huje v boj, da maščujejo svoje naj dražje. Fašizem je bil vojaško in moralno pregnan, niso pa bile izkoreninjene ideo logije, ki so do njega pripeljale. Danes se rojevajo stare in žal tudi nove oblike zatiranja narodov, poskušajo se zbrisati dejstva zgodovine in z novimi slepilni- mi in demagoškimi parolami zastrupljati odnose med narodi. Iste sile. ki so pripeljale do zločina na tem kraju, poskušajo rehabilitirati zlo čince, odstraniti dokaze zgodovine, v srca mladih ljudi pa vnašati mržnjo med narodi. Ne vemo, ali so bili zločinci umora za Kamnitnikom kaznovani, vemo pa, da v naši soseščini žele nekateri re habilitirati zločinca Rainerja, zanikajo obstoj koncentracijskih taborišč in umo rov in ostajajo nekaznovani. V sosednji Italiji smo priče stalnim onečaščevanjem spomenikov osvobodilne borbe, prav zdaj pa so ukradli mučilni kij iz Rižarne, ki je bil dokaz njihovega početja med voj no. Tisti, ki žele odstraniti sledove svojih zločinov, se vedno pripravljajo na nove zločine. V zadnjem letu smo izgubili najdražje, kar smo imeli. Izgubili smo Tita. čigar ime je vlivalo ponos in pogum tudi žrt vam, katerih spominu se danes pokla njamo. Vendar Tito je ostal v nas, v naših srcih in dejanjih. Zato se bomo še od ločneje borili za nadaljnji razvoj naše Odkar je leta 1803 prenehala oblast škofije iz Freisinga na Bavarskem nad loškim gospostvom, so prenehale tudi vse uradne vezi med Skofjo Loko in Freisingom. Tistih nekaj malo obiskov tu in tam je bilo zasebnega značaja: ali je bilo to posamični ali skupinski obisk zgolj turističnega namena ali z razisko valnim namenom programirani študij loškega zgodovinarja dr. P. Blaznika v bavarskih in tudi freisinških arhivih. Večjo skupino turistov iz Škofje Loke, med njimi tudi zainteresirane člane Muzejskega društva, je pred leti med ogledovanjem drugih avstrijskih in nemških krajev vodila pot tudi skozi Freising. Morda je prav to spodbudilo vodstvo Zgodovinskega društva v Frei- singu. da se je odločilo za obisk pri nas. Tako se je gospa Wilhelma Zanker samoupravne socialistične družbe, ki je zrasla iz krvi in trpljenja tolikih njenih sinov in hčera. Jugoslavija bo vedno odločno stala na braniku miru v svetu, na braniku enakopravnosti in svobode med narodi in državami in dosledno odklanjala vsako tuje vmešavanje in kršenje svoje suverenosti. Danes smo se zbrali, da bi premagali čas, ki grozi s pozabo vsakemu dogodku, ki se oddaljuje. Premagali bomo čas, če bomo resnico o naši borbi prenašali na mlade rodove, na rodove, ki prihaja jo. Nenehno moramo opozarjati na žrtve, na herojska dejanja naših ljudi, ne za radi preteklosti, temveč zaradi naše prihodnosti. Poklonimo se žrtvam in slava jim. Svetko Kobal Pripis Uredništvo objavlja govor tovariša S\retka Kobala ob žalni slovesnosti pri spomeniku talcev za Kamnitnikom dne 9. februarja 1981 zaradi tega, ker ima globoko vsebino in zgodovinsko, politično, duhovno ter dokumentacijsko vrednost, hkrati pa zaokrožuje zapis o streljanju petdesetih talcev «... Temni, pretemni so talcev grobovi«, ki ga je v Loških razgledih 2, 1955 objavil Stane Pečar. v društvenem imenu prve dni aprila 1981 obrnila na Janka Kreka iz Škofje Loke, ki je bil organiziral in vodil omenjeno potovanje Ločanov na Nem ško, z informacijo o nameri študijske ga potovanja po krajih nekdanjega freisinškega lastništva in s prošnjo za pomoč pri organiziranju obiska v Škof j i Loki. Po Krekovi nenadni smrti je nje gova vdova o tej želji obvestila dr. Blaz nika in vodstvo loškega Muzejskega društva. Po prvih razgovorih v juniju mesecu je bil v juliju na podlagi želja iz Freisinga izdelan okvirni program njihovega bivanja v Škofji Loki in ogle dovanja njenih zgodovinskih in kultur nih zanimivosti. Sredi avgusta je bilo sporočeno soglasje k predlaganemu pro gramu, v katerega izvedbo so bili vklju čeni skoraj vsi člani dru.tva izvršnega OBISK ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA IZ FREISINGA 345 odbora, delavci muzeja ter častna čla na dr. P. Blaznik in prof. Fr. Planina in umetnostnozgodovinski specialist za Lo ko in društveni član dr. Emilijan Cevc iz Ljubljane. V petek 18. septembra okrog 5. ure popoldne je z velikim potovalnim av tobusom prispela v Škofjo Loko skupi na 37 članov Zgodovinskega društva iz Freisinga in se ustavila v hotelu »Transturist«, kjer jim je bilo rezervi rano