M 91ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Od 25. do 27. marca 2009 je v Radencih potekalo izob- raževanje na temo Tehnični in vsebinski problemi klasič- nega in elektronskega arhiviranja, ki ga je organiziral Pokrajinski arhiv Maribor.1 Izobraževanje se je začelo s slovesno otvoritvijo ob 30-letnici posvetovanj in izobraževanj slovenskih ar- hivov v Radencih. Uvodni in pozdravni govor je imela dr. Slavica Tovšak, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, ki je orisala zgodovino posvetovanj arhi- vistov, ki so z leti postala nepogrešljiva za arhivsko stroko. Na takšnih srečanjih je bil razrešen marsikak- šen strokovni problem, zato bodo organizirana tudi v prihodnje. Nina Zupančič Pušavec je vse udeležence pozdravila v imenu Ministrstva za kulturo in poudarila pomen takšnih posvetovanj ne samo za arhiviste, ampak tudi za pred- stavnike drugih strok. Sledila je slavnostna podelitev priznanj in listin za dolgoletno delo in sodelovanje na posvetovanjih. Pre- jeli so jih tako posamezniki arhivisti kot tudi organiza- cije, ki so kakor koli pripomogli k razvoju arhivistike v Sloveniji. Prof. dr. Leopold Auer, upokojeni direktor Hišne- ga, dvornega in državnega arhiva na Dunaju, je imel uvodno predavanje z naslovom Pomen mednarodnega sodelovanja za razvoj arhivistike v 21. stoletju. Z usta- novitvijo Unesca in z njim povezanega mednarodnega arhivskega sveta je mednarodna arhivistika dobila trdne temelje. Do danes se je iz Unescovega arhivske- ga programa razvilo močno arhivsko sodelovanje in se bo nadaljevalo tudi v 21. stoletju, v katerem bomo izpostavljeni še večji globalizaciji. Pokrajinski arhiv Maribor ima dolgo tradicijo na področju mednarod- nega sodelovanja v arhivistiki. Prevzel je pomembno povezovalno funkcijo med srednjo Evropo in deželami Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Najmočnejša tema povezav in sodelovanja bo gotovo uporaba modernih tehnologij – digitalno arhiviranje ter digitalni popisi gradiva. IZ ARHIVSKE TEORIJE Mag. Tatjana Hajtnik (Arhiv Republike Slovenije) je v prispevku Leto kasneje in tri leta po sprejemu ZVDAGA govorila o vplivu zakonodaje na delovanje arhivov. Pravna podlaga za e-hrambo gradiva je Zakon o var- stvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) ter Uredba o varstvu dokumentarnega in ar- hivskega gradiva. V Arhivu Republike Slovenije so kon- kretno zastavili postopke, povezane z elektronsko hrambo dokumentarnega gradiva, in po dveh letih pregledali nji- hovo realizacijo: • registracija ponudnikov opreme in storitev je bila rea- lizirana s spletno aplikacijo ter natančnim registrom, • potrjevanje notranjih pravil je bilo realizirano s splet- no aplikacijo, • organizirano je bilo usposabljanje ter izpiti za strokov- ne delavce, • pripravljeni in objavljeni so bili Splošni pogoji za iz- vajanje akreditacije, izvajanje postopkov akreditacije, vodenje registra akreditirane opreme in storitev ter izvajanje akreditacijskega nadzora s pomočjo Sloven- skega inštituta za kakovost (SIQ), • potekal je javni razpis za pridobitev zunanjih neodvis- nih institucij za storitve zajema in hrambe dokumen- tov, • pospešeno se izvaja projekt vzpostavitve e-arhiva. Dr. Vladimir Žumer (Arhiv Republike Slovenije) je v prispevku Poslovanje z zapisi med Slovenskimi predpisi, teorijo in prakso predstavil zakonodajo na tem področju, kot so Uredba o upravnem poslovanju, Pravilnik o rokih hrambe, Klasifikacijski načrt … V ta sklop sodi tudi Kon- trolni seznam za potrjevanje notranjih pravil za zajem in hrambo dokumentarnega gradiva v digitalni obliki, pre- verjanje njihovega izvajanja ter preverjanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev akreditacije storitve (v skladu z ZVDAGA). Predstavil je tudi priročnik Poslovanje z zapisi, v katerem so povzetki iz zakonodaje. V tem priročniku so predstav- TEHNI^NI IN VSEBINSKI PROBLEMI KLASI^NEGA IN ELEKTRONSKEGA ARHIVIRANJA doi:10.3359/oz0903091 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI 92 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 ljena tudi pravila za upravljanje dokumentarnega gradi- va, vključno s sodobnim elektronskim poslovanjem in elektronsko