Izhaja rat Četrtek. Cene mi |t 3 K teto. (Za Nemčl|o 3 K «0 wtn., za Ameriko In drug« tn|e države 4 K M vin.) — Posamezne številke it pro-: da|a|o po 10 vin. ■ Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi In dopisi ie poidlijo: Uredništva .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije In Imerati pa: Upravništvu .Domoljuba*, LJubljana, == Kopitarjeve ulice it. a. ===== ste«. 51. Po volitvah. Zmagali smo. Vsi naši kandidati sO izvoljeni z ogromnimi večinami. S. L. S. stoji trdna kot naše Skalnate gore in kdor se poizkuša ž njo, si razbije glavo. Čast našim volivcem! Liberalna stranka je pustila kmete topot pri miru; grozdje je bilo prekislo. Kdor pozna naše kmečke liberalce, vč dobro, da jim je to hudo. Ljubljanski voditelji so jih zapustili, oziroma brez boja prepustili pozabi. Pri prejšnjih volitvah so si dajali voditelji in dežel-ski liberalci drug drugemu korajžo, češ, zdaj poženemo »klerikalce*. Začela se je komedija po listih, ki so jih metali na cente po vseh kotih, da je bilo kaj veselja za otroke, ki so jih trgali in zavijali svoje igrače vanje; sklicevali so shode po hribih in dolinah, ki so imeli predsednike in po-ročevavce, samo poslušavcev ne; brusili so pete razni agitatorji in se vračali domov z dolgimi nosovi. Pijača, štruklji in golaži še tudi poleg. Vse to je koštalo lepih denarcev, ki so šli iz žepa par oseb, katere so cukali od vzhoda do zahoda. In vse zastonj. Ob vsakih volitvah ravno tista pošta: Padli smo. Naj bo stranka še tako imenitna, naj ima živinske in druge padarje v svoji sredi, škrice in kramarje, krčmarje in dacarje, brez pomena je, če je vedno tepena. In to cesarsko napako, da je dobila dosledno pri vseh volitvah na kmetih, in sicer vsak pot temeljitejše po grbi, je imela naša liberalna stranka. Brez slovesa se je sedaj umaknila s kmetov in S. L. S. prepustila s tem tudi večino v deželnem zboru in odboru. V Ljubljani smo liberalce prepustili niim samim. Dobro smo vedeli, kako poka v stranki. Velikrat smo povdarjali, da samo mržnja do cerkve drži te ljudi skupaj. Ko bi postavili svojega kandidata, ki bi sedaj nikakor še ne mogel zmagati, bi pozabili na vsa medsebojna nasprotstva, pa bi bili zopet spravili skupaj svojo cigansko V Llu&UanI, M11 decembra 1908. kompanijo. Ko smo jih pustili same, so si bili brž v laseh. Najprej so se odcepili liberalni učitelji in sicer, kakor pravijo, za vedno. K socialnim demokratom pojdejo, češ, da so ti za svobodno šolo. Socialnega demokrata-delavca, ki upa od svoje stranke boljše plače in manj dela, razumemo: učitelja, ki mora po prisegi pod-učevati v verskem in nravnem duhu otroke krščanskih staršev, in ki je socialni demokrat za to, da bi ložje spravil krščanski nauk in duhovnika iz šole, je pa tako zoprna prikazen, da se nam mora gabiti, ščurek v juhi! O teh socialnih demokratih z abecednikom v roki se bomo še pomenili. To pa že danes vemo, da liberalcem ni prav nič žal za Jelencem in njegovimi pajdaši. Kar je še ostalo liberalcev med seboj, 30 se pa do grdega skregali. Voditelji so postavili za kandidata izvoščka Jožefa Turka; kanclijski gospodje, ki jim obrtnik ni bil po godu, pa poštnega uradnika Ma-jerja. Mi smo mirno gledali ta boj, ki je bil tembolj zanimiv, ker je zraven še socialni demokrat Etbin Kristan pri liberalcih naprosil nekaj glasov. Tako so se liberalci v Ljubljani, kjer so imeli doslej edino še nekaj zavetja, razcefrali sami in njihove cunje so kot ostanki nekdanje slave letele na vse strani. Culi smo, da so imeli v neki gorenjski bajti štirje fantini samo en klobuk. Zjutraj so se zbili in kdor je bil hujši, je tisti dan hodil pokrit po svetu. Liberalci posnemajo ta vzpodbuden zgled; pristavljamo pa, da so v bajti imeli vsaj en klobuk. če pojde tako naprej, se liberalci kmalu ne bodo imeli za kaj tepsti in bodo na slabšem nego pogumni fantini iz omenjene bajte. Volitve so se tako-le obnesle: VOLIVNI OKRAJ: LJUBLJANSKA OKOLICA. Število oddanih veljavnih glasovnic: 3405; od teh Je dobil poslanec S. L. S. Mi- Letom hael Dimnik 2351, protikandidat Josip Pe-trič 812, razcepljenih 242, neveljavnih 34 VOLIVNI OKRAJ: RADOVLJICA, KRANJSKA GORA, TRŽIČ. Število oddanih veliavnlh glasovnic: 3972; od teh Je dobil izvolieni poslanec S. L. S. Jan,z Piber 2792; protikandidat socialni de;..ukrat Franc Bartl 989; razcepljenih 191, neveljavnih 53. VOLIVNI OKRAJ: KRANJ - ŠKOF J A LOKA. Število oddanih veljavnih glasovnic: 2539; od teh je dobil izvoljeni poslanec S. L. S. Evgen Jarc 2371; protikandidat socialni demokrat Josip Petrič 73; razcepljenih 93, neveljavnih 35. VOLIVNI OKRAJ: KAMNIK - BRDO. Število oddanih veljavnih glasovnic: 2905; od teh Je dobil izvoljeni poslanec S. L. S. Ivan Lavrenčič 2817; protikandidat socialni demokrat Etbin Kristan 35; razcepljenih 53, neveljavnih 21. VOLIVNI OKRAJ: VRHNIKA. LOGATEC, IDRIJA, CIRKN1CA. Število oddanih veljavnih glasovnic: 4663; od teh je dobil izvoljeni poslanec S. L. S. Anton Kobi 3492; protikandidat Ivan Stravs 1121; razcepljenih 50, neveljavnih 42. VOLIVNI OKRAJ: POSTOJNA, SENO ŽEČE, ILIRSKA BISTRICA, VIPAVA LOŽ. Število oddanih veljavnih glasovnic. 3614; od teh je dobil Izvoljeni poslanec S. L. S. Jernej Ravnikar 3489; protikandidat socialni demokrat Jože! Novak 92; razcepljenih 33,neveljavnih 76. VOLIVNI OKRAJ: LITIJA, VIŠNJA GORA, RADEČE. Število oddanih veljavnih glasovnic: 3665; od teh Je dobil izvoljeni poslanec dr. Ivan Zajec 2818; protikandidat socialni demokrat Mihael Čobal 788; razcepljenih 59, neveljavnih 30. VOLIVNI OKRAJ: KRŠKO, KOSTANJEVICA, MOKRONOG, TREBNJE. Število oddanih veljavnih glasovnic: 3013; od teh je dobil izvoljeni poslanec S. L. S. Janez Hladnik 2847; protikandidat socialni demokrat Etbin Kristan 101; razcepljenih 65, neveljavnih 84. VOLIVNI OKRAJ: KOČEVJE, VELIKE LAŠČE, RIBNICA, ŽUŽEMBERK. Število oddanih veljavnih glasovnic: 3241; od teh je dob?' Izvoljeni poslanec S. L. S. dr. Vladislav Pegan 3113; protikandidat socialni demokrat Franc Bartl 17; razcepljenih 111; neveljavnih 69. VOLIVNI OKRAJ: NOVO MESTO, ČRNOMELJ, METLIKA. Število oddanih veljavnih glasovnic: 3816; od teh je dobil Izvoljeni poslanec S. L. S. Martin Matjašič 3169; protikandidat socialni demokrat Franc Schiffrer 18; protikandidat Anton Rauch 426; razcepljenih 203, neveljavnih 29. VOLIVNI OKRAJ: LJUBLJANA MESTO. Število oddanih veljavnih glasovnic: 2481; od teh je dobil kandidat narodno-napredne stranke Josip Turk 1097, protikandidat socialni demokrat Etbin Kristan 1067, samostojni kandidat Karel Mayer 295; razcepljenih 22 glasov; torej v soboto, 19. decembra, ožja volitev med Turkom in Kristanom. SSSŠŽL Postava o kužnih boleznih. Vlada je predložila poslancem novo postavo o kužnih boleznih domačih živali. Ker je ta postava za našo živinorejo zelo važna, je potrebno, da si jo ogledamo. Stara postava, ki je pomanjkljiva in v več slučajih prava coklja napredku naše živinoreje, se bode v marsičem izpremenila. Ravno razmere zadnjih let so k temu mnogo pripomogle. Konjski kužni smrkelj, ki je od leta 1901 do 1906 pomoril vsako leto nad 260 konj v vrednosti 88.066 K, je dal povod mnogovrstnim pritožbam, ki jih pa vlada po stari postavi ni mogla, včasih tudi ni hotela rešiti ugodno za živinorejce. Poslanci so imeli s tem obilo nehvaležnega dela in truda, za kar je edino plačilo to, da so pospešili rešitev tega kočljivega vprašanja, to je novo postavo za kužne bolezni. Od rednega delovanja državnega zbora je odvisen čas rešitve nove postave. Določbe nove postave imajo namen varovati naše domače živali kužnih bolezni in njih škodljivih posledic. Razun bolezni, ki jih z imenom navaja nova postava, ima pravico poljedelsko ministrstvo, če to zahtevajo koristi živinoreje, tudi pri drugih nevarnih boleznih, postopati tako, da se odpravi ali omeji škodljivost teh bolezni. V gotovih slučajih, če se ni bati razširjenja, vlada lahko omili ostrost postave. Postava ne ve;ja samo za živali, ki že kažejo znamenja kužne , bolezni, ampak tudi za one, ki so samo sumljive, da imajo kal bolezni v sebi. Za izvršitev postave so odgovorne politične oblasti, v prvi vrsti okrajna glavarstva s pomočjo občin in pomorske oblasti, v kolikor jim dopušča njih delokrog. Te pa vodi in nadzoruje poljedelsko oziroma trgovinsko ministrstvo. Za službo so odločeni okrajni živinozdravniki, če ie potreba, pritegne politična oblast tudi druge živinozdravnike. V vojaških in državnih konjarnah in zavodih so za odvr-nitev in pokončevanje kužnih bolezni odgovorne vojaške oblasti. Seveda morajo o kužnem obolenju naznaniti politični oblasti, da tudi ta more varovati živinorejce okoliša pred okuženjem. Ce se uvažajo ali prevažajo domače živali ali živalske surovine iz dežel, /a Katere ne velja ta postava, je treba dovoljenja poljedelskega ministrstva, da lahko v slučajih kužnih bolezni prevažanje prepove in na mejah postavi posebno živino-zdravniško varstvo. Velike važnosti za trgovino z živino so živinski potni listi. Pri tem so že marsikaterega živinorejca in tudi župana zadele velike sitnosti in občutne kazni, zato naj se na to posebno pazi. Živinski potni list mora biti natančno izdelan. Mladi župani ali novi izdelovalci živinskih potnih listov naj se o tem dobro poduče. Za ta poduk naj bi se brigali naši živinozdravniki. Živinski potni list je treba imeti za prežvekovalce, kopitarje in prašiče, če se jih žene: a) na semeni, ogled ali razstavo; b) vsled menjave kraja iz ene občine v drugo; c) po železnici ali ladji; d) brez stalnega bivanja iz enega kraja v do drugega. Živinske potne liste izdajajo župani, z dovoljenjem politične oblasti tudi občinski svetovalci in odborniki, kar je tudi sedaj v navadi. Pred izdajo potnega lista se bode morala žival glede na zdravstveno stanje natanko pregledati po organih, potrjenih od politične oblasti. Ce bode potreba, zahtevala bode politična oblast izdajo potrtih listov tudi za druge živali, ki niso tu imenovane. Nova postava bo v tem oziru ostra in nekaj razširjena. Ima pa nekaj spremembe, ki daje prometu in trgovini nekaj olajšave. Sedaj se sme izdati za zdravo domačo žival potni list le, če v okraju ali okolici ni nobene kužne bolezni. Po novi postavi se bodo bolezni nekoliko ločile in bode z ozirom na značaj boleznj okraja mogoče dobiti za popolnoma zdravo žival potni list. Popolna zaprtija ostane v gotovih slučajih. V varstvo živinoreje bode politična oblast natanko nadzorovala živinski promet, bolnišnice, pitalnice, pašnike in gostilniške hleve, in v tem oziru v slučaju potrebe izdala posebne živinozdravniške policijske določbe. Pri prevažanju živine po železnicah in ladjah bo treba na sledeče paziti: 1. Nakladanje in izkladanje živine se bo vršilo le na za to'urejenih postajah, za druge kraje bo treba dovoljenja politične oblasti. 2. Pri nakladanju in izkladanju se bode morala živina po dorečenem živino-zdravniku pregledati. 3. Živina se bode smela, razun v sili ali z dovoljenjem politične oblasti, izkla-dati le na kraju, kamor je namenjena. 4. Olajšave z ozirom na točke 1„ 2. in 3. se bodo dale potom posebne odredbe. 5. Inozemska živina se ne bode smela prevažati skupaj z domačo, klavna ne skupaj s plemensko. 6. Za slučaj bolezni in pogina med vožnjo bodo posebne odredbe. 7. Isto velja za prevažanje na ladjah. Za ogled klavne živine in mesa se hudo izdali posebni predpisi. Poginole živali se bodo morale hitro in globoko pokopati ali kemičnim potom uničiti. Zavoljo osebne varnosti se bode i izvršilo natančno razkuževanje in čiščenje. Kužne bolezni, ki se bodo morale naznaniti, so: 1. Kuga na gobcu in parkljih. 2. Vranični prisad, divja in goveja kuga. 3. Pljučna kuga goved. 4. Smrkavost. 5. Koze pri ovcah. 6. Francozi pri konjih in govedih. 7. Garje pri konjih, oslih, mulah, ovcah in kozah. 8. Steklina. 9. Svinjska kuga. 10. Rdečica prašičev. 11. Kolera in kuga pri perutnini. 12. Pljučna jetfka pri govedih v nekaterih slučajih. (Dalje prihodnjič.) Uestnlk »Kmečkih zvez". Danes govorimo bolj podrobno o n a -meim in pomenu kmečkih zvez. Naše kmečke zveze imajo v prvi vrsti namen, da vodijo ustavni boj za politične pravice v posameznih krajih in v posameznih slučajih, ker ravno na ta način se lahko v posameznih krajih dosežejo veliki uspehi v narodnopolitičnem oziru, če kmečke zveze enotno, trdno in organizirano nastopijo. Kmečke zveze morajo v svojih krajih paziti na to, da se ne kršijo narodne pravice in da se tudi ne zanemarjajo, kjer že obstojajo. Naše kmečke zveze morajo biti strog nadzirovalni organ nad vsemi stvarmi, ki se gode in ki obstojajo v onih krajih in v onih razmerah, kjer so kmečke zveze. Kmečke zveze se labko pritožijo za- 4 radi samonemških napisov na javnih uradih in potih in lahko vedno protestirajo zoper samovoljne naprave občinskih za-stopov in okrajnih glavarstev itd. Kmečke zveze morajo biti res »politične« — one morajo povsod in vedno strogo paziti na politične pravice v svojem okraju, vedno morajo imeti odprto politično oko in s političnim daljnogledom opazovati politično obzorje v svojem okraju in tudi izven svojega okraja. Na ta način se bodo naše kmečke zveze v prvi vrsti politično izobrazile in potom politične izobrazbe bodo tudi dosegle političnih uspehov. Saj /.e stari grški modroslovec učenjak Aristotel uči in pravi, da je čiovek »Zoon politi-kon«, to se pravi: človek je politično bitje, javno bitje, ki se javno, vidno giblje, dela in živi. Človek je torej družabno bitje, ki živi v javni družbi in se javno poteguje za s-voje življenjske pravice. Ce je stari gr-. škj učenjak in državnik to spoznal, koliko bolj bi morali še le današnji ljudje spoznati to, da so javna družabna bitja, ki žive v veliki družbi — v politični državi. Kaj pa je naša država? Ena velika javna družba takih posameznih javnih družb ali političnih družb ali političnih društev. Vsi skupaj smo eno veliko politično javno bitje, ki se zove država. Seveda ravno tako, kakor za politične pravice se morajo naše kmečke zveze potegovati tudi za gospodarske pravice svojih okrajev. Kmečke zveze morajo skrbeti v prvi vrsti za gospodarsko-gmotno blagostanje svojega okoliša. One se morajo brigati za vsako stvar, ki bi bila v prid kmetom v dotični okolici. Prav natančno morajo proučiti krajevne razmere v onih krajih, napraviti načrte za zboljšanje