vprašal Farinacci .—. Skušal bom udejstviti v vseh pokrajinah metode cremonscega fašizma. Še vedno sem prepričan, da ni mogoče drugače priti do cilja, nego s silo. Ne odrekamo se pravicam revolucije. Posebno danes ne bomo tega storili, ko smo se osvobodili mož, ki so nas skozi dve leti rezali v boke ter zabadali svoja bodala v naše rame. «To mora biti naš cilj: Hočemo se lotit: ter rešiti velike probleme fašizma: tisk, banke-, birokracija, tajna udruženja, sindikalna vprašanja.» Ni čuda, da je spričo takega govora ministrski predsednik Mussolini dobil influenco, za katero leži že nekoliko dni. Jugoslavija Vlada se mrzlično pripravlja na otvoritev narodne skupščine, ki je napovedana za dne 7, marca." Istotako se pripravlja mrzlično na otvoritev narodne Skupščine tudi opozicija, katero vodi bivši minister vnanjih stvari Trumbič. Po novem vladnem progrdmu bo treba najprej rešiti proračune za proračunsko leto 1925—1926., med prvimi zakoni, ki jih bo rešila nar. skupščina, pa bo invalidski zakon. Nato pridejo na dnevni red nar. skupščine: zakon o poljedelskih kreditih, zakon o obrtni banki in občinski zakon, ki.bo enoten za vso državo. Nadalje pride na vrsto tiskovni zakon, čigar osnutek je že izdelal mini- se je bil preselil v Ameriko. Sedaj pa je prosil jugoslovensko vlado za dovoljenje, da se sme vrniti v domovino. Jugo-slovenska vlada mu je izdala to dovoljenje, in tako se je Plamenac te dni vrnil v Jugoslavijo. Dr. Trumbič se ne'bivši minister vnanjih stvari, ki se . . . prelevil v cpozicijonalca. Rusija Rusko-japonska pogodba, ki je bila nedavno sklenjena in s katero se obe državi obvezujeta, da ne boste vršili ni-kake propagande, ki bi škodovala gospodarskim interesom ene ali druge pogodbene države ter da bo Japonska izpraznila severni, ruski del Sahalina, a dobila za to izkoriščanje petrolejskih vrelcev in premogokopov, je zelo ojačila mednarodni položaj Rusije. V Ameriki je naredila vest o tej pogodbi porazen vtisek. Bivši državni tajnik Hughes, katerega obdolžujejo, da je s svojo nepopustljivostjo zakrivil ta uspeh Japonske, je moral odstopiti in bo skušal njegov naslednik Kellog popraviti zamudo ter rešiti s priznanjem sovjetske Rusije, kar se še da rešiti. Za ameriško industrijo je namreč rusko tržišče velikanske važnosti. Toda sovjetska Rusija bo spričo pogodbe z Japonsko pač nekoliko bolj nepopustljiva, nego je bila prej. Na Bolgarskem se vrši hud boj med vladno in komunistično stranko. Umori so na dnevnem redu. Nedavno je bil umorjen od komunistov voditelj bolgarskih avtonomistov dr. Milev, sedaj prihaja vest, da je bil sredi Sofje umorjen za maščevanje voditelj bolgarske komunistične stranke Stražimirov. V Plovdivu je bilo izvršenih i več političnih atentatov, je I Politično ozračje na Bolgarskem je I prenapeto. DNEVNE NOVICE Prebivalstvo Jugoslavije 230.229 žensk več kot moških! Direkciji državne statistike se je šele zadnje dni posrečilo sestaviti točno sta- 1 “ v'uliiiu v lem uarovin tistiko prebivalstva Jugoslavije, ki izide navacne carove, ml vidimo v kratkem kot posebna knjiga. Jugosl. država • šteje 12.017.323 prebivalcev. Moških je 5,893.347, žensk pa 6,123.776, Predujmi na račun terjatev nasproti av.