hrambo gradiva v digitalni obliki. Poudarek je na urejenem poslovanju z gradivom, kamor sodi siste- matično razvrščanje na podlagi klasifikacijskih načrtov z določenimi roki hranjenja, evidentiranje gradiva v elek- tronskih evidencah, opremljanje z metapodatki, uporaba ustrezne informacijske tehnologije ter informacijska var- nostna politika. Vključuje pa tudi pomembne mednarodne standarde za to področje: ISO 15489, ISO 27001, ISO 23081 ter priporočila Evropske komisije Moreq. Jure Maček (Pokrajinski arhiv Maribor) je v prispevku Pregled dela v slovenskih državnih regionalnih arhivih primerjal poslovanje v slovenskih arhivih (Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Ptuj, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Ko- per, Pokrajinski arhiv Nova Gorica) in opisal dejavnost slovenskih regionalnih arhivov v obdobju 2004–2007. Analiziral je poročila o delu slovenskih arhivov ter za pri- merjavo izbral naslednje kategorije podatkov: • evidenca fondov in zbirk, • pridobivanje javnega arhivskega gradiva, • urejenost arhivskega gradiva v arhivih, • uporaba v znanstvenoraziskovalne in upravne namene, • kulturna, vzgojna in izobraževalna dejavnost, • raziskovalna dejavnost ter hranjenje in materialno varovanje gradiva. Primerjal je število javnopravnih oseb, za katere je arhiv pristojen na svojem območju, in višino dodeljenih finanč- nih sredstev. Rezultati te analize so prikazali dokaj ne- enakopraven položaj slovenskih arhivov, če primerjamo kadrovsko zasedbo, obdelano arhivsko gradivo ter druge dejavnosti. Predlagal je, da naj si ministrstvo za kulturo aktivneje prizadeva za odpravljanje razlik med slovenski- mi arhivi. Dr. Bogdan-Florin Popovici (Romunski narodni arhiv, Oddelek v Brasovu) je predstavil prispevek ISAD(G) in nekaj vidikov romunske arhivske prakse – Biti ali ne biti. Mednarodni arhivski standard ISAD(G) je sodobna reši- tev za standardizirano popisovanje arhivskega gradiva. Romunija, ki ima že nekaj desetletij standardiziran narod- ni sistem za arhivsko delo, bi ob uvedbi novega standarda lahko imela težave. Avtor je analiziral obstoj neskladij med ISAD(G) in romunskimi arhivskimi standardi. Arhi- visti sedaj pri delu uvajajo klasifikacijski načrt in določa- jo rok hrambe za vsak dokument. Glede na klasifikacijo se dokumenti zbirajo v spise in inventarizirajo, vendar takšni popisi arhivskega gradiva nikakor niso v skladu s standardom ISAD(G). Dr. Alenka Šauperl (Filozofska fakulteta, Ljubljana) in mag. Zdenka Semlič Rajh (Pokrajinski arhiv Maribor) sta v prispevku z naslovom Arhivski in knjižnični norma- tivni zapisi o korporativnih telesih, osebah in družinah primerjali standarde iz arhivistike in knjižničarstva ter prikazali razlike med arhivskim in knjižničnim gradivom. S primerjavo standardov, ki jih uporabljajo arhivisti in bibliotekarji, sta želeli ugotoviti, ali je možna medsebojna izmenjava podatkov, namesto da stroki neodvisno druga od druge tvorita vsaka zase enake baze podatkov. Primer- jali sta mednarodne standarde za opis arhivskega – ISAD(G) in knjižničnega gradiva – ISBD(G) ter standar- de za katalogizacijo avtorjev – ISAAR(CPF) in ustvarjal- cev – GARR. Strokovnjaki obeh strok so v Sloveniji te standarde sprejeli. Avtorici ugotavljata, da je podobnost med standardoma za popis arhivskega in knjižničnega gradiva skromna, večja je podobnost med standardoma za zapis imen korporativnih teles, oseb, družin. Sodelovanje pri popisu arhivskega in knjižničnega gradi- va je možno le v omejenem obsegu, saj so obema stroka- ma pomembni različni segmenti. Več sodelovanja bi bilo možno pri imenih ustvarjalcev ali avtorjev. Bibliotekarji so imena korporativnih teles, oseb in družin že popisali v normativni zbirki imen CONOR, ki je javno dostop- na, medtem ko arhivisti šele vzpostavljajo svojo zbirko. Avtorici sta predstavili idejo o skupni bazi teh podatkov in metaiskalniku, ki bi uporabniku omogočil, da bi hkrati iskal podatke v zbirkah knjižnic in arhivov. Vendar je zaenkrat takšna skupna baza podatkov o avtorjih prav zaradi omejenih finančnih sredstev še utopija. Dr. Antonio Monteduro (Srednjeevropska iniciativa, Trst, Italija) je v prispevku Skupna