krajevnih razmer in potem te načrte tudi izvesti s svojo požrtvovalnostjo, pa tudj s pomočjo drugih javnih organov in zastopov. Vse je treba izrabiti v korist dotične okolice. Temelj kmečkega blagostanja, tihe sreče v kmečki hiši, je pa v prvi vrsti verska nravna čilost v vsakem kmečkem domu. Dokler bo naš kmečki rod na svoji rodni zemlji nepokvarjen v verskem in moralnem oziru, toliko časa bo šel rad in z jasnim, vedrim čelom na delo za svojo srečo, pa tudi za srečo svojih bližnjih v občini, v deželi, v državi. Strogo verska, nravno lepa, krščanska vzgoja bo tudi vzdržala naš rod močan, krepak, trden in vztrajen v boju za svoje gospodarske in pa politične pravice. Zato pa je ena prvih in najvažnejših temeljnih točk in nalog naših kmečkih zvez, da strogo pazijo na krščansko vzgojo v svojih okrajih, da se naši otroci in odrasla mladina v šoli in zunaj šole vzgojuje po krščanskih načelih in naukih. Le prava verska in nravna čilost slovenskega kmečkega stanu nas bo ohranila trdne jn sposobne za nadaljni boj, ki ga moramo bojevati za svoje gospodarsko blagostanje in svoje narodne, jezikovne in politične pravice. Le trdna verska vzgoja nas bo ukrepila za vse boje, ki nam pretijo tudi v moralnem oziru. Le veren, versko-nravno vzgojen rod se more braniti pred vsemi nevarnostmi, ki pretijo njegovemu obstanku, razvoju in njegovi moči. Vernost, krščanska zavest in globoko versko prepričanje nam bo najtrdnejša opora m obramba v naših bojih, ki jih bijemo za svoj obstoj. Uglobljenje verskega duha in naravna krščanska vzgoja je najtrdnejša podlaga, na kateri ostane narod zdrav, krepak, čil jn sposoben, da bije boj do zmage na celi črti. Zato pa morajo naše kmečke zveze skrbeti tudi za to, da se vzbudi, da se utrdi in ohrani verska zavest in pobož-nost, da se varuje krščanska vzgoja in da je naše javno življenje res pravo, versko, vzpodbudno, nravno krščansko življenje. Le veren rod bo tudi krepak rod, ki bo ljubil svojo grudo, svojo rodno ožjo lepo domovino in svoie lepe stare šege in običaje v krščanskem zmislu in zgledu. Le trdna vera in lepa vzgoja bo tudi vzbudila domovinsko ljubezen. Le krščanska vera, Kristusovi nauki nas bodo učili svojo rodno zemljo prav ljubiti, nas bodo učili svoj stan prav spoštovati. Le na podlagi naše svete vere bomo z navdušenjem gojili ljubezen do naše lepe slovenske domovine in jo bomo tudi radi branili, ako bomo trdni, neomah-ljivi v svojem verskem prepričanju, ker bomo vedeli, da branimo najsvetejše, k;y; imamo, to je: vero in našo lepo slovensko domovino. (Dalje sledi.) * * » »Kmečka zveza« za ljubljansko okolico je priredila v zadnjem času več shodov in sicer: 22. novembra v Dobrunjah, pri županu Korbarju, kjer je govoril gospod vodja poslanec Povše in dr. Rožič ter načelnik »Kmečke zveze« Miha Dimnik. 29. novembra je bil shod v Šmartnem ob Savi. Govoril je poslanec Mandelj in M. Dimnik ter kapian Petrič. 6. decembra je imela »Kmečka zveza« shod v D. M. v Polju in na .Ježici. Govorili so: po- | slanca Gostinčar in Mandelj in M. Dimnik, načelnik »Kmečke zveze«. 8. decembra sta bila shoda »Kmečke zveze« na Viču in Dobrovi. Govoril je dr. Rožič in M. Dimnik, načelnik »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico. * * » 6. decembra t. 1. je bil ustanovni občni zbor »Kmečke zveze« za sodni okraj Radeče pri Zidanem mostu. Ustanovni občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Gospod poslanec Povše je predvsem poudarjal pomen in namen kmečkih zvez ter o položaju v državnem zboru. G. poslanec Ko-šak je poročal o delovanju dež. zbora in g. dr. Iv. Zajec je razvil svoj program, po katerem bo delal kot poslanec. Za načelnika »Kmečke zveze« je bil izvoljen gospod Josip Ravnikar, posestnik v Radečah. — Novo društvo naj marljivo deluje v prospeh domače okolice. * ♦ » Občni zbor »Kmečke zveze« za vipavsko dolino je bil 6. decembra v Vipavi. Govorila sta načelnik »Kmečke zveze« poslanec Ivan Lavrenčič in nadučitelj Ravnikar. * ♦ » Shod »Kmečke zveze« za okraj Mokronog se je vršil 6. decembra v Laknicu pri Dolenšku. Govoril je župnik Hladnik. ♦ » * Shod na Lipoglavu se 13. t. m. ni mogel vršiti, ker je bil g. kandidat Miha Dimnik zbolel. Shod se priredi spomladi. ♦ ♦ * V nedeljo, 13. t. m. je bil shod »Kmečke zveze« za novomeški sodni okrai v Šmihelu pri Novem mestu. Shod se je vršil v novi dvorani, ki je bila nabito polna. Gotovo je bilo na tem shodu čez pet sto ljudi. Najprvo je poročal deželni poslanec Mandelj. Govoril je o gospodarstvu v deželi. Dotaknil se je šolskega vprašanja z ozirom na kmečki stan. Govoril je o zimskih kmetijshih ponavljuvnih šolah, o zadružništvu, o deželni zavarovalnici, o deželni banki in občinski posojilnici. Poslu-šavci so odobrujč vzeli poročilo naznanje. Dr. Rožič je govoril potem o političnem in gospodarskem pomenu kmečkih zvez. Razložil je sedanji politični položaj v Avstriji in pomen opozicije »Narodne zveze« v državnem zboru. Končno je poudarjal pomen volitev v deželni zbor in pozival vse navzoče, naj gredo vsi volit župana Martina Matjašiča. Shod se je prav lepo izvršil in kmetje so bili zadovoljni s poročili. »Kmečka zveza« za novomeški okraj priredi v kratkem shode po celem okraju. Političen pregled. DRŽAVNI ZBOR. Državna zbornica razpravlja še vedno o proračunu za 1. 1909. Dnč 10. t. m. ie prvi govoril ministrski predsednik Binert. Vse je napeto pričakovalo, kaj poreče z ozirom na preki sod v Pragi in na laško vseučilišče. — Ko je ministrski predsednik začel govoriti, so češki radikalci jeii piskati, a so morali kmalu utihniti, ker jim ni hotel nihče pomagati. Nato je Binert prosil zbornico, naj odobri proračun; s tem ne izkaže zaupanja njemu, temveč sebi, ker prepriča svet, da je zmožna za delo. Dalje je izvajal ministrski predsednik, da mu je cesar naročil, naj posreduje med strankami jn sestavi, če mogoče, parlamentarno ministrstvo. O prekem sodu v Pragi je izjavil, da ga je vlada morala proglasiti, ker drugače ni bilo mogoče poskrbeti za mir. O italijanskem vseučilišču pravi Binert, da ga Lahi po pravici zahtevajo in da bo zato vlada predložila zbornici januarja meseca predlogo o tem. Molčal pa je ministrski predsednik o kraju, kje naj se ustanovi laško vseučilišče, pa tudi o slovenski univerzi ni spregovoril besedice. Dasi je vedel, da zahtevajo jugoslovanski poslanci, naj se z laškim vseučiliščem ustanovi obenem tudi slovensko, je to upravičeno zahtevo hotč popol- * noma prezrl. »Narodna zveza« mu bo to seveda plačala pri glasovanju za proračun. BOJ ZA JUGOSLOVANSKEGA PODPREDSEDNIKA. Dnč 10. t. m. je državni zbor volil podpredsednike. »Narodna zveza« je kandidirala svojega člana poslanca 'Pogačnika, a vlada je nastopila proti njemu. Rurnuni, Rusini in Itlijani so se združili, da spravijo na podpredsedniški stol Italijana dr. Končija; tudi Binert je želel, da zbornica izvoli Končija, ker se je hotel s tem izkazati hvaležnega italijanskemu državnemu zboru, ki je z veliko večino odobril Avstriji prijazno politiko laškega zunanjega ministra, ter se obenem maščevati nad »Narodno zvezo«, ki je izjavila, da bo glasovala proti proračunu. Toda to je ostala le pobožna želja naše vlade, večina zbornice je pa pri glasovanju pokazala, da želi in misli drugače. Pri vo- litvi je namreč dobil Pogačnik veliko večino glasov in vladin kandidat dr. Konči je propadel. Ko je po volftvi Pogačnik sedel na podpredsedniško mesto, je takoj slovenski izjavil, da sprejme izvolitev kot kandidat jugoslovanske »Narodne zveze«. — Za podpredsednike so bili izvoljeni: Čeh Zazvorka s 363 glasovi, Nemec Štajn-vender s 357 glasovi, soc. demokrat Per-nerstorfer s 336 glasovi, Pogačnik z 282 glasovi, dr. Konči je pa propadel, ker je dobil samo 108 glasov. JUGOSLOVANI SO NEVARNI. Poročali smo že »Domoljubovim« bravcem, da so se jugoslovanski poslanci že naveličali moledovati krog naše vlade s klobukom v roki in da so ji sedaj pokazali pest. Tudi najbolj potrpežljivega človeka mine slednjič ponižnost, ko vidi, da je tem slabše, čim ponižnejši je. Vlada nam je včasi vrgla kako drobtino s svoje gosposke mize kakor bogatin ubogemu Lazarju, severne narode je pa sijajno gostila. Dalmacija, ta lepa in za Avstrijo tako važna dežela, je zapuščena in ministri ne zganejo skoro mezinca, da ji pomorejo. Italijanom hočejo dati v Trstu laško vseučilišče, toliko slovenskih otrok pa nima niti ljudskih šol. Za zahteve po slovenski univerzi je vlada gluha, dasi ves slovenski narod kliče po njej z velikim glasom. In vse to sedaj, ko so Jugoslovani narasli s priklopitvijo Boyie in Hercegovine za poldrug milijon! Sedaj, ko je mednarodni položaj za Avstrijo neugoden in ko bi morala paziti, da ohrani vsaj svoje narode zadovoljne. Vlada prezira Jugoslovane, ki najodkritosrčneje podpirajo avstrijsko politiko in so pripravljeni braniti s krvjo Bosno in Hercegovino Habsburžanom proti vsakemu sovražniku! — In če ne pomaga beseda, naj pomore pest. Vlada jo že čuti. Za proračun je treba dvetretjin-ske večine in te ni, če glasujejo Jugoslovani proti proračunu. Če pa pade proračun, pade tudi vlada ali pa se razpusti zbornica in sledile bi nove volitve. Jugoslovani bi prevzeli veliko odgovornost, ako vržejo vlado ali razženejo parlament, a morda je to edino sredstvo, da se ministrom odpro oči. Načelnika »Narodne zveze«, dr. Šusteršič in dr. Ivčevič, sta se posvetovala z Binertom in mu razložila stališče »Narodne zveze«. Kako se bo ta stvar rešila, še ne vemo, a zaupamo v razsodnost svojih poslancev, ki se je že izkazala. PRORAČUN ZA LETO 1909. Vodja finančnega ministrstva jc državnemu zboru predložil proračun za leto 1909. dnč 10. t. m. Proračun ima prebitek 61.190 K, zahteva pa finančno ministrstvo letos 155 milijonov kron več kot lani. Proračun je jako nepovoljen, ker je mali prebitek pravzaprav izguba. V BOSNI SE BLISKA. Priklopitev Bosne in Hercegovine se ni izvršila tako gladko, kakor je morda pričakovala avstrijska vlada. Države je do sedaj še niso priznale, pogajanja o mednarodni konferenci malo ali skoro nič ne napredujejo. Rusija in Turčija delata še vedno sitnosti — in Avstriji ne preostaja nič drugega, kakor da se utrdi v Bosni in pripravi za vsak slučaj. Do sedaj je sicer vse mirno, toda nebo se temni, včasih se vžge blisk in morda bo enkrat tudi za-grmelo. Ob srbski meji stoje srbske čete, ki ne vdirajo v deželo, a so vendar nevarne. Avstrija prevaža v Bosno vojake, orožje in strelivo ter pravi, da »povečuje mirovno stanje«. V kratkem odpošljejo v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo tudi topove in konjenike. — In prav je tako. Avstrija mora biti pripravljena na vse. Ona hoče mir, da more delati v blagor bosanskega prebivalstva; poročajo, da skupno finančno ministrstvo že izdeluje načrt ustave za Bosno. A če ji kdo vsili vojsko, bo branila sebe in svojo posest in pokazala, da naši vojaki znajo meriti in da so naši bajoneti nabrušenti. SRBIJA. Srbi ne razgrajajo več tako glasno, ker je vlada nastopila proti demonstracijam, toda na vojsko se vedno pripravljajo. Milijone, ki so bili namenjeni za železnice, zapravljajo sedaj za orožje, ker mislijo, in sicer popolnoma po pravici, da jim Avstrija ne bo hotela odstopiti kos Bosne in da bodo torej slednjič morali vendarle topovi odločiti. Srbi se zanašajo nemara malo tudi na avstrijske Slovane. Da pridobe Slovence in Čehe, so priredili veliko demonstracijo dnč 10. t. m. Devetnajst pravoslavnih duhovnikov je opravilo mašo za slovenske žrtve, ki so padle pri protinemških izgredih v Ljubljani, po vsem mestu so vihrale črne zastave, društva so korakala po ulicah v znak sožalja Slovencem in Čehom. — Mi nimamo posebnega povoda veseliti se te srbske ljubezni. Tačas, ko so padle žrtve v Ljubljani, še ni bila Bosna priklopljena in tedaj Srbi niso delali takih demonstracij. Komaj pa je Avstrija priklopila Bosno, so si Srbi hoteli v svoje politične namene pridobiti prijateljev med Slovenci in so porabili priliko, ko je bil v Pragi razglašen preki sod, da pokažejo svojo naklonjenost zatiranim avstrijskim bratom. Kot Slovane ljubimo Srbe, toda zaradi ljubezni se ne damo preslepiti v politiškib vprašanjih. Mi smo in ostanemo državljani habsburške države in le v zvezi s hrvaško kraljevino je naša bodočnost. TRMOGLAVI TURKI. Turki še ^edno branijo avstrijskim trgovskim ladjam izkrcavati blago v turških lukah. Zadnji čas so celo potopili čoln nekega avstrijskega parnika. Vsled tega znaša škoda že sedaj mnogo milijonov kron. Kljub temu pa bojkot avstrijskega blaga ne pojenjuje, temveč celo narašča. Zastonj so vsi ugovori našega poslanika v Carigradu, zastonj vse pretnje in grožnje; turška vlada zmiguje z ramami in pravi, da ne more nič storiti v varstvo avstrijskega blaga. Ljudstvo je hudo na Avstrijo, ker je vzela Bosno in Hercegovino, potolažilo se bo le, kakor pravi turška vlada, če dž naša država Turčiji zadoščenje. Zato naj prevzame en del turškega državnega dolga in podpira turške za- hteve pri mednarodni konferenci, ako se snide. Odškodnino pa Avstrija odklanja in tako ni upanja, da se obe državi kmalu sporazumete. — Sultan otvori turški parlament dnč 17. t. m. Do sedaj je izmed 1% poslancev izvoljenih 37 kristjanov in dva juda. ČRNOGORCI PROTI KNEZU. V Cetinju se govori, da se je bati ob pravoslavnem božiču resnih dogodkov. Ljudstvo je nezadovoljno s knezom, ker se upira vojni stranki. LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ TLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. Spllhnann D. J (Dalje.) Nadaljevanje petindvajsetega poglavja. Prihodnje jutro je Eleazar v resnici začel napadati kraljevi grad. Na štirih mestih je naskočil obzidje, in v divji drznosti so skušali Judje po lestvicah priplezati na zidovje. Toda Rimljani so jih ob-suli s puščicami, in morali so se umakniti s krvavimi glavami. Manjkalo je Judom oblegalnifo strojev. Zato so morali skleniti, da prodro zidovje s počasnim kopanjem in rovanjem pod zemljo. Kopali so do temeljev zidovja, podprli jih z močnimi tramovi in so odstranjali zemljo pod obzidjem. Konečno so zažgali tramovje in so hitro zbežali iz rovov. Goreči tramovi so se zlomili pod težo od zgoraj in vse obzidje se je zrušilo do tal. Tako je bilo mogoče prodreti najtrdnejša zidovja in najmočnejše stolpe, ki jih ni moglo razrušiti nobeno oblegalno orodje. Metilij, kateremu je Gesij Flor izročil vrhovno poveljstvo, reče z nasmehom Liziji in Luciju, ko je bil odbit prvi napad: »Ne bodo si več upali naskočiti nas drugič. Palo jih je najmanj tisoč mož.