~og. erarlu Dne 6. februarja 1925 je izšel v Uradnem listu (Gazzetta Ufiiciale) ukaz-zakon, ki dovoljuje finančnemu ministrstvu, da sme izdajati pod gotovimi pogoji predujme na prijavljene terjatve nasproti a. o. erarju na podlagi saintgermainske pogodbe. Gre za predujme v svrho vzpostavitve premoženj, poškodovanih vsled dejanj, predvidenih v avstrijskih zakonih o voljnih dajatvah, če so tozadevne pio-škcdbe istega značaja, kakor vojna škoda, o kateri govore zbrani zakoni od 27. marca 1991 št. 426, Predujme boi dovoljevalo finančno ministrstvo po zaslišanju štiričlanske komisije, kateri bosta priključena še 2 zastopnika iz prizadetih novih pokrajin. Prošnje za dovoljenje predujmov se morajo vložiti tekom 6 mesecev po objavi tega ukaza-zakona v Uradnem listu. Prošnjam bo treba predložiti prepis terjatve, predložene v zmislu dogovora med Italijo, Avstrijci in Madžarsko z dne 6. aprila 1922. Za svoto dovoljenega predujma bo stopila na mesto posameznih upnikov nasproti bivši a. o. monarhiji italijan- Prvf dni marca. Radi tega opozarjamo in Hercegovini število samcev znatno večje, nego po statistiki (41.859). Najbolj krute posledice je zapustila vojna v Srbiji, ki je izgubila dve tretjini svoj ega prebivalstva v vojni in najbolj občutijo vsled tega vojne posledice ravno Srbijanke. V Srbiji pride na 2,655.078 prebivalcev 1,273.167 moških in 1,381.911 žensk. Ostane 108.744 žensk, ki se ,pri najboljši volji ne morejo omožiti. Tudi če bi se poročil vsak moški, bi ostala vsaka 15. nevesta na cedilu. Ker se pa na poroči najmanj tretjina moških, mora ostati približno vsako deseto dekle stara devica. Na Hrvatskem je položaj ugodnejši, lam pride na 2,739.593 prebivalcev 1,334.440 moških in 1,405.050 žensk, taxo da je samo 60.507 žensk odveč. V Sloveniji je kandidatinj za stare device 49.174. Darovi Iz raznih vasi po naši deželi smo debili poročila o- nabranih darovih za slovenske šolske otročiče. Nekoliko smo jih že objavili, nekoliko jih objavljamo danes, ostale bomo objavili prihodnjič, kajti naš list je še premajhen, da hi mogli objaviti vse naenkrat, kakor bi želeli. Gre večinoma za darove v poljskih pridelkih za male slovenske otročiče v slovenski šoli v Trstu. Zemlja v naši borni deželi ne obrodi toliko, da bi ostajale, zato je jasno, spričo izdatnosti darov, da so si jih morali darovalci takcirekoč, odi ust odtrgati. Srce mora vsakemu poštenemu Slovencu viztrepetati radosti nad toliko zavestjo skupnosti in bratstva, ki je niso megli ne zatreti, ne omajati kruti dogodki zadnjih let. Mi vidimo v teh, darovih več kot njih jamstvo za našo neomajno odporno moč v hudem boju, ki ga bije naše ljudstvo za svoje pravo, mi vidimo v -car ^ pomeni, da je v državi 230.229 j teh darovih nepogasljiv plamen prc bujene in se probujajoče narodne zavesti. Otroci, ko dorastete, spomnite se tistih, ki so se Vas spominjali v hudih časih! — žensk preveč, če odštejemo slučaje mnogoženstva. V Bosni in Hercegovini pride na 1,889.929 prebivalcev 965.894 moških in 924.035 žensk. To pomeni, da bi ostalo 4t.859 moških samcev, tudi če bi imel vsak musliman samo eno ženo. In če upoštevamo, da žive mnogi muslimani V zadnjem podlistku «Ako Bog da...» je pomotoma izostalo ime avtorja, ki je mnogoženstvu, je jasno, da je v Bosni znani slovenski pisatelj Fran Milčinski. DROBNE NOVICE Z DEŽELE _ *2 GORICE, jjanosti: Prokleta vlada svinjska rim- Dramatično društvo v Gorici. j ska vlada, ki nas uničuje, mesto da bi Ker je gledališka dvorana v Trg. Do-'nam pomagala! mu zasedena po veselicah cel pust, se j Obtoženec se je branil s tem, da je bil uprizoritev «Poslednjega moža» mora 1 takrat popolnoma pijan in da ni vedel, prenesti, akoravno je že naštudirana, na kaj govori. Ker je zdravniški izvedenec ska država. Predujmi ne bodo smeli presegati 70% svote, katera bi šla upniku na podlagi zbranih zakonov od 27. marca 1919 št. 426. Dezerter «Učit. list» poroča: Neki učitelj je bil vpisan v prostovoljno milico za javno varnost. Do prisege je zvesto služil, ob prisegi se je pa premislil, ni hotel blizu. Bo že sam vedel, zakaj