prenočišče. Takoj zatem ko so bile urejene namestitvene formalnosti, sta se v hotelski kavarni sestali člani dele gacij obeh društev, da se osebno spo znajo in dogovorijo o zadnjih podrob nostih iz programa bivanja gostov v Skofji Loki. Medtem so gostje v lepem poznem popoldnevu že začeli turistično pohajkovati po mestnih ulicah. Ponovno srečanje domačinov z gosti je bilo naslednjega dne, v soboto ob .9.30 zjutraj, ko so izpred hotela odšli peš v muzej na Loški grad. Tu so jih v grajski kapeli dočakali drugi organi zatorji programa s prisrčno dobrodoš lico. Društveni predsednik je goste še enkrat uradno pozdravil in jih v krat kih besedah informiral o društvenem delovanju. Nato je bilo gostom ponuje no šilce domačega žganja z loško preš- co, društveni odbornici N. Ruparjeva in A. M. Cegnarjeva (v narodni noši) pa sta jim pripenjali značko Škofje Loke z mestno zastavico in jim izročali srce loškega kruhka. Uradni del sprejema se je nato nadaljeval z zgoščenim refera tom dr. Blaznika o zgodovini loškega gospostva, nakar je vsak izmed gostov prejel po en izvod knjige dr. Blaznika o loškem gospostvu in Fr. Planine o Skofji Loki in njeni okolici. Zgodovinske mu društvu pa je bil za njegovo knjiž nico poklonjen komplet Loških razgle dov. Predsednica društva ga. Zanker in podpredsednik sta se prisrčno zahvalila za sprejem in za darovane knjige, ki jih je bil še posebej vesel društveni biblio tekar, ter izročila tukajšnjim organiza torjem nekatere publikacije svojega društva. Za uvod in ob zaključku spre jema v grajski kapeli so poskrbeli za svečano in kulturno vzdušje člani glas benega ansambla »Arabeska« iz Škofje Loke. Sledil je ogled zbirk Loškega muzeja z uvodnim pozdravom ravnatelja muze ja J. Erjavca. Gostje so si v manjših skupinah ali posamič ogledovali razstav ljeno muzejsko gradivo, mednje razvr ščeni organizatorji pa so jim dajali potrebne informacije in razlage. Ogle dovanje se je zavleklo čez enajsto uro, nakar je bil predviden počasni ogledo- valni sprehod po zgornjem in spodnjem mestnem trgu. Zal je dober namen po kvarilo močno poslabšano vreme z dež jem, tako da so si gostje mestna trga mogli ogledati samo bežno izpod dežni kov in so se za podrobnejši ogled z raz lago, ki jo je mojstrsko podal dr. Cevc, ustavili samo v župni cerkvi in pred mestno kaščo. Za počitek in opoldansko okrepčilo je bilo poskrbljeno v restavra ciji »Pri Homanu« na Mestnem trgu. kjer so gostje uživali v domačem okolju in ob domačih kulinaričnih posebnostih po je dilniku, ki ga je sestavil domači pozna valec inž. Pavle Hafner. Po kosilu in krajšem odmoru v hotelu so se gostje sredi popoldneva ob spremstvu organi zatorjev z avtobusom zapeljali v Crn- grob, kjer je spet povzel besedo umetno stni zgodovinar dr. Cevc, kot je to storil tudi v cerkvici na Suhi pri povratku v mesto, kamor je skupina prispela že v mraku po 6. uri popoldne. Zaradi slabe ga vremena organizatorji niso mogli ne katerim gostom ustreči še z ogledom fresk v cerkvi na Križni gori, odpasti pa je moral tudi sicen programirani po stanek v gostišču v Crngrobu. Ob slovesu so se gostje iskreno in od srca zahvaljevali za nudeno jim gosto ljubnost in strokovno vodstvo ter vedno znova zatrjevali, da niso pričakovali ta kega bogastva in tako urejenega muzeja ter da so prijetno presenečeni nad vse stransko aktivnostjo Muzejskega društva, zlasti nad zgodovinsko in dokumentarno vrednostjo Loških razgledov. Ugotavljali so. da oni v Freisingu. žal, nimajo tak šnih muzejskih zbirk ne tolikšne publi cistične dejavnosti. Pa tudi vse druge kraje, ki so nekoč spadali pod freisinške posesti in jih člani Zgodovinskega druš tva sistematično obiskujejo, Škofja Loka močno prekaša, kar zadeva skrb za ohra njanje zgodovinskih pričevanj o svoji daljnji in bližnji preteklosti. Sledilo je povabilo za obisk članov loškega Muzej skega društva v Freisingu in za udelež bo na sestanku podobnih društev iz vseh nekdanjih freisinških posesti, ki ga bodo skušali enkrat v prihodnje organizirati v Freisingu. Organizatorji so zahvale in povabilo z zadovoljstvom sprejeli, saj jim je bilo to zagotovilo, da so svojo nalogo dobro opravili, tako kar zadeva pred stavitev loških zgodovinskih in umetno stnih spomenikov kot tudi informacije na vprašanja o sedanjem življenju, gospo darskem in kulturnem dogajanju v Skof ji Loki. Branko Berčič 346