« On jc oba častnika takoj po Florovem odhodu osvobodil iz ječe. »Toda hrabro so se vojskovali, skoraj preveč predrzno,« odvrne Lucij. »Boj z Judi bo bolj krvav, kakor misli Gesij Flor.« »Najprej si morajo nabaviti oblegal-nih strojev; potem nas bodo zopet naskočili,« dč Lizija. »Ali pa bodo kopali rove pod zemljo.« »No, mnogo sreče!« vzklikne Metilij. »Predtio bodo privlekli do obzidja le eno orodje, in predno bodo izkopali en sam rov, bo že Gesij Flor tukaj s svojimi po* možnimi četami, katere je šel iskat.« »Če bi bil šel pomoči iskat, bi bil že pripeljal svoje čete pred mesto,« pravi Lizija. »Toda bojim se, da nas misli pustiti na cedilu. Vžgal je ogenj upora v mestu in je zbežal na varno.« »Če pa tako stoje stvari, se moramo udati,« odvrne Metilij prestrašeno. »Rimljani — da bi se udali Judom?* zakliče Lucij. »Nikdar! Rimljan mora tudi umreti, če je treba. Prav nič ne računam na Florovo pomoč. Toda Cestij Ga'i pride morebiti s pomožno vojsko. Kajpak, nekaj tednov bo še trajalo, predno zbere raztresene čete. Toda čisto vse eno je, naj pride ali ne pride, mi bomo ostali vsi do zadnjega moža na svojem mestu.« Zaman je gledala straža z najvišjega stolpa dan za dnem in teden za tednom proti severu, odkoder bi se morale prikazati pomožne čete iz Cezareije ali Antijo-hije. Med tem pa so kopali Judje svoje rove pod obzidje. V gradu se je natančno slišalo njihovo podzemeljsko kopanje, in izkušeni tribun Lizija je čisto natančno pokazal, kateri del obzidja je v najnevarnejšem položaju. »Imamo dovolj časa, da za tem obzidjem sezidamo še drugo zidovje,« reče Klavdij Lizija. »Predno podkopljejo to drugo zidovje, bo že prišel Gal s svojo vojsko na pomoč.« Z veseljem so vojaki prinašali kamenje in zidali drugo, več komolcev široko zidovje, pod vodstvom tribuna LiZije. Pri tem delu so s posebno gorečnostjo pomagali tudi Judje, ki so pribežali v grad; kajti dobro so vedeli, da se gre za njihovo življenje, če pridejo Eleazarju v roke. Dan in noč so zidali drugo obzidje m so ga dovršili dvajset komolcev visoko, ko se je nenadoma s strašnim pokanjem razrušilo sprednje obzidje. Mnogo vojakov je bilo pokopanih pod razvalinami. In ni se še popolnoma razkadil oblak prahu nad podrtino, ko pridrvi Eleazar na čelu izbrane čete v vrzel, ki je nastala pri zunanjem obzidju. Na drugem napol dodelanem obzidju je stal Lucij Flav s svojo četo. Hitro primejo Rimljani za orožje in poženejo sovražnika s sulicami in kamenjem skozi vrzel. Eleazar je dobro spoznal med zmagovalnimi Rimljani Lucija, in še bolj mu je vzkipela v srcu je^a do njega. Toda vkljub tej zmagi je vojakom upadel pogum, ker so spoznali, da jih je Flor zapustil in izdal. Zahtevali so, da se prično z Judi pogajanja glede častnega odhoda. Zaman sta se Klavdij Lizija in Lucij Flav upirala temu, zaman so prosili Judje, ki so se zatekli v kraljevi grad, naj jih ne izroče v roke njihovim razljučenim rojakom; Metilij je odprl vrata, ko so trije judovski poveljniki prisegli, da bodo pustili svobodno oditi rimskim vojakom. Toda, ko so rimski vojaki odložili orožje in odšli iz gradu, tedaj so jih napadli Judje brezvestno z vseh strani in so jih pričeli pobijati. Med sramotno izdano četo nastane krik presenečenja in ogorčenja. »Vi ste nam pri bogovih prisegli življenje in svobodo!« zakliče Metilij. »Pri vaših bogovih!« se norčujejo Judje. »Ta prisega pri nas ne velja. Ali smo pri našem Bogu prisegli, da ne pri-zanesemo nikomur izmed vas, razven če kdo prestopi k nam, postane Jud in se da obrezati.« »Krivaprisežni Judje ne postanemo!« odgovarjajo Rimljani. »Bogovi naj maščujejo našo smrt!« Častnike je dal Eleazar ločiti od drugih vojakov in jih je peljal v čuvajnico Ob vratih. Z golim mečem je stopil prednje in jim je zakričal, naj se pripravijo na smrt, če nočejo sprejeti judovske vere. Tedaj pade bojazljivi Metilij predenj na kolena in ga prosi milosti. »Fej!« mu kličejo tovariši njegovi, in Eleazar de zaničljivo: »Tega bi ne pričakoval od nobenega Rimljana.« Nato se obrne Eleazar k Luciju: »Kaj ne, ti pa rajše umrješ, kakor bi prestopil k Judom?« »Rajše grem tisočkrat v smrt, kakor da bi si nakopal to sramoto!« odvrne Lucij s ponosom. »Torej te bom prisilil, da boš najprej pil ta kelili sramote in potein še kelih smrti — toda počasi, kapljico za kapljico! Poravnati moram namreč še čisto posebne račune s teboj,« odvrne Eleazar in za-pove zvezati stotnika ter ga odvesti v njegovo hišo. »Zdravstvuj!« zakliče tribun Lizija svojemu mlademu tovarišu v slovo. »Razmišljaj o visdkih resnicah, ki sva jih raz-motrivala skupno, in Bog te naj pripelje do resnice! Kako se veselim, da umrjem kot kristjan!« »Ti si Nazarenec?« zakriti Eleazar nad tribunom. »Torej si dvakrat zaslužil smrt! Umri, če se takoj ne odrečeš tej veri, ki jo še bolj sovražim, kakor pogansko.« »Z veseljem umrjem zanj, ki je zarne visel na križu!« odvrne Lizija. »Zabodite ga!« zarjove Eleazar; in Lucij je videl, kako se je n^gov prijatelj zgrudil umirajoč. Nato so Lucija zvezanega odpeljali v Kajfovo hišo. Šestindvajseto poglavje. Tamarino junaštvo. Tišti dan zvečer stopi Eleazar v hišo tempeljskih devic in hoče govoriti s Ta-maro. Namesto nje pride zopet starka Fe-nena s poročilom, da se Sadokova hči brani stopiti svojemu ženinu pred oči. »Pa ji nesi to pismo. Če se bo tudi potem še branila govoriti z menoj, bom ubral drugačne strune.« V pismu je bilo zapisano: »Eleazar lepi Tamari, ki si jo je izbral za nevesto. Vedi, roža antijohijska, da te bom utrgal, čeprav me je ranilo tvoje trnje. Kajti vonj tvoj je sladek in všeč mi je tvoja lepota. Lepi Rimljan, ki je tudi iztegnil svoje prste po tebi, je v mojih rokah. V svoji hiši sem ga shranil na varnem kraju. Pri Bogu naših očetov! — Umoril ga bom v najstrašnejših mukah, če nočeš priznati mene, .morivca im oskrujevavca tempelja', kakor si me imenovala, mene, zmagoslavnega osvoboditelja Izraela, za svojega ženina. Voli med menoj in Rimljanom. Jaz čakam.« Tamaro oblije smrtna bledica, ko prebere te vrstice. Urno teče v vsprejemno sobo, da z besedami in solzami gane Eleazarja k usmiljenju. Trdosrčni mož jo posluša hladno in se pase nad bolečino deklice. To je bilo njegovo prvo maščevanje za grenke besede, ki jih je izrekla o njem. Čem večja bojazen za življenje Lucijevo je bral v njenih očeh, tembolj se je vžigal v njegovem srcu ogenj ljubosumja. »Ko bi bilo moje življenje na tehtnici, bi ona ne ganila niti z mazincem!« je rekel samemu sebi. Tamara se je konečno ponižala toliko, da se je sklonila predenj in ga prosila odpuščanja: »V prevelikem razburjenju sem govorila svoje besede. Priznam, da imaš plemenit namen, osrečiti Izrael. Bodi torej usmiljen do mene in prizanesi možu, ki je le dobro storil mojemu očetu in meni.« »Da se boš mogla z njim poročiti, kaj ne?« se zasmeje Eleazar. »Prisegam ti, da ne vzamem pogana za moža!« »O, on bi se dal obrezati zaradi tvojih lepih oči.« »Če bi tudi postal zaradi mene Jud, ti prisežem, da mu ne bom ponudila roke v zakon!« »In vkljub temu ne maraš postati moja nevesta?« »Bodi velikodušen! Ne snubi na tak način uboge deklice! V Masadi si bil bolj dobrosrčen do mene. Takrat si dejal, da me ne boš nikdar prisilil vstopiti v hišo tvojega očeta kot nevesto, če je on kriv smrti mojega očeta.« »Velikodušen ali ne velikodušen — takega, kakoršen sem, me moraš vzeti za moža! Premisleka ti dam do jutri večer. Takrat mi moraš brez ovinkov odgovoriti: da ali ne. In če rečeš: ne, umorim Rimljana.« Po teh besedah jo zapusti Eleazar. Tamara z žalostnim srcem odide nazaj v svojo sobico. »On bo storil tako; krvo-ločnež ga bo umoril, če se ne poročim z njim. Ali morem, ali smem toliko žrtvovati za ptujca? Žrtvovala bi več, kakor svoje življenje! Sveta Devica, ki si nekdaj bivala v tej hiši, poglej, kako trepeta moja duša. Vdahni mi dobro misel, ki bo rešila Rimljana smrti in muk, mene pa tega trdega, krutega človeka, ki s silo zahteva mojo roko v zakon!« Tamara je večkrat molila za Lucija že tedaj, ko je bil oblegan kraljevi grad. Zdelo se ji je zdaj, da je bila že nekoliko uslišana njena molitev, ker ga Eleazar ni dal takoj umoriti, kakor njegove tovariše. Gotovo, tudi zdaj mora biti še kaka rešnja pot. Premišljala je in premišljala, a nobena izvedljiva misel ji ni prišla v glavo. Tedaj jo pride Sara vprašat, če noče iti na streho gledat požara kraljeve palače. Ko je namreč ljudstvo v njej vse po-plenilo, so jo zažgali na vseh štirih oglih, in njeni plameni so se vili visoko pod nebo. Da bi starki izpolnila željo, gre Tamara na ploščato streho in gleda nekaj časa grozen, toda veličasten prizor. Iz vseh okenj so sikali plameni in so se družili nad streho v velikanski ognjen val, ki je metal iskre proti nebu. Čez mesto se je slišalo pršenje isker in pokanje tramov-ja. Vse nočno nebo in ves Jeruzalem je bliščal v rdečem žaru. Zlata streha tempelja se je svetila kakor škrlat. »Glej, koliko stoji žensk po strehah! Ves Jeruzalem pase svoje oči nad požarom,« pripomni Sara. Tedaj šine Tamari misel v glavo. Zdajle je najpripravnejši trenotek, da rešim stotnika, če je mogoče. Vse gleda in pazi samo na požar. Staro dojiljo pocuka za rokav in jo pelje s seboj v svojo sobico. »Midve bi morali počakati še nekaj časa,« reče starka, »vsaj toliko, da bi se zrušila streha; potem bi letele iskre še enkrat tako visoko.« »Prav." Videla boš to bolj v bližini. Nemudoma mi prinesi kako temno ogrinjalo in me spremi v hišo ben Kajfe. Tam bova mnogo bližje požaru in vse boš videla bolj natanko.« »Zdaj? Ponoči? Kaj pa misliš, golobica moja! Prepričana sem, da bi spodila Fenena, čeprav te ima tako rada, tebe in mene iz hiše, ko bi zvedela to. Saj veš, kako strogo je tempeljskim devicam prepovedano zapustiti hišo.« »Ona ne bo tega zvedela, dobra Sara. Ze zdavnaj je v svoji sobi, in vse tova-rišice so na strehi. Bodi dobra in prinesi mi ogrinjalo.« Stara dojilja je prav vse ubogala 1 a-maro. Tarnajoč je šla po ogrinjalo. Seveda Tamari ni bilo pri njenem drznem načrtu tako lahko pri srcu, kakor se je kazala Sari. Ce bi vso reč zvedela samo Fenena, bi se že kako upravičila; a če jo opazi tudi kdo drugi, potem bo morala sramotno iz hiše. In kam bi se obrnila v tem slučaju? Na drugi strani pa se je slo za človeško življenje, in sicer za življenje moža, ki je bil drag njenemu srcu. Zdaj, ko je bil Lucij Flav v življenjski nevarnosti, je čutila ljubezen do njega tako, kakor še nikoli prej. »Saj zase ga tako ne morem rešiti,« si je mislila. »Naj beži v svojo domovino k sestri, o kateri mi je nekdaj pravil, da je ravno taka kot jaz. Nikdar več v življenju ne bom videla njegovega prijaznega obraza; a me bo vendar vsaj to tolažilo, da sem ga rešila iz rok tega samosilnika. In čeprav smrti zapadem — poskusiti hočem.« Benjamin ji je Kajfovo hišo in posebno še ječo, v kateri je bil zaprt skupno z bebastim starcem, tako natanko popisal, da ji je bilo vse čisto jasno. Tudi o ne- kem dohodu na strani razpalega krila ji je pravil. Upala je, da ga dobi, če se ji le posreči neopaženo prestopiti glavna vrata in skrivno priti čez dvorišče. Pa kako naj je to mogoče? Kako naj skrivno odvede jetnika? In kje naj ga skrije? Skoro vsak moški bi obupal pri tolikih težkočah in bi ne poskušal. Srce junaške ženske si pa upa več. Na kak način mora iti; če je molila, ji bo Bog tudi gotovo pomagal. Tamara je upala tudi brez upanja. Zavila se je v temen plašč, ki ga ji je bila prinesla Sara in rekla: Naprej! pelji me skozi dvorano, v kateri pero duhovniška oblačila. Tam so mala vratica, ki peljejo skozi lesno skladišče na prosto.« Nekaj minut pozneje sta hiteli v senci tempelskih zidov dve zaviti postavi čez zunanji preddvor k mostu, ki je vodil v mesto. Straža, ki je tamkaj stala, bi jih kmalu zapodila nazaj. »Še zmerom ženske tu?« je govoril stražnik. »Mislil sem, da so tempeljska vrata že davno zaprta. Sicer je pa že prav, da molita za rešitev Izraela. Težki časi pridejo nad mesto. Po-glejta na nebo, kako znamenje nam je poslal Gospod!« Pogledali sta kvišku in sta videli zvezdo-repatico, ki je vzhajala izza Oljske gore v podobi meča. Sara je zakričala samega strahu. »Ko sem jo videl, sem jo pokazal poveljniku,« je nadaljeval stražnik, »in on misli, da je to dobro znamenje in pomeni, da bomo Rimljane premagali. Da bi se tako zgodilo! Pojdita v miru in molita!« Tamara in Sara sta odhiteli naprej. Sedaj šele je povedala Tamara svoji spremljevavki, kam da gresta. »Seveda bi požar mogočnega gradu od blizu boljše videli,« je rekla, »a preje morava še v Kajfovo hišo, ker imam bratu nekaj važnega sporočiti. Natančneje ti sedaj ne morem povedati; pozneje izveš vse in boš gotovo zadovoljna z mojim ravnanjem.« Sara je že mnogokrat hodila to pot, ko jo je Tamara pošiljala k Benjaminu, zato ji je bila pot znana in se je tudi z vratarjem dobro poznala. Neumljivo ji je bilo, kaj da pravzaprav hoče njen sicer tako pametni otrok; vendar se je udala in tako sta kmalu brez vseh težkoč dosegle Kajfovo hišo, dasi so bile ulice kljub pozni uri zelo živahne. Na trgu pred hišo so stale posanine gruče ljudi, ki so se pogovarjali o požaru, ki je metal svoje rdeče žarke po vsem' mestu, in o zvezdi-repatici, ki je obračala nase vedno večjo pozornost. Z zgornjega trga so prišli nekateri ljudje in pravili: »Ali ste slišali? Menda je došlo poročilo, da se Cestij Gal bliža z velikansko vojsko!« »O, tako strašansko število jih pa tudi ni — morda kakih dvajset ali trideset tisoč,« je odgovoril eden iz .množice. »Mi jim lahko še enkrat toliko postavimo nasproti in naš poveljnik Eleazar jih bo na-mlatil kot snope.« »No, bo pa imel precej opraviti,« je odvrnil drug meščan, »Rimljani so drugačni bojevniki kot naši hudobni sosedje, Samaritani. A glejte, tu prihaja naš hrabri Eleazar iz svoje hiše.« »Slava Eleazarju! Slava junaku našega ljudstva!