ne. Stvar seveda ni ostala le pri prvem poglavju, ster za izenačenje zakonov in je zelo j !e drug° — ubežnika so pri- strog osobito v vprašanju odgovornega uredništva in tiskovnih deliktov s klevetanji, Vlada misli predložiti nar. skupščini tudi načrt za nov volilni zakon,. nadalje zakon o zavarovanjih, agrarno reformo za Dalmacijo in stanovanjski zakon. Nar. skupščina bo tudi rešila zakon o osnovnih, srednjih in visokih šolah ter posebno še za.. velekomično komedijo v 4 dejanjih «Ulica ta in ta št. 15». Opozarjamo na to velesmešno komedijo ter vabimo k udeležbi. Kdor se hoče v tem predpusltu enkrat pošteno nasmejati, naj ne zamudi te lepe (prilike ter naj pohiti v nedeljo: popoldne v «ulico to in to št. 15» v Miren. IZ KAZELJ. Bralno-pevsko društvo «Dneva žar» v Kazljah, priredi v nedeljo, 22. II. t. ] pri g. J. Kjuder 16-pustno veselico s sled. sporedom: a.) «Mutasti muzikant», burka v enem dej. b.) Ples in prosta zabava. Pričetek točno ob treh popoldne. (Vsled raznih ovir nam ni bilo mogoče narediti daljšega sporeda). IZ NABREŽINE. Na pustno nedeljo, dne 22. t. m., vprizori «Dramatični odsek Javne ljudske knjižnice v Nabrežini» veseloigro v treh dejanjih «Rodoljub iz Amerike». — Vprizoritev se vrši v veliki dvorani kinematografa «Aurisina» v Nabrežini in prične točno ob 15K uri. Med dejanji sodeluje «Godbeno društvo Nabrežina». — Po predstavi velika plesna zabava v dvorani g. Grudna v Nabrežini. — Ker je čisti dobiček namenjen le v kulturne svrhe, se sl. občinstvo vljudno vabi, da se v velikem številu udeleži te prireditve, katera bo nudila vsem obilo zabave in užitka, katerega tu zelo pogrešamo. Tudi od okoličanov upamo, da nas posetijo v velikem; številu. — Odbor. Predavanje, Že pred vojno je spoznala naša niča», da je eno glavnih sredstev za šir- bodi za to izrečena prav posebna za-cnjiž- hvala. Prihitela sta na lice mesta tudi zdravnik in živinozdravnik, ki sta imela jenje izobrazbe med ljudstvom ravno P°lae roke dela, katero sta opravljala predavanje. Prirejala je zato mnogokrat z vnemo in z ljubeznijo, razna predavanja bodisi gospodarskega Poslopje, žal, ni bilo zavarovano in ali kulturnega pomena. Po vojni, ko so 8roz* nesrečni družini propast, če ji nam razmere marsikaj prikrajšala, smo i usmiljeni ljudje ne priskočijb na pomoč, tudi predavanj bili jako malo deležni, j Pomaga;!)1., ljudje, kajti nihče ne ve Zaznamovati imamo le tri, in sicer nam | ne ure, ne dneva.,, je prvo podal g. učitelj Hreščak o «Etiki j IZ OZELJANA, in gospodarstvu», drugo g. inž. Rustja o , Naša mladina se začenja počasi pro-«Jvmetejstvu» ter tretje, ci se je vräilo. feutati iz kulturnega spanja. Seveda, ne pretck.o söboto zvečer v dvorani obrt- I vsi( kar je še mnogo takih, ki mislijo, ne sole. Predaval je g. Dr. J. Partot o . da je harmonika in z njo združeno raja-• Jetiki», lo predavanje je bilo nad vse nje po gostil.nah, višek kulturnega dela. zanimivo ter pri tem tudi zelo poučno. Mislim pa, da se tudi ta napaka počasi G. predavate!,) nam je kaj nazorno orisal j vendarle izgubi. Porok za to nam je ved-začetek in delovanje te strašne bolezni, no naraščajoče zanimanje za društveno katera se na žalost tudi po deželi zelo [življenje, ki ga v prvi vrsti podtika in širi. S\oje besede ;e še s slikami podprl, neguje naše vrlo «Bralno in pevsko dru-tako da je lahko vsakdo razumel, posle- j žtvc>> potom svojih požrtvovalnih in mar-dice te bolezni. Vsi navzoči so bili s pre- j ].jjvih članov. Da so društveniki pridni navanipm z «In« za-n nvnUni. nncipfrvnn čpt ____________: r. . ••i _ _ i • i * davanjem zelo zadovoljni, posebno ker je g. predavatelj tudi jako