« so vpili meščani in naredili prostor svojemu vojskovodji, ki je v diru prihajal z nekaterimi svojimi tovariši skozi široko odprta vrata. Tamara je ravno šla po sredi trga in ko je čula vpitje, se je komaj še umaknila jahačem v senco nekega zidu. Potem je slišala, kako je Eleazar s par besedami bodril ljudstvo, naj ne obupa in naj se prihodnji dan pridno vadi v orožju, on pa Ja gre sam sovražniku nasproti, da poizve vse potrebno in da pride pravočasno nazaj. Potem pa popelje svoje rojake v boj, kjer bo zmaga gotovo njihova. »Bog je z nami!« je zaklical. »Ravno v pravem tre-notku nam je izročil grad in sedaj obrača grozeče svoj meč na nebu proti Rimljanom.« Navdušeno so sprejeli meščani te besede, on pa je odjahal po ulici navzdol proti vratom. (Dalje prih.) Razpet i po domovini. Naročajte katoliške časopise! Dobri kršč. listi so naši najboljši prijatelji. Ti nam svetujejo v raznih položajih, poduče nas o vsem potrebnem in vodijo nas po pravi poti. Neprecenljive vrednosti so. Kar imamo na Kranjskem dobrega, mislimo pri tem na razna gospodarska društva, na brezštevilne posojilnice in hranilnice, na premnoga izobraževalna, delavska in strokov, društva, za to se imamo zahvaliti v prvi vrsti našemu katoliškemu časopisju, ki nas ie dramilo, navduševalo in nam dajalo dobrih nasvetov. Da je pri nas poražen liberalizem, da se socialna demokracija ne šopiri tako mogočno kakor po drugih deželah, imamo pripisovati našemu tisku, v prvi vrsti našemu »Domoljubu«, katerega pozna vsaka tudi najbolj oddaljena gorska vasica v naši deželi. Zato mu bodimo zvesti tudi še v bodoče! Nasprotno pa zati rajmo, kar ie v naši moči liberalne in socialistične spise, pa naj si bode to »Narod« ali »Gorenjec«, »Notranjec«, »Rdeči Prapor«, »Naprej«, »Svobodna Misel« ali katerikoli. T?ki lLli neizmerno škodujejo. Sam bivši mi-nisterski predsednik Komb, ki je pričel proti-versko gonjo na Francoskem, je priznal v židovskem dunajskem listu "Nova preša«, da je liberalno časopisje iztrgalo francoskemu ljudstvu vero iz srca in odtrgalo katoliški cerkvi na Francoskem tri četrtine vernikov. Ali ni ta izpoved framasona Komba naravnost žalostna in strašna? Za istim ciljem kakor francosko časopisje stremi pa iudi slovensko liberalno in socialistično. Tudi to je že odtrgalo mnogo vernikov sv. cerkvi zlasti med izobra-ženstvom in delavstvom. Zato v boj proti tem škodljivcem in zapeljivcem ljudstva, in delajmo na vso moč za razširjenje dobrega tiska. Vsak naj bode v razširjenju zlasti našega »Domoljuba« apostol. Liberalno učiteljstvo je izstopilo iz na-rodno-napredne stranke. Ze v zadnjem »Domoljubu« smo omenili na kratko, da je liberalno učiteljstvo kranjsko tik pred socialno-demokratičuim taborom. Da se bo ta prehod tako naglo izvršil nismo skoro mislili. Vedeli smo pa ..matično, da mora do tega priti. Liberalno učiteljstvo ic prepojeno z brezver-skimi socialističnimi nazori. Pri liberalni stranki so bili učitelji zato, ker je imela ta stranka do zadnjega časa nekaj moči v deželi in so jo zato podpirali. Sedaj pa, ko so učitelji uvideli, da gre z liberalno stranko naglo navzdol, so ji pa tudi satni obrnili hrbet. Nehvaležnost je res plačilo tega sveta. K S. L. S. liberalno učiteljstvo ne gre, ker je naša stranka krščai.ska, liberalnim učiteljem pa nt diši krščanstvo. Njihov vzor sta svobodna šola in razporoka. Njihov voditelj, idrijski Gangl, je socialni demokrat. Kar ta poreče, se mora zgoditi. In tako je tudi v tem slučaju šlo liberalno učiteljstvo Ganglu na lini in prišlo k rdečkariem. Slovensko ljudstvo bo že po svojih poslancih poskrbelo, da ne bodo drevesa socialističnih učiteljev zrasla do neba. Krščansko učiteljstvo bo naše ljudstvo vsikdar spoštovalo, ker mu zaupa, z liberalnim, rdeče pobarvanim učiteljstvom pa nobenega stika. Konec leta se bliža z naglimi koraki. Treba bo obnoviti naročnino na liste. Prosimo vse naročnike, da nam ostanejo zvesti in nam pridobe še novih. Dobro časopisje je neizmernega pomena v naših časih. Smatrajmo za eno najvažnejših dolžnosti širiti krščansko časopisje, med katere spada naš »Domoljub«, ki se je povsod zelo priljubil. Na agitacijo za naš list, ki ie že sedaj najbolj razširjen slovenski list. Poskrbimo, da ga dobi vsaka slovenska hiša. Duhovniške spremembe na Kranjskem. Kanonično umeščen je bil na župnijo Št. Vid nad Ljubljano 9. t. ni. č. g. Valentin Zabret. — Župnija Polica je podeljena č. g. Jožefu Švigelj, ekspozitu na Vrhpolju pri Moravčah. Župnija Oomilsko je podeljena č. g. Ivanu (irobelšek. Umrl je v Vogrčah pri Pliberku č. g. Anten Slatinšek, župnik v pokoju. Rajni je bil doma iz Šmarja na Štajerskem, je pastiroval med drugim kot kaplan v Rogaški Slatini, v Trbovljah in kot župnik na težavni župniji sv.. Kunigunde na Pohorju. Zadnjih pet let ie preživel v Vogrčah. Rajni je bil zelo priljubljen zaradi svojega odkritosrčnega značaja, 1 j ti— beznjivega občevanja, zaradi svojega rodoljubnega in demokratičnega mišljenja. Bil ie tudi učen in vsestransko izobražen mož, se je do zadnjega vrlo zanimal za vse pojave javnega življenja. Utnel je naš čas kakor malokdo drugi; bil je star po letih, a mlad po duhu. Bil je tudi korespondent osrednjega metere-ologičnega zavoda na Dunaju. — Pogreb se je vršil dne 8. t. ni., ob 2. uri popoldne. — R. i. p.! Zadružno šolo obiskuje 25 učencev, pri-pravljavni razred trgovske šole pa 36 učencev. Učenci so iz vseh slovenskih dežel. Pouk se je pričel 18. novembra. Radi prepovedanja shodov na Spodnjem Štajerskem ie poslanec dr. Benkovič vložil nujni predlog; nekateri okrajni glavarji prepovedujejo namreč vse shode na deželi, tudi prav nedolžne, medtem ko se nemški huiska-joči shodi po mestih neovirano vrše. O nujnem predlogu bo zbornica razpravljala naj-bržc še pred božičem. Kupujte razglednice Slovenske dijaške zveze! S. D. Z. jc založila tri nove vrste razglednic, slike Ant. Martin Slomšeka, Andr. F.inspielerja in Ant. Janežiča, ki so delovali v obmejnih krajih Štajerske in Koroške in si pridobili obenem s svojim delovanjem neven-Ijivih zaslug za vse slovenstvo. Ker je namenjen čisti dobiček plemenitemu namenu, "namreč organizaciji obmejnih krajev, zato bodi dolžnost vsakega zavednega somišljenika, da kupuje zlasti sedaj za božične praznike izključno le te razglednice, ki se dobivajo tudi v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Držimo se vseskoz načela: Svoji k svojim! in ne dajajnio zaslužka raznim nemškim firmam, odkoder se po navadi razširja vse blago te vrste! Suša v zimi. Na Ježici in sploh na Po-savju so skoro vsi vodnjaki suhi, če so tudi globoki nad 25 metrov; vrstorna jih morajo zopet in zopet poglobiti. Tisočaki so se že porabili. Kdaj bo kaj z vodovodom, o katerem je bilo že toliko govorjenja? Kakšne pretirane pogoje bo stavil magistrat? 9. t. m. je v Mali vasi pri Polšetu pri poglobenju vodnjaka padel 23 metrov globoko neki delavec; zlomil si je nogo in se na glavi težko ranil; prepeljali so ga v bolnišnico. Rojaki, rodoljubi! Naši narodni nasprotniki se zaganjajo z vso silo ob slovensko posest in nam hočejo iztrgati rodno materino grudo. Poleg tužnega Korotana jih bodejo v oči prelepe zelene Slovenske gorice. Mesec za mesecem izdaja Siidmarka velike svote za nemško šolstvo, kupuje velika posestva od zadolženih slovenskih posestnikov in naseljuje na njih nemške protestante iz »rajha«. Zlasti za Št. Ilj so se zavzeli Nemci letos z vso močjo, za Št. Ilj, ki je nekak ključ do Slovenskih goric. Pokupili so že veliko slovenske zemlje, sezidali svojo šolo, v katero silijo deco odvisnih slovenskih viničarjev. Slovensko bralno in kmetijsko društvo v Št. Ilju je svoje sile vedno posvečevalo krepkemu narodnemu delu, opozarjalo rodoljubne kroge na nevarnost, ki preti Št. Ilju v narodnem in znabiti ne malo tudi v verkern oziru, a našlo ni dovolj odziva. Tudi slovensko časopisje, posebno »Slovenski Gospodar«, je opozarjal na nevarnost in izdajal razne oklice. St. Iliski Slovenci nimajo svojega doma. In trden dom je prva opora za delo in uspehe. Zato so sklenili sezidati »Društveni doni«- A sami so šibki. Potrebujejo pomoči od povsod. Zlasti bratje iz Kranjske naj bi podpirali to velevažno misel. Ako so meje krepko zavarovane, potem sc bo centrala sigurno razvijala. Ako pa podre sovražnik okope, se bo trdnjava težko branila. Slovenska dijaška zveza se je zavzela za Št. Ilj. Zato si šteje v dolžnost, da tudi ona opozori slovensko iavnost na veliko nevarnost. Bliža se sv. božični čas. Zato, bratje, obdarite ob tej priliki stiskane! Izobraževalna društva, priredite božične predstave ii; naklonite vsaj nekaj dobička v prid Št. Ilju. Naše ženstvo in dijaštvo, pobirajte darove v ta namen. Na delo tedaj, ker resni so dnevi! Naj bi naš klic ne bil glas vpijočega v puščavi! Darovi naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Oolob Mili., kapelan v Št. Ilju, ali Franc Zebot, blagajnik Slovenskega bralnega in kmetijskega društva v Št. Ilju. Slovenska dijaška zveza. Na železnici Trebnje-Št. Janž je pretečem teden neki lopov blizu postaje na Puščavi položil čez tir smrekov drog in ga celo z žico pritrdil. Strojevodja je zapazil drog, a bilo je že prepozno. Stroj in en del voz sta šla čez. Oladko je odrezal stroj ležeči drog, a gorje bi bilo, če bi bil drog hrastov. Strašna nesreča bi se bila lahko zgodila. Ali ne zasluži tak lopov, na mestu vislic? Upamo, da ga dobimo. Promet na tej železnici je velik, bodisi osobni ali tovorni. Po novem letu začno voziti tovorni vlaki. Na Puščavi se blesti napis »Fei-stritz«. Naši dobrovoljni ljudje si ta napis razlagajo tako-le: Fei—stric, to je dober stric. Štajerski prvaki so čutili potrebo pred deželnozborskimi volitvami poiskati si stika z volivci, za katere se niso dolgo dobo šestih let zmenili. Trije doktorji, Ploj, Jurtela in Ro-sina so razposlali vabila na zaupni shod, ki se je vršil 13. t. m. v Mariboru. Trm možem se gre za mandate. Kmečka zveza se bo že dogovorila s svojimi zaupniki ne oziraje se na takozvanc prvake in ukrenila vse potrebno, da pridejo v deželni zbor res delavni možje, katerim ljudstvo zaupa. Otvoritev nove lokalne železnice. Iz Slovenske Bistrice nam poročajo: Dne 10. decembra se je izročila prometu tukajšnja novozgrajena lokalna železnice in se je te slavnosti udeležilo veliko število ljudi. Ta dan se je zopet v dejstvu pokazalo, da smo res v Slovenski Bistrici. Ko se je namreč pripeljal vlak na novo postajo, so se oglasili v nekem kotu Hei!-(Heic)-klici, katere pa je popolnoma ttdušil gromoviti »Ziviol« Tako je prav! Na naši zemlji smo mi gospodarji in bo v kratkem odklenkalo vsem tem magnatom a la Wistaler, Stiger &. Comp., s čemer pa se ti gospodje še nočejo sprijazniti. Zadružni tečaj v Celju. Zadružna zveza (oddelek za Štajersko) v Mariboru priredi od 11. do 16. januarja 1909. zadružen tečaj v Celju. V tem tečaju bo dana prilika vsem udeležencem se poučiti o knjigovodstvu in poslovanju posojilnic Rajfajznovk, iz raznovrstnih predavani pa bodo posneli bistvo in ustroj vsega zadružništva. Ker se je letošnje leto ustanovilo precej novih posojilnic in ker bi tajniki marsikatere izmed teh novih posojilnic radi sami sestavljali bilanco, zato bode v petek dne 15. januarja natančen pouk o sestavi bilance in se lahko ta dan udeležijo tečaja tudi činitelji zadrug, katerim ne bo mogoče se udeležiti šestdnevnega tečaja. Udeleženci šestdnevnega tečaja bodo dobili, ako se oglasijo, podporo za obisk tečaja. Vse one, kateri sc nameravajo udeležiti šestdnevnega tečaja ali tečaja dne 15. januarja, prosimo, da pošljejo svojo prijavo v najkrajšem času Zadružni zvezi v Mariboru, Grajski trg. Posebno se opozarjajo članice Zadružne zveze, da priglasijo nadarjene mladeniče ali mlade posestnike za obisk tečaja. Natančen spored se bode pravočasno objavil. V Ljubljani se je vršila pred praznikom Brezmadežne tridnevnica za može v proslavo papeževega jubileja. V nunski cerkvi so bili 6., 7. in 8. govori. Dva govora je govoril č. g. župnik Kalan, enega č. pater superior Žužek. Govori so bili povoljno obiskani, lahko bi bili še mnogo bolje. Vrlo društvo rokodelskih pomočnikov je oskrbelo petje pri sklepni sveti maši. Na dan Brezmadežne je po celi Kranjski pristopilo iako lepo število vrlih naših mlade-ničev k sv. obhajilu. Zlasti je bila udeležba sijajna v onih krajih, kjer obstoji mladeniška organizacija, kjer so mladeniči naročeni na svoj list »Mladost«, ki je priporočala za ta dan sveto obhajilo. Liberalni štajerski »Narodni List« kaže v eni svojih zadnjih številk zopet svoj »katoliški« značaj. Cesar je srce polno, o tem pa usta govore. Ljudje, ki so prenapolnjeni s protiverskimi otrobi, se pač težko drže strogo hinavskega ali prikritega stališča. To jim pač nikakor ni po godu, da ne morejo naše mladine prosto zapeljevati. Zato se pa zgraža na čuden zvit način »Narodni List« nad tem, da se je prepovedalo — kar je popolnoma razumljivo — gimnazijcem Citati protiverske liste, kakor je »Svobodna misel«, »Svoboda« in »Omladina«. Oj, vi hinavci, ki na eni strani povdarjate vašo vernost, na drugi pa širite brezverstvo. Ali je tak list za mladino, ki naravnost taji božanstvo Krista in se norčuje iz vsega, kar je svetega!? Ali je tak list za mladino, ki naravnost poziva na boj zoper cerkev? In take liste priporoča celo za mladino »Narodni List«, glasilo »Narodne stranke«. Sodbo o pristaših take stranke prepuščamo čitateljem. Odbor »Katoliškega političnega društva« v Ljubljani ie imel pod predsedstvom g. dr. Šusteršiča sejo in je sklenil, da vsled mnogo-stranskih pojasnil nasvetuje veleč. g. župnika Jos. Pristova kot člana v vodstvo S. L. S. Načelnik stranke g. dr. Šusteršič je' nato v smislu § 8. novih organizačnih pravil S. L. S. po nasvetu in sklepu »Katoliškega političnega društva« v Ljubljani poklic.! , ..^oda župnika Josipa Pristova v vodstvo S. L. S. Na prvem zborovanju združenih slovanskih esperantistov ob priliki zadnjega svetovnega esperantskega kongresa v Dražda-nih se je pozdravljala z navdušenjem ustanovitev prvega slovenskega krožka. Da izvrši naš krožek (Maribor, ob parku 1, III.) prvo svojo večjo nalogo, da izda namreč popolno slovnico esperantskega jezika za Slovence, se obračamo zopet na slavno občinstvo z nujno prošnjo, da nas podpira v večji meri ko doslej z naročili. Obračamo se posebno do slovenskega razumništva. z vso gotovostjo pa pričakujemo, da se prijavijo dotični p. n. gospodje, ki smo jim poslali tozadevne tiskovine, ki so povzročile naši, itak zelo slabi blagajni velike stroške. Povdarjamo pa še enkrat, da sprejemamo iz srca radi tudi naročila tistih, ki ne nameravajo postati esperantisti, ki pa podpro s svojim cenjenim naročilom naše stremljenje. (Knjiga bode stala 2 K ter se razpošiljala po poštnem povzetju.) Čipkarice, pozor ! Čipkam so se cene zdatno povišale. Čipkarske šole plačujejo ta-ko-le: Vstavki z rogljički po 50 vin., vstavki kranceljnovke s 5 roglji po 1 K 15 vin., vstavki polkrone s polzvezdo po I K 45 vin., vstavki konjske podkve po I K 50 vin., vstavki kranceljnovke s 7 roglji po 1 K -15 vin., vstavki rogljički v dva po 85 vin., vstavki srednje debele pogačke po 72 vin., vstavki velike |M>-gačke po SO vin., vstavki kranceljnovke s 15 roglji po 3 K 50 vin., vstavki male pogačke i>o (>() vin., vstavki večna pot po 1 K 40 vin.; čipke rogljički po 27 vin., čipke križci po \ in., čipke gosti rogljički po 90 vin., čipke polkrone s polzvezdo po 1 K 15 vin., čipke kranceljnovke po 1 K 60 vin., čipke kremplji po I K 50 vin., čipke pogačke z roglji po 84 vin., čipke debeli križci po 38 vin., čipke rogljički v pet po 1 K 40 vin., čipke križci z risom po 00 vin., čipke pogačke s palcem po 66 vin., čipke male pogačke ix> 47 vin., čipke polkrone s celo zvezdo |x> 1 K 50 vin., čipke rogljički v dva i>o 50 vin., čipke krone s pol-ncnjein po I K 15 vin., čipke goste gobe po 9w vin., čipke kranceljnovke s kiticami in 7 roglji i K) I K, čipke večna pot po 1 K 50 vin.; r< glji pogačke po 55 vin., roglji gobe po 80 vin., roglji srčki po 80 vin., roglji krone po 40 vin., roglji kranceljnovke po 40 vin., roglji potonke po 96 vin., roglji bučee (kugelce) po 95 vin., roglji krone po 42 vin., roglji konjske podkve po 22 vin., roglji iz zibk po 28 vin., roglji kranceljnovke (večji) po 83 vin., roglji srčki (manjši) po 24 vin., roglji potonke (manjši) po 90 vin., roglji iz tulpinih peres po 40 v., roiclji iz kron po 1 K 45 vin.; okrogli romčki i/ kranceljnovk v premeru 15 cm po 32 vin., 20 cm po 40 vin., 30 cm po 64 vin.. 50 cm po 2 K, 60 cm po 2 K. 70 cm po 4 I< 30 v. 90 eni p>> 5 K 30 v., i 15 cm po 8 K. i35 cm po 9 K 4(J vin., 180 cm po 13 K 50 vin.; štirioglati romčki iz kranceljnovk, široki 50 eni, dolgi 90 cm po 4 K. dolgi 115 cm po 4 K 80 vin., 135 cm po 6 K, 160 eni po 7 K, 180 eni po 8 K; okrogli romčki iz gob v premeru 20 cm po 46 vin., 50 cm po 2 K. 60 cm po 2 K 60 vin., 115 eni po 8 K. 160 cm po 12 K 50 v., 180 cm po 15 K 40 vin.; štirioglati romčki iz gob, široki 50 eni, dolgi 90 cm po 3 K, dolgi 135 cm po 5 K, dolgi 160 cm po 6 K 20 vin.; ovali iz gob, dolgi 45 cm, široki 30 cm po 1 K 10 vin., dolgi 75 cm, širok, 45 cm po 3 K. dolgi 90 cm, široki 45 eni po 3 K 80 vin., dolgi 24 cm, široki 17 cm po 60 vin., dolgi 30. cm, široki 20 eni po 80 vin., dolgi 115 cm, široki 45 cm po 4 K, dolgi 135 eni, široki 45 cm po 5 "K; dekce iz kranceljnovk, okrogle v premeru 15 cm po 34 vin., 20 cm po 70 vin., 30 cm po I K 8 vin., 40 cm po 2 K 50 vin., 50 cm po 4 K, 60 cm po 5 K 50 vin., 90 cm po 11 K, 100 cm po 13 K, kvadratične, dolge 15 cm po 40 vin., 20 cm po 76 vin., 30 cm po i K 80 v., 40 cm po 3 K 60 vin., 50 cm po 4 K 80 vin., 60 cm po 6 K, 90 cm po 17 K. ovalne, dolge 35 cm, široke 25 cm po I K 20 vin., dolge 45 cm, široke 30 cm no 1 K 70 vin, dolge 60 cm, široke 40 eni po 3 K 50 vin., dolge 67 cm, široke 45 cm po 4 K 30 vin., dolge 135 cm, široke 35 cm po 9 K, pravokotne, dolge 35 cm, široke 25 cm po I K 50 vin., dolge 45 cm, široke 30 cm po 2 K 30 vin., dolge 60 cm, široke 40 cm po 4 K 50 vin., dolge 105 cm, široke 30 cm po 6 K, dolge 180 cm, široke 33 cm po 11 K, dolge 75 cm, široke 30 cm po 4 K 40 vin. Iz Žlebov. Slišijo sc razna mnenja, da bi si napravili dva nova srednja zvonova, ker se sedanja ne vjemata v glasu in da bi imeli po- tem štiri. Z veseljem pozdravljamo to misel, ker potem gotovo ne bo v širni okolici podružnice, da bi imela štiri lepo ubrane zvonove. Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra v 5 dejanjih s predgovorom in sklepno sliko. Cena 80 vin., 10 izvodov 5 K. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Igrokaz proslavlja tirolskega mraka Andreja Hoferja, ki je leta 1809. (torej pred sto leti) tako srčno in neustrašeno branil vero in dom proti veliki premoči silnega Napoleona. Z občudovanjem zremo na tega slavnega moža, polnega ljubezni in navdušenosti za vse dobro in plemenito, vztrajnega in odločnega pri delu za Boga in domovino. Priprost kmet, brez izobrazbe, toda veren in kremenitega značaja ter zlatega srca, je postal zaupnik celega svojega naroda, postal je njegov vrhovni poveljnik, ki ie neprenigaljive Napoleonove vr.jake trikrat pognal čez mejo ter se povspel d< najvišje časti v deželi, da je v cesarjevem imenu vladal v cesarski palači. Pa tudi za trenutek se ni prevzel na višini svoje slave skromni junak. Sebe ni nikdar iskal; kar jc storil, je storil iz ljubezni do Boga, cesarja in domovine. V tej ljubezni za tako vzvišene vzore, ki so navduševali ves njegov narod, si je priboril slavne zmage; ti vzori so mu dajali pogum pri padcu in v smrti... Dne 10. februvarija 1810. pa jc izkrvavelo v trdnjav-skem zidovju Mantovc najblažjt in najzvestej-še tirolsko srce — srce Andreja Hoferja. ustreljeno od francoskih krogelj. — Tudi naš narod naj se navdušuje za svete vzore ob krasnih prizorih tc zgodovinske igre. — Ne samo uprizorjena na odru bo vspevala ta igra; knjižica naj se čita tudi doma v družinah, saj jc snov silno zanimiva, pa tudi zelo koristna. Zbirka liudskih iger IX. zvezek. Cena 80 vin. Obširnejšo oceno za ta zvezek bomo še napisali: za danes omenjamo samo, da so vse igre zelo zanimive, za naše odre primerne in lahko tiprizorliive. Zvezek obsega v prvi vrsti Krasno božično igro za moške uloge »Na betlehemskih poljanah« v treh dejanjih, dalje igro » O če t o v a kletev«, ki jc na odru »Društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani« zelo lepo uspela; tudi druge igre: »Kazen ne izostane« v štinh dejanjih za moške uloge in »Cašica kave«, veseloigra v enem dejanju za ženske uloge, so se igrale ponekod v splošno zadovoljnost. Gorenjske novice. Iz ljubljanske okolice. Šolska prireditev v Borovnici v proslavo 60-letnega vladanja presvitlega cesarja uspela je v vsakem oziru dobro in povoljno. Ljubke pesmice iz otroških grl pod vodstvom gospodične Papler so nam ogrevale domorodui čut. Gospod nadučitelj Pire nam je pa na kratko, a jedrnato razložil in pojasnil življenje ptesvitlega cesarja. V posameznih prizorih smo pa slišali hvaliti Štajerca, Kranjca, Korošca iri Primorca svojo domovino. Seveda da jc bila društvena dvorana premajhna za mnogoštevilno občinstvo. — Izobraževalno diuštvo pa je proslavilo 50-letni spomin prikazovanja Marijinega v Lurdu z »Lurško pa-stirico« na praznik Brezmadežnega Spočetja. Igra sama na sebi ima mnogo preiepih prizorov, kakor prošnja slepe Otilije itd., da vzdra-rni človeka in sočustvuje z njimi. Vsa prireditev je uspela zares lepo. Občudovali smo lepe kostume bele gospe, angelov, videli no- šo lurškili žena, deklice s kapileti. Za trenutek smo čutili, da zremo pred seboj piizore v lur-škem mestu pred skalno duplino. Nastop posameznih oseb nas je veselo inznenadil in zadovoljil. Zal da so morali nekateri oditi zaradi jjnječe ter upamo, da nam društvo ponovi to prelepo predstavo. Na svidenje' Cesarjev jubilej v Horjulu. Praznovanje istega se je lepo in primerno izvršilo. Na predvečer je bila vsa vas prav čedno razsvetljena, posebno ljudska šola in »C. kr. čipkarski tečaj«. Vse pa je povzdignila uobro uspela takljada ognjegascev. Na dan jubileja, dne 2. grudna, se je po maši, pri kateri so bili za-s' nani tukajšnji uradi in večji zastopi, prav dobro izvršila šolarska slavnost v lepo okrašeni ljudski šoli. Gotovo zasluži vso hvalo šolski vodja in tudi gdčni. učiteljici. Vsakemu jc moral nehote zelo ugajati ljubeznjivi nastop malih učenk. Pa tudi petje, deklamaeije in govor je bilo na svojem mesti:. — Priprosto, pa vendar prijetno se je izvršila priredite\ z. kr. čipkarskega tečaja popoldne ob 3. uri v prostorih istega. Reči moramo, da je bil prvi nastep deklet dober. Po kratkem nagovoru so sledile razne pevske točke, tamburai e. deklamacije. Dobro je uspela posebno čipkarska deklaniacija«. Le tako naprej, saj mi sc vsi trudili za vpeljavo čipkama pri nas. I'a pa tudi »Otrok« ne bo pri nas čisto zapuščen, zato se je zbrala zvečer večja družba mož / domačo duhovščino na čelu in zložila več:dborovi seji, ki bo v ponedeljek, 21. t. m. ob I. popoludne v »škofiji« v Kranju. g Iz Mavčič. 28. minulega meseca jc bil oddan na javni dražbi lov občine Mavčiče za 1810 kron. Ker jc bil oddan lov za visoko vsoto, 1100 K več kakor prejšnja leta, jc sklenil občinski odbor, da se pa prihodnje leto ne bo plačevalo nič doklad za občino. Srečni davkoplačevalci! g Iz Ihana. V nedeljo, dne 6. t. m. popoludne smo imeli prav dobro obiskan shod. Priredil ga je naš državni in deželni poslanec dr. Krek v prostorih katol. slov. izobraževalnega društva ter nam razložil o delovanju državnega in deželnega zbora. Poslušalci so navdušeno in z zanimanjem poslušali gosjx)da poslanca. Bodi mu izrečena tem potoni najpri-srčnejša zahvala! g V Naklem smo imeli prav lepo šest-desetlctnico Nj. Veličanstva. Po sv. maši se je zbrala mladina v šolskih prostorih. Po kratkem, jedrnatem nagovoru je sledilo 68 izbranih točk, pri katerih je nastopala mladina. Med mnogoštevilnimi deklamacijami in anekdotami iz cesarjevega življenja so donele zvonkc pesmi iz nežnih grl. Prav posebno je ugajal navzočim staršem »Venček narodnih pesmi« in pa »Urban iz Ribnice«. Naposled jc predaval g. Franc Petrič: »Kako varovan zobe«. Sleherni učenec je dobil za spomin zobno ščetico iu cesarjevo podobico, revni učenci pa tudi nekaj denarja. Vsa čast in hvala šolskemu osobju! g Z Brezij. Telovadni odsek izobraževalnega društva, pred kratkim ustanovljen, kaj lepo napreduje. Mladeniči poštenih staršev se vsak večer shajajo v določenem jim kraju, da se tam vadijo telovadnih vaj, in kakor se sliši, tudi igre »V zadnjem trenutku«, ki jo mislijo uprizoriti za božične praznike. To je lep napredek. Upati je,, da sc sčasoma mladina izobrazi; mučno jc poslušati poštenemu človeku pri kozarcu vina v gostilni Ic prazno in večkrat tudi razno klafarsko govorjenje. — Starši so hvaležni č. P. Saleziju. da se toliko žrtvuje in mladeniče lepo vzgaja ter jih pošteno zabava, mesto da bi po gostilnah stikali in se vadili tistega obžalovanja vrednega pijančevanja. Mladeniči so pa tudi hvaležni uže omenjenu č. g. patru ter mu udani kot dobri sinovi svojemu dobremu očetu. Le tako naprej, da se bodete kmalu pokazali v rdeči obleki! — Na zdarl g Naklo nad Kranjem. Dne 4. t. m. ie gorela v Kranju tovarna g. Pollak-a. Ker so potrebovali tudi tuje pomoči, so telefonirali tudi k nam v Naklo, naj jim pošljemo svoje ognje-gasce na pomoč. Pa kako jih bomo poslali, če jih nimamo. In to je greh, ki ga nosimo že dolgo časa. Telefonirali nam gotovo niso zato, da bi nas dražili, ampak zato, ker so bili pomoči potrebni in ker niso mislili, da pri nas ue bi bilo požarne brambe, ko jo ima že skoro vsaka vasica. Pri nas pa precejšnja fara, pa je ni in je tudi ne bo, če bo vse tako mrzlo, kot je. Pomislite, sovaščani, kaj bi bilo, ko bi pri nas nastal tak ogenj, kot je bil doli. S čem bi se branili? Čakati bi morali na tujo pomoč, či bi prišla, bi bilo, če pa ne, bi pa gledali brez vsakega pripomočka v ogenj. Zatorej nikar več ne odlašati s tako potrebno napravo, kot je ravno ta. Ce smo bili toliko časa mirni, da so nas prehitele manjše vasi, kakor: Kokrieu, Duplje in druge, pa naj se sedaj prebudi naša fara. Saj vendar ne stane take množine, da bi je cela fara ne premogla. Naj stopi v vsaki vasi par mož ali mladeničev na noge in naj začno delati za to stvar. g Komenda. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Komendi priredi prvo javno predavanje v novi društveni dvorani v nedeljo, 21). decembra po končani popoldanski službi božji. Vstop vsem prost. Mladi in stari, l.ridite v obilnem številu poslušat govornika iz Ljubljane! g Od Sv. Katarine na Rovih. Naj prijazni »Domoljub« prijavi še od nas nekaj drobnih novic. Saj že dolgo ni bilo nobenega sporočila. Zadnji dan septembra je bilo težko slovo od dosedanjega gospoda župnika Jan-kota Šiška, ki so se z Rov preselili v Šenčur. Delovali so na Rovih od leta 1897. in ustanovili hranilnico in mlekarno, izobraževalno društvo ter pozidali župnišče iu popravili cerkev. IJojr jim daj tudi v novem vinogradi; < bilen uspeh! Izobraževalno druš'vo ie priredilo odhajajočemu g. župniku neueljo prej po-slovilnico v društvenem domu. Peli in tambu-rovali so domači člani, ljubljansko rokodelsko društvo pa je uprizorilo igro »Po zaklad«. Dne I. oktobra je bil pa prav sijajen vsprejem novega gospoda župnika Josipa Volc-a. Bila je zelo prisrčna slovesnost. Predstavili so nam novega dušnega pastirja preč. gospod arhidiakon in zlatomašnik lom. Kajdiž, ki so nam znani in priljubljeni še izza let, ko so bili naš poslanec in dekan v Moravčah. Zvečer pa je priredilo izobraževalno društvo novemu gospodu župniku mično razsvetljavo med petjem, govori in tamburanjem. Vse je lepo vodil gosp. kaeelnik Radoslav Jeločnik. — Dne 16. novembra je spremilo izobraževalno društvo svojega vrlega tamburaša Ivana Ger-č^.r-ja in Marijina družba svojo vzgledno članico Ivanko Kočar z zastavo pred poročni oltar. Mlademu paru kličemo: Bilo srečno! A društveni dom naj ostane Vama še naprej drugi dom! — Prav slovesno smo obhajali 26. novembra celodnevno češčenje presv. R. T. Zlasti so se odlikovali naši vrii mladeniči od 11. do 12. ure z navdušenim prepevanjem svetih pesmi. Hvala zlasti marljivemu pevo-vodji g. Alešu Capuder. Zvečer pa smo za sklep z veseljem poslušali prelepi cerkveni govor, ki so ga imeli gospod župnik Krum-pestar od Sv. Gregorija. Iskrena zahvala — da se še večkrat vidimo! — Da povzdigne spomin na 60-letnieo presvetlega cesarja, je sklenil naš občinski odbor, da 2. decembra pogosti šolsko mladino. Po sv. maši se je zbrala šolska niladež pri g. županu Al. Jerman, kjer je imel gospod župnik na mladino nagovor o cesarjevi blagosrčnosti, pa tudi mladini priporočal, naj posnema cesarski vzvišeni zgled s tem, da kaže vedjio usmiljeno, krotko srce, ki otroka tako lepo krasi. Po pogoščenju