poljudno Po predavanju so je predsed- je. razložil nik J. L. K.» g. L. Pertot zahvalil g. predavatelju za njegov trud, kakor tudi in zavedni, priča njih prizadevanja, ki mora rediti dobre sadove kulturne vzgo- V nedeljo, 22, t. m., priredi naše «Bral-. . .. _-, , i, . no in pevsk, društvo» vese’ico v prosto- ' Prosveti» za prireditev. - - Udeležba je rih gostilničarja Jožeta Špacapana in šibila mnogoštevilna, tako da bi dvorana cer ob 3 popcldne. Poleg petja sta na kmalu postala premajhna. Razšli smo se sporec]u dve šaloigri: «Pogodba» in «Če z željo, da bi nam «Knjižnica» v krat- sta dva . . . ______ kem spet preskrbela kako predavanje si privćščim0"ždra*vo ker se vidi, da se naši ljudje jako zani- Dana nam bo torej prilika, in veselo zaba- majo za to IZ SALEŽA smo dobili daljši dopis, ki pojasnjuje razne stvari glede občine, glede davkov, glede drugih dajatev, cerkvenih in posvetnih. Ne objavljamo ga za danes, čeravno vemo, da nam bo naš dopisnik zaradi tega zameril, ker neradi gotove osebe in gotove stanove vlačimo v javno časopisno polemiko. Če pa bomo še nadalje, direktno ali indirektno, izzivam, bomo zgoraj omenjeni dopis in tudi vse nadaljnje brez vsakega obzira objavili. Sapienti sat. IZ VRABČ. POŽAR. Komaj je preteklo letjo, odkar smo poročali o prežalostni človeški žrtvi go-v Tudi kakšna nezgoda se od časa do časa pri nas pripeti, Terezija Špacapan, se je nahajala pri kravi. Kar naenkrat jo je hudomušna in sitna žival sunila v trebuh, da so jo morali prepeljati v go-riško bolnišnico. Njeno stanje je precej nevarno, ampak je upanje, da okreva. IZ VRHOVELJ pri REPENTABRU Ker se od nas nihče ne oglasi v vašem listu, blagovolite sprejeti par mojih vrstic. Prvo naj Vam povem to, da smo imeli dne 3. t. 1». redko a pomenljivo slavnost namreč «Zlato poroko» katero sta j,o obhajala Matevž in Marija Križmani iz Vrhovi;.! št. 5. Matevž Križman je 75letni starček, sicer majhen a po duhu in razumu velik. Bil je 36 let občinski sveto- reäh plamenov v Grižah , občina | valeč-.in podžupan. Na dan praznovanja \ rabce, ze nas je zopet doletela težka ^ njegove '«zlate porok®)» kljub delavniku nesrf :ča. Dne 9, t. m. ob j polna cerkev ljudi: očividen znak spoli, uri zvečer je švi- štovanja, ki ga uživa med nami. gnil plamen skozi hlev Janeza Škapina št. 23, V hipu je požar objel vse poslo- Naša domača godba mu je igrala ce- , , - • - . , . , - , lo pot v cerkev vesele koračnica in je pje, v katerem se je nahajal gospodar igraIa lu,di med mag0 STf; Našima slavljencema kličemo, da naj SSÄ Ei.’B.&TÄ i«»*«***™ » vesela 6e’d„ „Bil ni zalid, ker je bilo vreme tiho in so jEe^8 ljudje takoj priskočili na pomoč, Prihi- j lNas.e društvo «Tabor» gre k po stezi teli so ne samo Vrabčani, stari in mladi, naPre,V oobro ibi bilo da pride vsaj enkrat temveč tudi ljudje iz bližnjih vasi Jakovce, Pule in Razguri. Po napornem delu se jim je posrečilo rešiti gospodarja in živino. Izvlekli so iz hleva dve kravi, breji že 8 mesecev, vola, par t)> let in kozo, toda uboga živina je bila tako ožgana, da bo morda mogoče rešiti le par telet Meso ostale živine so pobrali skoraj zastonj mesarji... Gospodar sam je tudi hudo opečen in se bo moral dolgo zdraviti. Poleg domačega ljudstva so prihiteli požrtvovalno na mesto n isreče kr. orožniki iz Št. Vida, ki so se z vso požrtvovalnostjo trudili, da bi pomagali. Prav posebno vnemo sta kazala g, brigadir in orožnik Filigrami, katerim na pravo pot, da bi korakalo s polnim k irakom naprej)! Spodbuja pri mladini hi bil najboljši uspeh! sft * ❖ Pri postaji na Rep sntabru, na glavni cesti Opčina.