so otroci zapeli prav iskreno cesarsko pesem in poslali udanostne razglednice c. kr. okr. glavarstvu. --■ Za predsednika I;rajnemu šolskemu svetu je bil izvoljen #osp. župan Alojzij Jerman. — V društvu se naši fantje pridno vadijo za igro »Občinski tepček«, ki se priredi božične praznike. Tudi tamburaški zbor ne počiva in je sprejel v svoje okrilje še par mladih, čilih moči. Le vrlo naprej! — O posojilnici in mlekarni pa po novem letu kaj več. Oboje trdno stoji i:t deluje. Dolenjske novice Iz litijskega okraja. d Iz Zatičine nam piše naročnik našega lista: Ze dolgo nismo ničesar brali v ljubem »Domoljubu« iz naše vasi, dasi se je začelo zadnji čas nekoliko življenja. Imeli smo pred mesecem v šoli prvi roditeljski sestanek, na katerega je prišlo lepo število odraslih. Predavala sta g. župnik Lovrenc in šolski nadzornik Stiasny. Navzočim je oboje predavanje zelo ugajalo. G. nadučitelj se ie obema gospodoma toplo zahvalil. — Tudi v našo vas je dospela cesarska odlika. Presvitli cesar je odlikoval ob svoji 60-letnici našega gosp. nad-učitclja Kovača z zlatim križcem za zasluge, katere si je pridobil v dolgi dobi svojega vestnega službovanja v Zatičini. — Vendar enkrat! Tako je rekel marsikdo, ki je čul, da bo v naši vasi političen shod. Stari ljudje ne pomnijo. da bi se bil kateri vršil v Zatičini. Pri Fricu se je zbralo v nedeljo, 6. t. m., do 100 mož volivcev. Iz Ljubljane sta prihitela gosp. deželni poslanec Mandelj in kandidat, sedai ž t izvoljeni dr. Zajec in sta nam povedala marsikaj iz delovanja deželnega zbora. Oba gospoda sta naša soseda, prvi iz Št. Vida, drugi iz Krke, zato obema kot pristaši S. L. S. zaupamo. G. nadučitelj se je zahvalil govornikoma za prireditev shoda. Želimo in upamo, da ne bo ta shod zadnji. — Konec leta se bliža, treba bo obnoviti naročnino za našega »Domoljuba«, ki nam prinaša toliko novic. Storimo svojo dolžnost in poskrbimo, da bo število naročnikov »Domoljubovih« tudi v naši fari poskočilo. Vsaka hiša bi ga morala imeti. d Iz Trebeljevega. Sliši se, da nam namerava gosposka naložiti občinske naklade za novo štangarsko šolo v znesku 4000 kron na leto in v petih letih mora šola sezidana biti. Ze sedaj imamo občinskih naklad 29 odstotkov, sedaj naj bo pa še zašiljenih naklad za novo šolo. Občinski odbor je ugovarjal proti zašiljenim nakladam, določil je le 600 kron na leto. Šola bo stala najmanj 20.000 kron, pa v petih letih to poplačati, to niso mačkine solze. Mi smo tega mnenja, ko se bo denar že deloma nabral, potem naj se le začne z zidanjem. Pa tudi šolski pouk pri otrocih tam ni prikrajšan, ampak imajo štangarski otroci boljši pouk, kakor marsikje drugod. — Tudi smo prosili za dobavo sena po znižani ceni; tukajšnji župan pravi, da je tozadevni, redno napravljeni zapisnik odposlal meseca avgusta na pristojno mesto, sedaj pa izvemo, da se naša občina ni nič vpoštevala za dobavo se- na. Gospodarska zveza pravi, da za našo občino ni dobila nobenega izkaza. Kaj je torej temu vzrok? Prosilci zelo tarnajo, kaj bodo z živino. Pridržali smo živino, ker smo se zanašali, da bomo dobili seno, ali vse to nam je šlo po vodi. Tukaj v hribih je letos vlauala strašna suša, da malokje boli, prve košnje sena je bilo čisto malo, druge košnje pa jjo hribih itak ni. Kar smo sena in slame dobili, smo že vse izrabili, sedaj pa bo morala živina od lakote poginiti. Kaj nam je sedaj začeti? Obrniti se moramo na naše poslance, ker ne gre, da bi samo nekaterim seno delili, drugi pa se prezrli. d Iz Zagorja. Lepo razsvetljavo smo imeli na večer pred 2. decembrom. Skoraj je ni bilo hiše, ki bi ne bila pokazala spoštovanja, kakor ga zasluži sivolasi starček, naš cesar. Drugi dan so pa imeli slavnost šolski učenci. Petje i.t nastopi učencev je bilo res nekaj lepega. Zlasti vojaki so se dobro obnašali. Mislimo, da lepše slavnosti otroci niso imeli kmalu kje kakor pri nas. V nedeljo potem je bila slavnostna maša, pri kateri so g. /upnik lepo proslavili vrline našega cesarja. 5. dec. popol. se je ponesrečil v kamenolotnu pri g. Birollu mladenič Jože Kovač. Opoldne so se_, delavcem izplačevale plače in so odhajali zopet na delo. Kar prileti z višine kamen, ki se je od-tajal in sam sprožil, ga zadene na čelo in sinrtnonevarno rani. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnišnico. — Z zlatim križcem je odlikovan od cesarja ruduiški ravnatelj Schiiller. d Prežganje pri Litiji. Iz tukajšnje župnije oglasilo se je deset posestnikov za en vagon krme, da bi jo po znižani ceni dobili; oglasi!; so se vsi pravočasno potom županstva in glavarstva. Ko je prišlo do prve razdelitve, ni nobeden ničesar dobil. Kriv noče biti nobeden, ne glavarstvo ne Gospodarska zveza. Potreba ie skrajna, živina bo poginila, ljudje so ogorčeni. Celo leto so časniki pisali, da ni treba živine prodajati, se bo že podpora dobila, nazadnje pa ni nič. Tolažijo nas z drugo razdelitvijo, pa se bomo najbrž zopet poti nosom obrisali. d Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 20. decembra prične delovati naša »Ljudska gospodarska zadruga« v Zagorju v novi hiši nasproti šole. Prodajalna je prav lepo opremljena. Pristopilo je že lepo število članov. Prijatelje, ki se še niso priglasili, pa nameravajo pristopiti, vabimo, da se nam pridružijo. —-Odbor. L raznih krajev Dolenjske. d Iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Vsako leto, kadar imamo vino na prodaj, občutimo kako zelo manjka železnične zveze med Novim mestom in Brežicami. Kupci, ki prihajajo k nam po vino, so večinoma taki, ki gredo skozi Ljubljano, kar je pa bližnjih, skozi Novo mesto. V nobenem slučaju pa ne morejo po železnici do nas. Gorenjci morajo iskati na Vidmu ali v Krškem voza, v najslabšem slučaju so prisiljeni posluževati se nerodne poštne zveze, če nočejo peš capljati po snegu in mrazu do Sv. Križa. Starejši tovorniki pišejo prej dopisnico do kakega znanca v Sv. Križu, da jih pride z vozom čakat na postajo. Novinci pa tega ne morejo. In tako jih kratka vožnja od Krškega do Sv. Križa več stane kot železnica z Gorenjskega do Vidma. Kaj šele kupci od Novega mesta. Ti pridejo ceneje čez Ljubljano v Zagreb, kot kratko pot šestih ur do Sv. Križa. Kako vse drugače bi bilo, ko bi bila podaljšana proga dolenjske železnice od Novega mesta do Brežic. Šla bi tik Sv. Križa. Zveza z Ljubljano bi bila na ta način bol,t prema in torej krajša. Koliko več kupcev bi potem lahko prišlo pokusit vino pri sodu. Nič manjšega pomena bi ne bil promet z Novim mestom, ki je zdaj tako otežkočen. Novo mesto je središče Dolenjske. Tje teži vse. In tudi pri takih razmerah se proda precej vina v Novo mesto ali skozi Novo mesto. Seveda kmetje, ki so z malim zadovoljni, že pridejo tje brez posebnih stroškov, če tudi ne vselej, toda kupca, ki najame voz v Novem mestu, stane svojih 10 12 kron ali še več. In to marsikoga oplaši. Železnica bi mahoma odstranila to nepriliko. Pripomogli bi Novemu mestu do silno živahnega tržišča, nam pa do lažje prodaje. Po vsem tem moramo reči,sda je železnica za naš kraj nujno potrebna. Ce pa pomislimo, da steče železnica v najkrajšem času 'z Novega mesta v Belokrajino, moramo reči — neobhodno potrebna, ker sicer naša vinska kupčija propade. Kajti vsak človek bo šel raje cenejo pot v Belokrajino, kakor pa v Sveti Križ. Ne veliko manjša škoda bi zadela^so-sednje občine Kostanjevico, Čatež, tudi Scnt Jernej in Dolino. In vendar se že radi vinorodne križevske fare popolnoma izplača železnica, ko bi ne bilo drugega izvoza in prometa. Tudi proga okrog 40 kilometrov ni taka daljava! da bi se je strašili državni stroški. Zatorej dajte železnico zapuščeni Dolenjski in našemu Sv. Križu! d Št. Jurij. Jubilejne slavnosti so se tudi v Št. Juriju pri Grosupljem dobro izvršile. Vse lnše v vasi in okolici so bile okrašene z venci in zastavami, na mnogih hribih so goreli kresovi in petje .ie donelo po celi vasi. Ob 8. uri zjutraj je imela požarna bramba slovesno sv. mašo pod vodstvom starega župana Ivana Šipeljna, ki je star 75 let, a je vrli mož še krepko komandiral in korakal za vaščansko godbo. Vse je bilo veselo, staro in mlado med vihrajočimi mlaji, ko so vihrale zastave raz-obešene. To nam ostane v trajen spomin. d Iz Loškega potoka. Lep popoldan smo imeli na praznikov dan. 8. t. m. Predstavi! se nam ie kandidat našega okraja g. dr. Vladi-siav Pegan. S stvarnim govorom in krepkim nastopom je mnogoštevilnim roslušavcein splošno ugajal. Pojasnil in razložil nam ie pot, ki si jo je začrtal kot poslanec v našo korist. Vse nam je vrlo ugajalo, zlasti o živinski zavarovalnici, o domači zavarovalnici proti nezgodam in o lovu. Takoj smo sklenili, da ta-cega moža hočemo izvoliti za svojega po-sianca, kar smo tudi pokazali na volišču. Za njim je govoril kaplan g. Šktilj, ki jc pokazal, da poslanci S. L. S. ne obljubljajo samo kar se od nekaterih vedno g< vori v agitaciji proti S. L. S. — marveč poslanci S. L. S. se potrudijo tudi, za kar se jim volivci priporočajo. Pozival je k obilni udeležbi iu edinosti [rei:>ovedi glavarstva zopet oklical pred cerkvijo predavanje v Sokolskem domu jn še sam iz svoje inicija-tive kar najbolj toplo priporočil obilno udeležbo. No in kaj mislite, koliko jih je prišlo? S predavateljem vred jih je bilo osein ! Mi bi sluga Kržišnika še enkrat tožili na glavarstvo; toda ne bomo ga, ker je blamaža, katero je doživel, zanj dovolj velika kazen. Prepričani smo, da niti on, niti slavno županstvo ne bo več poizkušalo na ta način metati svojo veljavo ob tla. Mi smo Sokolstvu nasprotni, zato ker vidimo, da naši Sokoli ne delujejo po načrtu, po katerem bi moralo delovati pravo Sokolstvo. Vsi vemo namreč, da je našemu Sokolstvu poglavitni namen izru-vati ljudstvu katoliško vero iz srca. Telovadba in izobrazba sta jim le pripomočka, ki se ju poslužujejo, da bi nezavedne ljudi spravili na svoj lini. Zato se bomo s tem društvom vedno kosali v poštenem boju. Sokoli, ako hočete biti res izobraženi, peljite zoper nas pošten boj! Ali je pa to pošten boj, ako naše mladeniče, ko mirno iz cerkve gredo po iavni cesti, nahrulite s »čuki« in drugimi lepimi priimki? Seveda se bo eden izmed teh moral zagovarjati pred sodiščem; zakaj, ako mirnim potom ne bomo dobili miru. ga bomo iskali pred sodiščem. Nič bi ne zamerili tem ljudem, ako bi lepo ponižno spoznali, da so v grozni manjšini in se lepo tiho pripravljali na to, da morda kdaj večino dobe. Toda, da se teh par oseb, ki se prištevajo k Sokolstvu, repenči po fari, kakor da bi bila vsa dolina njihova, — to se nam že ne zdi več smešno, ampak predrzno. Bodite vendar tiho in pri miru, ko vidite, da kar je poštenega ljudstva v fari, vas ne mara. Ako bi mi imeli tako velik del ljudstva zoper sebe, kakor ga imate vi bi pač z vsemi močmi delali za svojo stvar, a bi moško nastopali še-lc potem, ko bi si večino priborili. Ljudje so že siti vašega vsiljevanja in splošna sodba je, da na svetu ni tako vsiljivih ljudi, ki bi svoje Sokolstvo tako ponujali ljudem kot žirovski Sokoli. Bodite torej lepo mirno v svojem domu, ki ste si ga sezidali, po fari pa nikar ne rogovilite preveč, ker s tem škodujete svoji lastni stvari. To so naši nasveti, ki smo vam jih dali. Dali smo vam jih pa zato, ker vemo, da se ne boste po njih ravnali. Kajti ko bi vi mirno, tiho. a odločno delali za svojo stvar, bi vaš vpliv rastel nif.d ljudstvom — in to bi bila naša škoda. Zato pa rajši vidimo, da kažete svojo »laži-izobrazbo« na fantalinovski način, ker s tem odbijate ljudi od sebe in pripomorete k naši stvari več, kakor bi zamogie naše še tako lepe besede in vabila. J hi Iz raznih krajev Notranjsf n Iz Hruševja. Na predvečer 2. decembra bila je šola kakor tudi dritge hiše lepo razsvetljene. Drugi dan, 2. t. in., ob 8. uri zjutraj, biia je slovesna sv. maša, katere so se udeležili dečki in deklice. Dečki so bili vojaško oblečeni, s čakami na glavi in s sabljami opasani. Veselje je bilo g.ledati te male vojake, kc so korakali v cerkev. Po končanem sv. opravilu v cerkvi, so vsi odkorakali v šolo. Tu so peli in deklamovali, da ie bilo veselje. Po končani slovesnosti so korakali k gospodu županu, kjer so bili postreženi s pijačo in jedjo. Hvala g. kaplanu Ahačiču, kakor tudi gospodični učiteljici Lampe za trud, ki sta ga imela z našo mladino. _ Ustrelil je v Blackburnu, Paa., v Ameriki Slovenec Jakob Krofi v prša Slovenca Josipa Enčimerja, ki je bil tako težko ranjen, da so ga zdravniki komaj rešili. ___ _ Čebelarska podružnica v Kamniku ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 20. decembra, ob 3. uri popoldne v gostilni »pri Petru« v Kamniku. Škoda omare! »Povem ti, da se nisem še nikdar zlagala, odkar sva se vzela,« pravi žena svojemu možu. »Gotovo ti verjamem,« odvrne mož, »vendar bom iia-pravil zarezo na tvojo omaro vselej, kadar bi ti ne mogel verjeti.« — »Za božjo voljo, nikar! Ali ni škoda omare U_________ Ne verujte, da zlo preide samo od sebe. Če ste bolni, morate takoj iskati pomoč, kajti zanemarjena bolezen je tem hujša. Kašelj, bolečine v prsih, zasliženje, pomanjkanje teka, hripavost, nočni pot, slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Orkenys Lindenhonig-sirup, ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga sliz, ustavi nočni pet, poboljša tek, poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in zabrani razvoj bolezni. Če naročite eno steklenico za poskuš-nio za 3 K. eno veliko steklenico za 5 K, naslovite pismo ali poštno nakaznico na »Apo-stel-Apotheke« v Budimpešti. Josefsring 64. Depot 29. Slabe posledice povzročajo pogosto zanemarjene bolečine v želodcu, zaprtje, ! moteno prebavljanje z raznimi slabostmi, kakor pomanjkanjem teka, pehanjem, gorčico in drugimi krču in mrzlici sorodnimi ' boleznimi. Sredstvo, ki pospešuje prebavo in krepi želodec, so edinole Fellerjeve odvajalne krogljice s znamko »Elsa«-krogljice. 6 škatljic 4 K franko. Dobi se pri E. V. Fellerju v Stubici, Elsa trg 16. (Hrvatsko.) S"P° P^enemo s Pel. (Hrvatsko). Fc"er|u v S,ub,ci. E1" 'rg iS, Ferry. Kar dobro diši, napravlja telesu večjo uslugo, kot pa neprijetno dišeče stvari, tako tudi zdravila. S c o 11 o v a e m u j -zija je izborilo okusno, lalrko prebavno ribje olje, ki ga tudi otroci radi jemljejo. Dobi se v vseli lekarnah. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 12. decembra: 52 20 70 62 43. Dunaj, 12. decembra: 20 71 24 4 66. Proti malokrvnosti uporabljajte SCOTTOVO emulzijo, ki po-množuje kri in tvori hitro močno in zdravo meso Prist a le s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scottovega ravnanja. Scottovo emulzijo učinkuje istotako za staro kakor mlado. Hitro boljšanje vas bo iznenadilo in zadovoljilo ter vas bo en sam poskus prepričal, ka kor je že tisoče prepričal v preteku 32 let. 2249 2 JLI*. * atlfc .a a A. -»A O. Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev. Za 100 kilogramov. Ljubljana, 27. n Pšenica, domača Rž..... Oves Ajda, čina . . Ajda, siva . . Proso, rumeno . Proso, belo . . Ječmen . . . Fižol, koks . . Fižol, mandalon Fižol, ribenčan ET—:- )V. 1908. 25.50 19.-— 18.50 . 19.— . 18.— 16.— do 17.— . . . 19.— 16.— do 17, 28.— do 29. ... 26.— 26.— do 27 — Kje je vohun? 327 > Svarilo! i -1 Ker je vse sumničenje glede vzroka smrti mojega soproga sodnijsko dokazano kot popolnoma neutemeljeno, izjavljam, da bom odslej proti vsakemu obrekovalcu sodnijsko postopala. Fani Stupica gostilničarka v Šenčurju pri Kranju. za lažja domača opravila se sprejme o novem letu. Plača 16 kron Prednost imajo take, ki znajo nekoliko nemško — Uprava graščine Hmeljnik pri Novem mestn, Dolenjsko. 3249 2-1 mrnimm m rowmmm w?w« «» n? (J\i/jti/ei -t* tJkmeri/co Materi želijo i> potovali na/se obrne/o < Si/7io;i<'v'iJ{}n ete/x//aiii ifčolodvorshe uiico20. "i&a/covrstna Z/iztisnila <5afo se l>reyilafn<0. Istotam sprejemalo se dobri In zanesljivi zastopniki. 3 učence : a kamnoseško obrt prejme t^koj tvrdka Feliks Toman v Ljubljani. 3251 Lepe, sveže, brezvejne bukove hlode dolge 1 80 in 2 35 m 2888 5 kupuje po najvišjih cenah franko kolodvor kupca ali prodajalca Fran Švigelj tovarna stolov, Breg, p. Borovnica. Zelo trpežno OPEKO = kakor zarezno, navadno stregno in zidarsko v poljubni množini priporoča 940 9 -4 A. Kobi, Breg, železniška postaja Borovnica Vzajemno podporno društvo v Ljubljani BOtR&trt ft.lt raciatrorama »rim* « mmjmtm poroftrom KOfi&tOl W & II DO 41 1 10 »> ^ *» 20° kro« 8. 4o 12 ur« pv * M 9 kron 50 vinar, n* Uto m ka« Mtot tfaaar, aa * U M 4» •br.stov«* preklada J. »aftatk I. r, r*4,rtdu**. ■inmilIlllIlinillIlimiTlllllTtTiyiTmiiTiTTiiinrrifTpiTriirrrr^^ u :: Se vedno najboljše in najcenejše so naše :: slamoreznice katerih imava nad 100 v zalogi in si vsakdo najlažje izbere Tudi vse druge stroje za kmetijstvo in mlekarstvo imava v zalogi po najnižjih cenah. lllIlIlliIIlliI.llIllIIlIIllILlll JClilit mm »t m niti1 Kdor si torej misli slamoreznico kupiti, naj ne zamudi priložnosti in naj zahteva najin ilustrovani cenik, katerega dobi vsakdo 2737 zastonj in poštnine prosto. 26- 4 Kari Kavšeka nasledniki Schneider & Verovšek Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16. Tmmmmmmimtrnmimif Lepa božična in novoletna darila. Domača najcenejša in najbogatejša tovarniška zaloga na Kranjskem, izvoz ur, zlatnine in srebrnine na vse kraje sveta. Najfinejši Šivalni stroji, kolesa in vse kolesarske potrebščine. Na ogled in obisk vljudno vabim 3136 5 2 Franc čuden Naročajte lepe cenike ■ ko-edarjem zastonj! urar- tr*°™c< ln I«'"1«" tovarn iikanklk „Unlr n« ur. Naslov: Fr. Čuden, Ljubljana. V Ljubljani, nasproti frančiškanske cerkvi Na revmi In trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Beder Mooakovo (Hutichen) Kui iui sfonsti. 40. lo'<5 revmatlzem, proiin 3Fo'i'o£ te naglo fn zanesljivo odpravi z zavživanjem iz rasti. snovlj pripravljen. Remmel - ovega olja proti prottnu in revmi. Vsako drgnjenje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6'—. Številna, sijajna priznanja. Cbem. Pnarm Laboratorlnm KAMj BEMMEL, Lnndl-hut SOO. Bavarsko. •tm 86—10 Najlepše božično darilo Preje (j^šk Sedaj K 18-- K 7- - Enkraten poskus vas preprlfa, da je najboljša in najcenejša samo čudovito Izdelana »rebrna Femki-remont.-ura s masivnimi, lepo grav pokrovi, 1!« rubini, anker-kolesje, dobro Idoča, 3 letno jamstvo Proti povzetju K 7 Tov ur, Leop. Schaechter, Dunaj XVI|«, Lercbenfelder-(tOrUI 5 1). 3226 t—i ICDOI 3198 4 -1 Ceniki zastonj. Plačila po dogovoru. GRAMOFONI najboljše in najbolj poučno božično darilo. Aparati od K 20'- višje plošče „ „ t-— » fonografi , „ 9' - „ valji „ „ 0-80 . 12 letni obstoj tvrdke jomčl i a reelno postrežbo Valerija Kirchner, centrala in razpošilialnica Dunaj III. Landstr -Haupt-strasae 5, Mezzanln. ln tranko moj veliki ilnstrtivaoi cenik z nad 3000 podobami ur, zlatnine, srpltrnine itd. Prva tovarna ur v Brtlxu St. 936 (CeSko) Hanns Konrad c. In kr. dvorni zalolnlk. Prava švicarska nik. ank.-reraon. ara, sistem Hoskopf K 5'—, S komadi K 14'—. Registr. Adler-Koskopfnik. ank.-rem. nraK7-— Prava srebrna rem. ura K 8 40. Nikak riaiko t Zamena dovoljena 262* ali denar nazal. 30 7 Krasno posestvo z gostilniško obrtjo, novo hišo in hlevom 3 orale zemljišča, tik okrajne ceste in kolodvora, 2>h ure od Celja, se proda za 13000 K pod ugodnimi pogoji. Posestvo donaša letno 2000 K. Dopisovanje se prosi pod „št. 3 poste restante" St. Jurij ob južni železnici Spod. Štajersko. 3183 3 1 Josip Polak Ljubljana, Sv. Petra oesta poleg . HOTEL LLOYD^_ Trgovina liT1^ rita na debelo in drobno. Založena popolnoma s avežim blagom pod nizkimi cenami. Eksport doma5ega brlnjevoa, hru- tovoa in jagodovca. Prodaja semenskega fižola pra-vega ribnifcana. 282 12 -3 rulvt, .uicijc ia lantjstl % moji lekarniški praksi, katero Ia-vrtujem ie 36 let, se ml |c posrečilo, sčasoma iznajti sredstva s tM NaJt>ol jAi češki izvor ! Ceneno postellno perJel 1584 25— IS najflnejii pran! puh 12 K. - 1 kg sivega, fikubljenega. dobrega perja * K; kg boljšega s K 40 vinarjev, polbelega 2 K 80 vin,, belega 4 K, belega skubljeneg. h K 10 vin., I kg Izredno flneg., snefnobe lega, skubljenega 6 K 40 vin. In 8 K; 1 kg sivega puha 6 K In 7 K: 1 kg belega puha 10 K, Pri odjem f> kg se pošlje franko. Dovriene nosielie leg. aH rumenega nanking-blaga. I pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 blazinama, vsak. 80 cm dolg. In 58 cm širok., napolnjen, z j.ko lepim, mehkim perjem li K, t Izredno finim polpuhom 20 k, z najfinejšim sivim puhom <4 K; po.amezne pernice 10 K, 12 k. 14 K, 16 K; blazine S K, s K 50 v., 4 K. — Z. neprimerno den.r n.z.l. Zamenjava dopustna. Pošllj. prog povzetju od 1« K višje franko S.BENISCH v Dlienlcl it. 71 Cechy — Ceniki zastonj in franko. Ribnica 122 |vafl Kl*Že Ribnica 122 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih ss- obodov. 3197 3-1 POZORI ČITAJI POZORI Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestlji, pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja. 3139 10—1 Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena Ja za 12 steklenlo (I dvanajstorlca) 5 K franko ne vsako poŠto po povzetju ali te se poSlje denar napr»J. Manj leot 12 steklenic se ne poSilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija.) apneno-železni sirup. Ta Je že 39 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev. Cena steklenici K 2 60, po pošti 40 vin. več za zavitek. Dr. Hellmann-ova lekarna „zur Barmlierzigkeit", (MaDny-jeu naslednik) K?r V zalogi pri gg. lekarn, v Ljubljani, Beljaku, Celju Celovcu. Črnomlju, Nov. Megtu, Reki, 8avodnju, St. Vidu, Trbižu, Tratu. VRlIkavei', Volšperku In Audrljeveiu Herbabny-jeva aromatiška esenca. Ze 34 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti. Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za zavitek. 2849 14-4 Edino Izdelovanje In glavna razposlljatev; Priložnostni nakupi Kra sna žepna ura z verižico K 3 50. 50.000 k. madov kup/jenih, zaraditega pošiljam 1 krasno 311 ur Idofo (ne i« ur) „01oria" srebrno anker-rem. liro, Svlc kolesje z lepo gravir oklcpjem, s sekundnim kazalcem In lepo pozlačeno ali pos ebr. verižico natančno idoču le za K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 3ti ur idočo anker-rem. prve vrste švicarsko uro s pozlačeno verižico za 5 K Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpošilja proti povzetju S. KO H ANE, ScMer-Uhren-ExporthabS. 3182 KRAKOV st. 48. 1-1 Neitevllno priznani In donaručil — Za neugajajoče d. nazaj P. n. občinstvu vljudno naznanjam da mi je podelila c. kr. vlada koncesijo za posredovanje za nakup In prodajo raznih zemlji&6, stavbiSč, posestev, gozdov, travnikov, njiv i. t. d. Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj se izvoli blagohotno obrniti na m-jo posredovalnico, kjer dobi pojasni a, bodisi glede nakupa ali prodaje. Se priporočam Loreno Rebolj 3185 1 Kranj, Glavni trg 189. Najbolj varno naložen denar! Stanje hranil, vlog: nad 31 mlljonov kron. Rezervni zaklad: nad 900000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši v Prešernovih ulicah štev. 3, poprej na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega.pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranil-nioo tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovanoav. Denarne vloge se sprejemajo tudi p) pošti in potom c kr. poštne hranilnice. — Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi ae prekinilo njih obrestovanje. — Najboljše in nafpripravnejše BOŽIČNO DARILO! 1 kos najboljšega sifona za srajce, 90 cm širokega, 20 m dolgega po K 9- - 1 kos najboljšega rumburškega perilnega platna, 90 cm širokega 20 cm dolgega platna po HI- - 6 kosov rjuh brez šiva Izdelane Iz najboljše lanene preje, 150 x ^25 cm dolge, za|amčeno platno K ' ."> 311 če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 20 vin. ~ "S3 Pristno le z zraven natisnjeno var- • « stveno znamko (zdrava kovina) g A* Izvleček Iz pohvalnih pisem: 4 f Bil sem s pošlljatvljo krasne garniture |ako zadovoljen. Ljubljana. Oton Barlusch, c. I. kr. stotnik v !7.pcšpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. ___ Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da .mi pošljete še jedno. St Pavel pri Preboldu. Dr. Kamllo Btthm, okrožni In tovarniški zdravnik. S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen Mihael Kovačevlč, ravnateli pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu Sarajevo. 21. oktobra 1004. Zovžljte vsak dan llkerski kozarček dr. Hommel>a Haematogen neposredno pred kosilom I Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači. utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr Hommil.oi Haematogen in zavrnite ponarejanja I 1935 26 18 Ustanovljeno 1832. Tajbouše oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekaŠojo vsako konkurenco po finosli, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja 2961 531-4 po nizkih cenah Adolf Hauptmann, Ljubljana prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in «—. * • i^Na Mf, n «■ a. tataMn« tngi ■«!. Mal mptr*1 l> Ha* aa I •taH« K tt—j baljil K M -. PoB»« m pefala« lir.it« p. pariatja od K I«-— ••pri). Z*. ■taja ali aaaal it nui prafl p.rrnitrt p .talk itrolk.v, ladlkt Sukul, LtbM HO »d Ptsaa ■■ Oalkaaa. Zastonj in poštaise prosto 1 I/ Hanns Konrad / ^^^m rszpoliljslalca ^^^^ glaflMI t Brfixn iter. 666 „ Ce4kem Gosli za šolo brez loka K 4 80 5-50. 6 — in Tišje. Lok s» gosli KOSO, J 40 in Tišje. Nikak riziko ! Zamena dovoljena ali de-8683 n«r nazaj. 7 pošljem vsakomer , Telili in bogato ilustroTani glavni katalog z nad 3000 podobami vsakovrstnih solidnih, dobrih in cenih glasb, izdelkov. C. in kr. dTorni založnik Puftkol LanCaster . od K 26 — Flsbertpuške , . 8 50 Pištole . . , , 2 -Samokre»l . , , 6 — Poprave ceno. Ilustrovani cenik franko. 2370 11 F. Dušek. Opočno 123, Čechy Odlikovano. Uttanovl|tno 19/0 Vie vrste lovskih pufik, dvocevk, rlsanlc, tro-ccvk, samokresov, te kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 29 Anton Sodia, Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki zaiten) In franko. tablete odlična novost za parfumiranje in om-ijenje umivalne in kopalne vode. Ve-nus-tableta prekosi po prjrnem in finem vnju vse doslej vporabijene podobne izdelke, je koristna za kožo, desin-flkuje in parfumira sobni zrak. Cona ftkatlji 124 kosov K 3. Dobi se povsod Nuphar Co. Dunaj I. Kohlmarkt 1 Pariš. 3020 3 Dobri in : po ceni : ao Izdelki prve tvor-nlce ur Hanna Konrad, c. In kr. dvorni založnik v Mostu il. 876. (Češko.) - Prava nlkel ivicar. ,,Roskopf" žepna ura K 5 —. Konkurenčna budilka K2 90 S ponoči se svetečiin kazalnikom K 3*30. Ura z nihalom K 8 50 Triletno pismeno jamstvo. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpt fiilja proti ► povzetju ali če se denar naprej pošlje. 2i62 10-3 Bogato ilustrirani glavni katalogi zastonj In : franko. : Posojila laiesljlvlm ljudem, zasebnikom In trgovcem, 210—5U0D izkazana rcelna, diskretna re-iitev. Dleckmann, Berolin 3!'2 Prinzenstr, 76. 3-1 Poštnin« za nazaj se prosi. Svarimo vsakogar, ki kaftlja, če je hrčpav, zasleien nima pravega teka, če zapazi da pojemlje teža telesa, če ie ponoči poti, se čuti slaboten in izpehan,ali če zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči črkeny-jev lipov med iSirup), da prepreči nadaljno razširjanje bolezni, 3059 8—1 0rkeny-je* lipov med (sirup prekaša vsa podobna sredstva, pomiri kašelj in bljuvanje krvi, izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadležni slabeči nočni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. Vzorčna steklenica stane 3 K. t večja steklenica S K, in 3 velike steklenice, poštnine prosto 15 K. Naroča se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej pri edinem izdelovalelju 0rkeny-|eva lekarna pri .Apostolu', BudapeSta, Josefsrlng 64. — Depot 29. Dobro Izurjenega, spretnega strugarskega pomočnika sprejme takoj v stalno službo Fran Švigelj, tovarna stolov Breg, p. Borovnica. Plača po dogovoru. 