-Dutovlje imamo, mositi iz slonove kosti pardon! — sem hotel reči: iz — polževe iosti, tako da je' promet čezenj že skoro ogrožen. Čas bi. bil da bi vsaj enkrat prišlo d'o tega da se izgradi že tako davno obljubljeni most, ker pri nas je precej razvita kamnoseška obrt,, in to kamenje se mora voziti čez most na postajo in večkrat tludi do 100 stotov težak kamen! Ako 'človek gleda, kako se guga ta pokveka od mosta, ga prijemlje groza. Nekega lepega dne se bo kak voznik znašel v svoje veliko začudenje z živino in z vso prtljago pod razdrtim mostom. Ta most je postal v naših krajih že tako' znamenit, da se o njem po vaseh že poje. Evo, kako: Čez cesto repentaborsko En gnjili most leži Po njem vozovi vozijo Vse dneve in noči! Bogme da! — da je ta, ta velja! Ta kamnje težko, oni les Po mostu prepeljuje, A stari most s a trese ves In škriplje in vzdihuje Bogme da! — da je ta, ta velja! Se cestni odbor nič ne zmeni Za mosta starega bridlkosti In ga še hvali, povzdiguje, Kot bil bi slonove iz kosti! Bogme da! — da je ta, ta velja! Pa prišel dan bo, al’ pa noč In most bo, takih šjpasov sit, Pokazal cestnemu odboru roge In se... sesedel poleg proga! Bogme da! — da je ta, ta velja! IZ AJDOVŠČINE. V nedeljo, 22. februarja, cb 3. pop. priredi naš neumorni pevski odsek Z. P, D. veselico v Bratinov! dvorani. Na sporedu je nekaj prav lepih pevskih točk. Seveda se je društvo tudi pobrigalo — pustnemu času primemo — da bo dosti smeha, Smelo lahko trdimo, da ne bo nihče jokal od žalosti, ako bo vidal in slišal «Petra Smolo» ali pa burko «Žena je le žena». Če ne bo to zdravilo pomagalo, bo pa «Doktor Hribar» pomagal. Po veselici bo v isti dvorani poskrbljeno za vrteče se Ajdovce. IZ SEŽANE. «Prostovoljno gasilno društvo» priredi na pustno nedeljo, dna 22. t. m. v Šmucovi dvorani, veselico z bogatim sporedom. Začetek ob 3. uri pop. — Na sporedu je godba, šaloigra v treh dejanjih «Zdravnikov strežniki» — Pan-tomina. (prizor iz džungle). Prosta zabava, - Šaljiva pošta. — Med odmori in pri prosti zabavi igra društvena godba na pihala. Vhod v dvorano s Šmucovega dvorišča. IZ ŽEJ. ludi pri nas smo se spomnili otročičev v slovenski šoli pri Sv, Jakobu. Nabrali smo za nje: Gorup št. 10, 4 kg krompirja, 2 kg kolerabe in 1 Lit.; Lozi Olga št. 10, 1.10 Lit.; Vadnal št. 9, 2 kg krompirja; Vadnal ml. št. 9, 20 kg krompirja in 2 kg fižola; Bergoč št. 11 35 kg repe; 15 kg krompirja, 1 kg, fižola; Česnik št. 8, 8 kg krompirja 2 kg fižola; Fatur št. 4, 18 kg krompirja, 2 kg fižola; Gorup št. 13, 40 kg krompirja; Bole št. 7, 8 kg krompirja; Česnik št. 4, 16 kg krompirja in 12 kg repe; Vadnal št. 14, 10 kg fižola; Seme št. 15, 5 kg fižola in 65 kg krompirja 25 kg repe; Kalister št. 3, 18 kg krompirja; Sluga št. 17, 40 kg krompirja; Gorup št, 1, 12 kg krompirja in 25 kg repe; Vodopivec št. 2, 50 kg krompirja; Milharčič št. 6, 50 kg krompirja in 70 kg repe; Zorman st., 40 kg krompirja in 15 kg fižola. IZ KUBEDA. «V naši cerkvi ni več ne zvonenja, ne orglanja in ne zvonenja», se je nekdo moško odrezal v predzadnjih «Novicah», Zgleda kot bi res želel, da bi ne bilo cerkvenega petja! Cerkveni zbor, dasi sestavljen po večini od novincev, prav lepo napreduje, ka»- pa ni gotovim možakarjem všeč! Pojemo iz ljubezni do petja ne pa iz bahaštva ali dobička, ki ga pri petju ni iskati. Revček se gotovo čudi, ker se ni podrla naša «Skala» vkljub izstopu par nezadovoljnežev in praznih bahačev. Upamo, da nam ostane zdravo jedro i v naprej zvesto. Žive v naši vasi ljudje, skrivajoči se pod plaščem komunizma, ki bi najraje zapili še tistih par piščal iz cerkvenih orgelj — mesto da bi jih popravili, dokler se vse skupaj ne posuje. Malo dobre volje ter