2887 5 Priporoča se slav. občinstvu slo* venska trgovina pri „Če5niku" 2554 v Ljubljani 7 5 Stritarjeva ulica — Lingarjera ulica po celem svetu znana. Velika izbira jasenskoga in zimskega blaga za ženske in moške obleke, kakor tudi zimske velike rute, žametaste, ženilaste, svilnate šerpe in rute. Popolna oprava (hslllf) za navasts. Strogo poltena postrežba. Cene najnižje. i "n«*. Prva domača slov. pivovarna K°0n G. AUER=jevih dedičev t Ljubljana UTolfove ulice it. 12 Ljubljana. I V SOdcih in Steklenicah. W 2549 10" Priporoča sliv. občinstvu in spoit. gostilničarjem tvoji izborno :: marčno pivo:: Ii4a|stsl| (■ odfOToral aredolk: Dr l(oasl| Cltalk. f Iskala .Katolika r Ukana* Izobrazbi Matija Valjavec. Premalo je znana osebnost tega mo-i ' ža posebno med priprostim ljudstvom. Saj so njegove pesmi, zlasti one, ki so posnete po narodnih pravljicah, kakor nalašč za ' naše ljudstvo. Z veseljem in pridom bi jiosebej prav natančno s prej navedeno ohlajeno slano juho; pri tem zlasti pazi na razne odprtine v kosih, n. pr. koncem gnjati, pleča itd.; v vse te luknjice nalij razsol. Tako oblite kose nalagaj tesno drug poleg drugega v čeber, ki naj stoji na kaki podstavi in ima luknjo za odcejanje razsoli; in sicer tako, da pridejo gnjati in drugi veliki deli na dno, ostali pa na vrh. Ko so vsi kosi v čebru, zlij gori ostalo razsol, pokrij s nažnirn prtom tako, da ne more zraven ne mačka, ne podgana ali miš, kar najlažje napraviš tako, da prt trdno s konopcem prevežeš okolu čebra, ali pa če čeber pokriješ z lesenim pokrovom. . Tako pusti meso oziroma špeh do drugega dne. Drugi dan pa deni na meso kratke deske ali primeren pokrov in gori naloži težkih kamnov na način, kakor pri kislem zelju. Čeber potem zopet pokrij s prtom, kakor prvič. Vsaka dva ali tri dni odcedi slano vodo ter jo l pet zlij od vrha na meso; še boljše pa je. da meso vselej vzameš iz čebra, zopet vsak kos posebej obliješ z odcejeno slano vodo ter ga zopet zložiš v čebru tako, da vsak kos obrneš na drugo stran, kakor je ležal preje. Ostalo razsol zlij vrhu kosov, naloži kamenje in pokrij s prtom. Tako postopaj 10—14 dnij. Nato vzemi kose iz čebra, nadeni jim zanjke, obriši da ne bo kapalo od njih ter jih obesi v dim» Kar se dima tiče je silno važno, da pride do mesa že čisto ohlajen ter mora meso sploh v hladnem in zračnem prostoru viseti. Naši kmetje si lahko z malimi stroški napravijo izvrstno sušilnico pod streho na ta način, da napravijo ob dimniku zidano čumnato, a v dimniku pa malo odprtino z gosto mrežo in vraticarni, skozi katere se spušča dim v poljubni množini v čumnato. Čumnata mora seveda imeti tudi okno radi svetla in zraka. Pri vsej napravi se mora gledati na popolno varnost pred ognjem, kar je samo po sebi umevno. Meso, špeh in klobase je pustiti poljubno dolgo v dimu, vendar pa raje dlje nego mani. Zlasti v hladnih, zračnih sušilnicah se izdelke lahko počasi suši 1—2 meseca. Čez leto naj potem prekajeni izdelki vise istotako v hladnih in zračnih shrambah, da se ne lope, pa tudi ne plesne. 5000 ur zastonj, esi :no fn poit. prosto. Kron Hoik. p«l. J*— ircbr. roek. 6'--želez. . T— irebr. dvoj. plaič. . 8 — Kron budilka . 140 sveteča . 3'— f bltj. n. zv. 5 — knhlnjaka . s — Izvirne Ometa, Scharthnuatn, Gla.hfltte, Helloi, Amalfu, c. kr. prelzk. od K 13, kakor tudi clatnlna In •rtbrnloa po Iz«, tov. cenah. 3lt tno Jamstvo Zamena ali denar nazaj. 2409 II Marcaretenatr. 2719, v lastni hlil. Max Bohnel, Dunaj1V- 7r nriseženi cenilec In veičak tvrdka zasloni In Iraiko Največja In na|stareli Ustanovljeno 1840. - 5000 slik v katalogu UČENCA 3095 3-3 «e takoj sprejme za pekovsko obrt. Več po dogovoru. J. Baštolc, pek. mojster. Mojstrano. NoJnovejii stekleni nakit za božič, drevesce m En M PIIr^ EiLj m min !! ta orehe kosov K —'20. 12 kos. sort. pisanih In srebr. steklen, kroglilc in sadežev skrbno zavitih v kartonu, po velikosti In Izvrjitvi K —'40, - 50. - 60, -'70. --80, !•-, 1-80, 2- -. - 6 kos. v kart. v večji izvršitvi K - *60, •80, —80. Zbirka 24 kos. za K - "80. !•-, 1-20. -3« kos za K 1-S5, 1-60, 2- ; 48 k. K 2-10, 2-50 2*60; ISO k K 2-20, 2-80. 3-20. 3 kosi ateld. balotičk. K - 50, angel| za božično drevesce * - 40, --50, -eo. -Lamctta. angel, lasci, srebr. a I zlati, kuv. K - 06; žica Sveftce 24 kosov v kartonu K - 50. — 60; večje 16 kosov v kartonu K — 58, - 75. drža|rl za s vele, tucat K —'50. — Razpošil|a proti na-prei vposlanlm denat|em, naročila čez 2 kroni po povzetju I C.in kr.dvorni založnik Hanns Konrad >331 razpoftiljr Inica v Mostu 1853 7-7 Ilustriran glavni katalog na zaht vsakomur zastonj in Iranko Slovenska trgovina ,Pri platnarici' Pocjačarjev (sadni) trg fttev. 3 priporoča slavnemu občinstvu svojo bcgato zalogo 2555 6 maflofaktnrnega blaga. Nizke cena! Točna postrežba! Veliko božično znižanje cen v dunajskem ljudskem skladišču oblek Wiener Volkswarenhaus Dunaj VIII, Aiserstrasbe št. 63. Elegantna zimska obleka iz angl. aH gladkega blaga za kratko jopico K 14*50, ista, toda z dolgo jopico K 2t*50| suknena jopica, podložena K 8 50. Krilo z gubami, s svilen, vživi v vrstah iz angl. ali gladk. blaga K 8 90i reki. krilo, elegantna fas. K 3*90j sukncno krilo v vseh barvah K 10*50. Dežni plašč Iz lodna 110 cm dolg. ne-premočljiv, za gospode in dame v vseh barvah K 980. Krilo iz lodna, krasna fasona v vseh barvah K 5*90. Svileno klot. spodnja suknja s flanelasto podlogo K 3'50, bogato nakičena, krasna fasona K 4 70 Flanelasta bluza po modernem vzorcu K 2'20. Barhentasla bluza, perilna lepa K 2 50. Velour-fla-nelasta bluza, perilna, moderna K 3 90. Svilena bluza v vseh barvah, bogato nakičena K 6 50. Baržun. bluza z mnog. gubami v vseh barv. K 6"50. Flanela za bluze, krasen vzorec K —'34 Barhenli, moderni vzorci K — 49. Tricot-sra|ca za gospode v vBakl velikosti K 1*70! la. kakovost s kol. podlogo K 2 50| Srajca za turiale v vsaki velikosti K 2'60j Tricot hlače za v vsaki velikosti K 1*70, s kožuhovinasto podlogo K 2 40. nega ali damaslovega gradlna K 9 50 bele tkanine za 6 srajc . . K 6 90 ne odeje........Klo 50 nine.........K 8-:,(t Trlcot-telovnlk za dame, komplet, velik 160 . „ . . s kož. podlogo K I 90 Tricot-hlsče za dame . . . K 160 , „ . . s kožuh, podlogo K 2*20 Pristni rUBki ovralnik iz kožuhovine s krasnimi repki, 870 cm dolg, K 7*80. rjav K 8*50, Isti 2 m dolg K 6*50 rjav K 7 20, 190 cm dolg K 5 90, rjav K 6-50 Pozurnost vzbujajoča pliš-jopica z lično garn. ovratnikom K I3- —, rjava K 13-50. "1 = % Krasen rače omiulk 8 m dolg, podložen s težko svilo s 6 ličnimi obeski, priložnostna cena K 14'—. Razpošilja ti Is proti povzetju. 3231 1-1 Radi liborncf« okusa m ta (H otroci radi nfivaji. | Pri pljučn* boleznih, katarih, oslovskem ***** škr*M*ti' "A*«* (fl^plivjlfi MftNi kAmIm* MmHiI pfilBMril Ib b0pwbIM. IIpiIi lik • I) tefc ftw ^Hf eliji rMmt Mm, Kar aa psanj^e mas^ratea p*aar«j**j«, MbUvajtc Isrini amr^j „Soe*tf f. KaffMiniaU Roohs A Oo. Baaal bi DaaaJ HI/1, NcuHiifcmc II. ■ M« • balaanlh valad prahlajonfa zastonj in franka »Tšoefie Dobi stjo, «4n,o. predpis t iaktrnsh i K 4— st.»l.ok» Dobre harmonike K 410. Nad 50.00d komadov razprodanih. Nlkake carine! Jamstvo! Zamvna dovol|ena ali pa denar nazaj. št. 3003/4, 10 tipk, 2 reg., ?8 glas., vel. 24/12 cm i K 4-80. Št.. 677 i/< 10 I tipk, 1 reg., 28 gla., vel. 30/15 cm K 5*20 *t. 656 3/, io tipk, 2 reg., 28 glas., v. 30/15 cm K 5-40. - Št. 305 3/, 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 24/12 cm K 6-20. - Št. 6631/4 10 tipk, 2 reg., 50 glasov, vel. 31/15 cm K 8.-. Sola za samouk k vsaki harmoniki zastonj. Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik Hanns Konrad razpošiljalnica glasbil v Br(ixu 2024 štev. 1011 (Češko). 10-1 Glavni cenik a SOOO slikami zaslonf. BUDILKA Z ZU0N1L0N R6 50 z bitno opremo likizvonu. I kakovost, 3 uteži, bije pol in cele ure, budi z glasnim zvoncem, s ponoči svetečim steklenim cifernikom, v lepo poliranem okroglem okviru, 30 cm premer kron 6*50. 3 letno jamstvo. — Razpošil.a po povzetju Naks Bobnel I>lllMi j I V Margaretenstr. 27/19. Cenik s 50(0 slikami zasloni In franko. 2049 Za bolne! Za trpeče! Za zdrave! Proti še tako trdovratnim in zastarelim slučajem: revme, trganja, živčnih bolezni, glavo-in zobobola, bolečin v hrbtu ln kitah, bodljajev, trganja po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnoeih klinikah praktično preizkušeni, od blizu 1000 zdravnikov priporočeni takoj 2251 bolečine lajšajoči 16 -1 Ichtyomentol Patentovan v vseh državah. Mnogkrat premovan Nedosežen po zdravilnem učinku! Uspih iziienad.n! Nad 300 zahvalnic. Edina razpošiljalnica in tovarna: kemični laboratorij lekarja S. Edelmann-a v Buho- rodczany (via La.nberg) oddol.k 26. Franko se pošilja od 5 stcklenic nadal|e proll vposlalvl 6 K ali po povzetju za 20 h več, 10 alekl franko iOK, 25 ilekl. franko 21 K Ceno posteljno perje.! 1 kg sivega skubl|enega per|a K i, polbelega K »-»0, belega K 4, llnega K 6, na|bol|5ega skubljenega K 8, sivega puha K 6, belega K 10, prsnega puha K >8, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje X°n«,n? zelo gostega, |iko Irpetnega rdečega, modrega, bitega ali rumenega nanklng-biaga, 1 pernica velikost l .UXH cm z :t blazinam«, velikost 80X5*, napolniena z jako lepim mehkim per|em K t«, S polpuhom K 20, s puho*. K 24; poiatr.«zne pernice K U, 14, blazine K 3, K 3*50 K 4. Proti povzet|u razpolil)« poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje. Maka Berger v DHenlci št. 223. Češki les. 2599 52-5 Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj In pošt. pr Kje se dnbe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljn-, Aistilnice, preše za sadje i. t d.? 1703 Edino ie pri; 26 9 FR. STUPICA v Ljubljani, Mar. Terezije cesta štev. I., Valvazorjev trg štev. G. In zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. - Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, trr~srz. železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic M* M* Britev „Vedno ostra" je nI treba brusiti, se le obdrgne. Dobite torej za K I'50 4 britve izborne izvršitve, izvrsten Izdelek tudi za na|tršo brado. Dobiva se po povzetju I" jeklO le pri 8998 10-1 Zsigmond&Co. s 3 rezervn. noži Ponaredbe se zaslea. Novost! Znamenito! im Iot JHK w m Zakonito zajamčeno. Registriran vzorec. brifjantno angel zvonilo za božične drevo št. I popolnoma Iz kovine s 6 pozlač. angelcl 30 cm vls. Ne-zdrobljlv vrh bož. drevesca. Garantira se za funkcioniranje. Najlepši In najnove|šl okras bo2. drevesca, ki ga nai ne poqreSn nobena krSč. družina. Gorkl zrak treh prižganih sveC vrti gonilno kolo, nanje nrltrjenl Izboljšani jekleni betlcki pa udarjajo na troje zvoncev In blagozvon-čno, srebrnočlsto zvonjenje zadonl, mlado ln staro prestavljajoč v božično blaženost Kos stane s kartonom in navodilom vred preti naprej vposlanlm M K I-50M 3 kosi E 4-— 4 . . 5-20 6 kosov „ 7-50 9 . „ 10-80 12 . „ 13-50 24 . . 26.50 Po poštnem povzetju 2. vin. veC. Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, IzvrSeno veleelegantno in p osebno fino po-nlklioiio, s sukanlml stebrICI za zvonce In tremi prekrasno žareciml srebr. lamettastiml rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. lil navod. vred naprej poslano Jtf K 2--.>v 3 kosi .... K 5-50 I 9 kosov ... K 15-50 .......7-25 12 . ...» 20-25 6 kosov . . . . „ IO-50 | 24 ...... 39-50 Po postnem povzetju 20 vin. več. Pri naročltvl več kosov gorenjih zvonil dobi vsak naročnik 10 kosov izbranih umetno Izgotovljenlh razglednic, med temi božične in novoletne, ki |ih prodajajo povsod po 10-12 »In. 722 7 I Zamena dovoljena ali denar naza), zato nlkak rlzlko. NaroČila naj se pravočasno,naslovljajo na: C. In kr. dvor. zalo!. HANNS KONRAD, BrUx 1852, Češko. Zahtevajte moj najnovejši glavni katolog, katerega do-poSIJem zastonj (n paltnlne prosto. _ Budilka s »tolpnlm zvoncem,Iakakov., .10 ur idoča, ki bije are in pol-are ter ima glasen bnd. sro-n*c, s sretlogladkim okvirjem, 30 cm ▼ premem, kazalnik s šteli lenim vložkom s tremi uteži, 3 letnim pismenim jamstvom samo K 6 60 samo 8 ponoči sretečlr kaialnl-kom K 7 20. Nlkak rlzlkol Zamena dovoljena ali denar naza) I — Razpošilja proti povzetju ali prejrposlatvi denarja Prva trornlca ur ▼ Briixu Hanns Konrad e. In kr. dvorni zaloinlk v Bruxu št. 567 (Češko). Bogato ilnstroTan cenik z nad 3000 podobami pošljem na zahtevo zastonj in franko. 8625 10 1 Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4.00 kom. takozvanih vojnšKlh kocev zo Konje za ceno le K 4-40 komad in K 8-60 za par (6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo oelega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Steinor-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Uunaj, II, Taborstrasse 27 O Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani denar Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdir, posestnika Weichbergerja, Ilosw, Griinvvalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowsk:-ja Drbro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-dorf, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr. 2267 Pri današnji draginji se zamore štedltl samo s koristnim nakupovanjem. Naročite svoje potrebščine posteljnega in teieanega perila, oblek za gospode, gospe In otroke, oprem za neveate naravnost Iz tovarne. Pišite nam, na kar vam pošljemo HT zastonj in poštnine prosto velik katalog Zlasti priporočamo Iz tega: ll vin. MM i i meti MVllI' ostanke 17 i , meter bPM Hib« f i m dolge po izberi iz lodna, barhenta, flanele, zimskega suma, oksforda itd Blago za bluze, predpasnike in brisače. 2559 10-1 Manjši ostanki 1-Sin dolgi, igoral navedenega blaga meter ie za 41 vinarjev Srajce za goape, zelo gorke ... od K !'30 nad Hlače »a gospe, zimske .... od K 1*70 nad. Srajoe z* moške, z ovratnikom ali ne od K 8- n:id Plašči za dečke (od 5-14 letne. . . od K 6-50 md. Plašči za gospode, vsake velikosti . od K 11'40 nad. Vrhnje suknje za gospe najboljšega kroja............od K 5-50 nad Težki, močni konjski kool .... od K 3-- nad Pišite po katalog na naslov: Gebr. REICHART, tovarna Dornbirn 18, Predarlsko. > rnmn m 1 3 i«3 • «•£.»• e O a 0 i a - 3 -1 80 O Si« ro 2. 3 ® 3- S? TO « m « < 3 N S r S- - 3 • g-8.* — 3 03 3 _ "O oW m a 3 O 3 2. (« . » J ! s. SP - <» o 3 3 /O ; vo n> 03 O < • < N 0> ■ (U N oll £ » < • e 3 2. 5 i 3 1 -m l« » 3 "»I« srro — Te r1" 3 m 5 M •o 31 8 B 2T S y n k S L • M <"> £ «5 ■ fr ° ■S < _ v — "C g • 3 cr -■ 3 _ Siji 3 » ta p _ o. «3 a.? n 1 "O -p- o* , 5. S£ 1 «« Pir ■ r* I ■ -'» 1 n.—' K <» 3 5. _ 3 ti ■o » ? 2-ŽT2.3 ■ 2 S-1 »« «» S 0 §.3°. S, H. O ■«r „ o - 69 N g 3*8" =r. 3 a m w C J-1 JT -t 3 M 3 N ft> N< U cr o a 5T N W „ o E. o 55 rs * o M. O a. c/> T3 rc £ 3 O" S 3 o. s: - ? 2. = ^ a 3 g £ 5. a o< O N co ca (M ■t tn » ^ "-t 3 O 5 E: «T> O. O e 3 OM Nad ^ 9T ■n r*- O CD 3 • oo M* CA O -o O -n •n O 3 3 o rx < M o cr N« 3 ^ PC -i O o CL 3 < UX (A O (0 < O 3 3* ^ < 3 » O N< n 3 O • ■M CP