požrtvovalnosti in orgije bi bile že zdavnaj cele in uporabne. Modrijanu iz Jutrovega bi svetovali, naj ne trosi namenoma takih izmišljotin; — če je pa tako ogluše 1, da ne sliši več niti cerkvenega zvona, potem pa Bog mu pomagaj, mi mu ne moremo. — Eden od «Skale». Op. ur.; Hudomušne ž, ki si je po tem takem dovolil z zadnjim' dopisom neslano šalo, računajoč z dejstvom, da urednik lista ne more vedeti, kje vse po deželi zvonovi zvonijo in orgije pojejo, naj si zapiše zgornji nauk za uho. IZ HERPELJ. V Herpeljah bo priredilo pevsko in bralno društvo «Zvezda» dne 22. februarja t. 1. kakor že navadno svojo pustno veselico. — Spored že pravočasno objavimo. Bratskim društvom na znanje. — Odbor. IZ BERTOKOV. Mi Bertočani smo lahko ponosni m bi se morali šteti med najsrečnejiše ljudi, xer lahko z «Aventina» gledamo na večni Rim in ga občudujemo v vsej njegovi obsežnosti in krasoti. Letos je sveto leto in bomo lahko kar z Aventina romali v Rim po odpustke. Pa tudi g. Mussoliniju se bomo lahko predstavili in se mu zahvalili za dobrote, s katerimi nas obsiplje potom svojih predragih oblastvah. Pa kako ne? Le poslušajte; Ob delavnikih nas naši predobri gospodje oblastniki lepo na miru puste na polju pri vsakdanjem poljskem delu, kjer se od zore do mraka mučimo in trudimo da bi zamogli zmagovati bremena, ki nam jih nalagajo z raznimi taksami in davki, a da ne bi ob nedeljah in praznikih preveč zapravljali, so nam iz očetovske dobrohotnosti zaprli našo zadružno gostilno. Saj po težavnem delu, si poiščemo lah.io razvedrila na «Aventino». Da bi se pa kdo ne pregrešil, prestopivši prag zadružne hiše, so dali sneti tudi tablo, ki je to hišico označala kot gostilno — čeprav je bila pisana le v ital. jeziku. Kdor pa bi si hotel vkljub dobrohotni prepovedi ob nedeljskih pop. urah iskati kratkega časa v gostilni, ima na razpolago Trattorijo «Pulgher» p.1 d. Purger. Mi pa mislimo, da je najbolje da ob dnevih počitka ostanemo lepo, kamor so nas postavili, na Aventinu in ne zahajamo v krčme, kjer streže gospodična «Comestibili». IZ PREGARIJ PRI PODGRADU. Suša. - Taksa na žganje, - Hišne preiskave. - Šola. - Predpust. Ko sem zvedel, da ni v Brkinih blata, sem se ta-coj podal na Pregarje. Ljudje sc veseli blage zime, ker lahko opravljajo razna dela, Tare jih pa druga nadloga; ostali so skoraj brez vode. Lanjsko zimo so prav gotovo imeli več žganja v sodih, kakor letos vode v vodnjakih. Ozirajo se po oblakih in gledajo, bo li PODLISTEK Kačje oči Amb. Bierce J. Jos. Renaud, ... Številne in verodostojne priče potrjujejo, da imajo kačje oči magnetično moč, katetri se je nemogoče ustavljati , . .» Ko je Har.ter Brayton prečita]) ta stavek, se je nasmehnil. Našel ga je slučajno v staji naravoslovni knjigi, ki jo je čita] zvečer v svoj: sobi. Kako so mogli ljudje verjeti takim neumnostim? je pomislil in /nehote je spustil knjigo iz rok. Tedaj pa je v temnem kotu sobe nekaj vzbudilo njegovo zanimanje. V senci pod posteljo je zapazil dve žareči točki, drugo tik druge . .'. O, brigal se j; silno malo zanje ! . , . In pobral je tknjigo in mimo črtal dalje. Toda nekaj trenutkov pozneje je vsled nekakega nagona povesil knjigo in poiskal z očmi, kar je bil videl . . . Obe svetli točki sta še vedno bili tu: bili sta še bolij izraziti cot prej in 'Svetili sta se zelenkasto. S.cer pa sta bili preveč v temi, da bi mogel Brayton Harker, ki ju je gledal le s površinim zanimanjem, spoznati njih naravo. Spet je črtal dalje. Nenadoma pa mu je prečitani stavek vdihnil misel1, pri kateri se je stresel. . . Knjiga mu je padla iz rok na tila . . . I Sedaj je Brayton, ki se je napol dvignil, pazljivo stanel v temo pod posteljo, kjer sta se obe točki navidezno bolj močna svetili). Kmalu pa je zapazil pri eni posteljni nogi zvite maroge kače, katere oči sta se svetili. Strahovita ploska glava, ki se je dvigala malo nad koncentrične maroge, je fiksno zrla proti njemu.. . Oči nista bili več dvi navadni svetli točki: gledali sta namenoma vanj, . . . Harker Bayton je bil gost znamenitega znanstvenika, doktorja Druringa, k; se je predvsem zanimal za želve in kače ! ... Njegova žena in hčerke so se silno bale tega «kačjega vrta» in niso nikoli stopile vanj. Videle so te strašne goste samo, kadar jih je profesor nagačene postavil za okrasek v predsobo, vežo ali v kadilnico . . . Za okrasek? Gotovo, po doktorjevem mnenju, a ne po njihovem, kajti silno so se bale teh ostudnih plazilcev, posebno, ker so jih že nekolikokrat našle — žive! -— izven «kačjega vrta» na različnih mestih v hiši, kjer je bila njih prisotnost silno nevarna. * * * Mr, Brayton se ni preveč vznemiril vsled) tega, kar je ravnokar zapazil. Zdrznil se je od začudenja in studa . . , Prva njegova misel je bila, d'a bi zvonil. Služabniki še niso šli spat. Prišli' bodo in kačo ulovili in ubili. Čeprav je zvoničeva vrvica visela po- leg njega, se ni zganil. V resnici ga je bolj vznemirjal čudili dogodek kot nevarnost, ki mu je prelila, Te vrste kač ni poznal, tudi dolžine ni dobro razločeval. . Kakšina je bila nevarnosti? Ali iga bo morda pičila do smrti, ali pa ga stisnila in zadavila ? . . . Vsekakor je bil ta stvor odveč, prokleto odveč v tej mimi sobi. Bi aytora se je dvignil. Umaknil s® bo, nazaj stopajoč do vrat, počasi, da ne vznemiri kače dira je ne bo pustil iz oči.. in če ibi ga strašni plazilec zasledoval ? . . . Kaj zato! Zagrabil bi za eno azijskih salbellj, ki vise na zidu . . . Brayton je torej dvignil desno nogo, da začne svoj previdni umik. Toda dvignil jo je samo, kajti občutil je globok, .čudovit od|por proti temu gibu . . . odpor, ki bi si ga bil rad razložil. . . — Saj vendar nisem strahopetnež in čeprav ni nikogar tu, se instinktivno obotavljam umakniti se ! . . . Desno nogo je imel še vedno v zraku in z eno roko se je opiral na naslonjalo stola, da ne izgubi 'ravnotežja. -— To je pa že preneumo ! .. . Hočem napraviti velik korak nazaj!,.. Dvignil j.e nogo malo višje in jo krepko postavili na tla,' malo pred drugo nogo .. . Da, predi! . . . Kako se je to zgodilo? Ni si znal tega razložiti. Takoj je skušal umakniti se z levo nogo ... Z istim uspehom: leva noga se je postavila pred desno . . . Njegova roka je krčevito stiskala stol, ki je bil že korak za njim ... O, stiskala ga je strahovito ! .. . Ni ga hotela izpustiti . . , bila je vsa bela. 'Hudobna kačja glava pa se je še vedno dvigala nad svite maroge ... Ni se bila zganila, toda oči so bile sedaj migljajoče električne zvezde. Brayton, ki je bil strašno bled, je dihal hripavo, sunkoma. Ni mogel drugače, spet je storil (korak naprej... še enega . . vlekel je stol za seboj... stol, ki ga je na en,-era t izpustil in ki je z ropotom padel... Oči kače sta bili dve sobici... dve solne:, ki sta plamteli v vseh barvah, se neskončno večali... in se spet manjšali .. . Naenkrat vse izgine. .. Silno se je udaril po obrazu . . . Kaj se je zgodilo ? . . . Padel je bil na tla, na obraz ... Iz nosa in ustnic mu teče kri. $ * * Nekaj minut leži otrpel, z zaprtimi očmi, usta mu dihajo v prah na tenki preprogi . . . Potem se mu pa počasi vrne zavest in spozna, da je ta padec, ki mu je usmeril oči drugam, prekinil fasciniranje .,. Rešen je ! .. . Samo tja ne sme več pogledati in lahko bo zbežal. Toda pregrozna je misel na kačo, ki je brezdvomno čisto blizu, zvita v klop-čič in pripravljena na skok . . . Da, pregrozna . . . Groza v tej meri pa je postala privlačna ... ne more se je otresti.. . videti hoče, vedeti . .. Dvignil je glavo in obrnil oči proti neusmiljenemu pogledu in spet je postal kmalu kaj dežja, pa tudi cvetna popke od češp kaj radi ogledujejo. Upanje je dobro! Lanjsko leto so nekateri Pregarci plačali neko obč. takso na žganje. Nekateri so plačali tudi čez 200 L. Neverjetno pa vendar je resnično, da so drugi, ki s oimeli mnogo več žganja, bili te takse prosti. Priporočamo novemu občinskemu zastopstvu v Podgradu, naj pregleda tä moderni zakon; zelo radi bi videli, kam je šel denar, ki ga je občina dobila v imenu takse. Bliža še pomlad in lepi dnevi. Začele [ bodo hoditi razne komisije na Pregarje, ! da bi sezidale šolo. Ker pa v komisiji ni nobenega zidarja, je ljudstvo izgubilo upanje, da bi kedaj videlo novo šolsko stavbo. Dne 4. t. m. so napravili kr. orožniki iz Podgrada hišno preiskavo pri gosp. Viktorju Bubnič. Našli so v neki omari strašansko bodalo, ker je bilo preveliko, so ga morali nesti v Podgrad v omanje-nem merilu. Istega dne so napravili hišno preiskavo tudi pri gosp, učitelju 0-1 Uspeh je bil 1 strane zvišajo užitnimoi! Ko bi se končno posrečila organizacija izvoza naših vin v inozemstvo, bi ta novi zakon ne bil tako neugoden za našo deželo, ker vina za izvoz po njem niso prizadeta, tako pa: iz dežja — pod kap! Nova državna doklada na vino, žganje, likerje na pivo bo taka-le: V občinah 1. in 2. 3. in 4. razreda Lir 15.— 12,— KAKRŠNOKOLI SLUŽBO (kot čuvaj, skladiščar ali podobno) išče invalid, zmožen slovenščine, italijanščine in nemščine. Gre tudi na deželo. Ce,-njene. ponudbe na upravništvo «Novic». Na vino » fino vinoi v steklenicah » alkohol, žganje in likerje v sodih za hi: do 25 stopinj pioi alko-holoimem Gay-Lussac 15,— do 50 stopinj 30.— do 75 stopinj 45.— .30 —.20 12,— 24,— 36,— 48,— —.60 6,— do 75 stopinj 60. Petarosu. — Uspeh je bil baje nega-1 Alkohol, žganje, likerji v hven. j steklenicah, za stekle- Smo v predpustnem času, zato so me ; nico1 ,__,60 zanimale tudi temu primerne novice. pjy,0l za hi 9___ Pravijo, da so mlada dekleta zelo ža- ’ lostna, ker se letos ne bo vlekla j Odprte in zaprte občine «dilja». (Navada je namreč ta: ako se j Te državne doklade so obvezne in v teku leta nobeno dekle ne omoži, se imorajo pcbirati v vseh občinah mora najsterejse vleči na dan pusta kralje!v,ine. Glede j,z,tirjevanja pa je eno desko skozi vas). Zvedel sem se , . , . k 1 nekaj. Dekleta so začela bojkotirati že- ^eha razlikovat zaprte občine od nitne vence. Nisem mogel dognati pra- cdPrtlh- V zaprtih občinah (to je v vega uzroka. To bo gotovo vedel g0- «mh z užitninsko črto, kakor je tr- spod «takoj», ako ni pozabil takrat, ko žaška) se bodo1 pobirale nove dokla- je moral s svoijmi šestimi križi bežati de z isto izkaznico (boiieto) s katero od «pup». —• Sitnež. se pobira glavna užitnina, s tem, da, _ “ j se državne doklade na njej posebej; Gospodarske novice :™srvj Nove državne doklade : pobira Užitnina pol tarifi, in onimi, v' ... . , , * - j -u katerih ,se pobira po pogodbi. V pr-! na uzitnmo od vma, piva in drugih vih se bo nova državna doklada po-1 ^ alkoholnih pijač, hirala podobno kakor v zaprtih, to je Kakor znano, je bil 15. septembra istočasno* s tarifo, vi drugih pa se bodo 1924. vinski davek po 'vsej Italiji od- postavke, vsebovane v pogodbi, mo-pravljcn. Ostal je le užitninski davek rale primerno zvišati, za kar bo skr-v posameznih občinah. Razlika med bela finančna intendanca, kateri mo- VDOVA s 4 letno deklico išče službo -