arhivska terminolo- gija kot nujna zahteva za komunikacijo z in med arhivi poudaril, da je pomembno doseči standardiziran jezik za področje arhivistike. Na takšen način bi strokovnjaki, ki delajo z arhivskih gradivom, in uporabniki imeli sredstvo za jasno komunikacijo. V razvoju jezikovnih orodij, ki bi omogočala dobesedni prevod iz enega v drug jezik, še niso presežene nekatere težave, kot na primer: da obstaja malo različnih besed v obstoječih slovarjih arhivske ter- minologije in da ne moremo prevesti enega pojma v drug jezik z eno besedo. Takoj ko bo jezikovna standardizacija uspešna na mednarodnem nivoju, bo lažje tudi raziskova- nje in uporaba arhivskih fondov. Marko Kac (Primat, d. d.) je predstavil materialno hrambo arhivskega gradiva v prispevku Primat in arhivi – Dolgoletno partnerstvo pri varovanju in ohranjanju arhivskega gradiva. Prispevek prikazuje razvoj opreme za arhiviranje in va- rovanje v Primatu, ki je podjetje s stoletno tradicijo na POROČILO M T 93ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 področju izdelave varnostne opreme (blagajne, trezorji, protivlomne omare, trezorski prostori …). Podjetje je z lastnim razvojem opreme ter s čutom za potrebe upo- rabnikov postalo eden vodilnih evropskih proizvajalcev varnostne opreme. S svojo široko paleto izdelkov zado- voljuje potrebe po opremi za arhiviranje in varovanje opreme, pomembne tako za posameznika, institucije kot tudi za narod. Dr. Jusuf Osmani (Državni arhiv Kosova, Priština, Ko- sovo) je v prispevku Arhivska terminologija kot sredstvo komunikacije med arhivskimi delavci predstavil termino- loški slovar in potrebo po standardizaciji arhivske termi- nologije. Na konkretnih primerih je prikazal, da nekateri izrazi označujejo iste stvari po vsem svetu, poudaril pa je tudi razlike znotraj enega jezika, ki se uporablja v dveh različnih državah (primer Albanije in Kosova). Na Koso- vu je bil izdan slovar arhivske terminogije v albanščini, angleščini in francoščini. Ta slovar vsebuje 1465 izrazov iz arhivske prakse, zakonodaje, pomožnih zgodovinskih ved, informatike in izdajateljske dejavnosti. Enote so ure- jene po abecednem redu. Slovar lahko uporabljajo tako arhivski delavci kot tudi ustvarjalci klasičnega, elektron- skega in filmskega gradiva, uporaben pa je lahko tudi za knjižnične delavce. Dr. Živana Heđbeli in Tanja Petrović (Documenta – Center za soočanje s preteklostjo, Zagreb, Hrvaška) sta v prispevku Arhivsko in dokumentarno gradivo kot temelj za uresničevanje človekovih pravic prikazali odredbe Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki so poveza- ne z arhivskim gradivom. Predstavili sta praktične proble- me pri hrambi, zaščiti in nepristranski predstavitvi vseh vrst javnega in privatnega gradiva glede na usposoblje- nost arhivistov. Javnost zadnjih petdeset let ni prepoznala pomembnosti arhivov. Ena od možnosti, da se izboljša prepoznavnost in pomen arhivov, je tudi področje člove- kovih pravic. Majhen del prebivalstva namreč potrebuje arhive za zadovoljevanje kulturnih potreb, mnogo več ljudi pa potrebuje podatke iz arhivov za zadovoljevanje svojih temeljnih človekovih pravic. Dr. Grazia Tato (Državni arhiv v Trstu, Italija) je v pri- spevku Ovrednotenje kulturnih dobrin v arhivih, knjiž- nicah in muzejih predstavila valorizacijo arhivskega gradiva in poudarila, da govoriti o valorizaciji pomeni govoriti tudi o vlogi arhivistov. Arhivisti so v bistvu tisti, ki omogočajo uporabnikom izkoristiti vse prednosti te posebne kulturne dobrine in vse potrebne iskalne pripo- močke (inventarje, indekse, vodiče), brez katerih je arhiv nedostopen. Arhivisti so tudi posredniki med arhivom in uporabniki, prav tako pa skrbijo še za razstave, izdajanje katalogov in publikacij. Prispevek predstavlja tudi različne načine, kako uspešno predstaviti valorizirane kulturne dobrine. Mag. Dražen Kušen (Državni arhiv v Osijeku, Osijek, Hrvaška) je predstavil Strategijo “Total archives” v teo- riji in praksi. Pojem popolni arhivi (angl. total archives) pomeni strategijo upravljanja z arhivskih gradivom in delovanja in ga najdemo v kanadski arhivski teoriji in praksi. Tudi hrvaška in slovenska arhivska teorija in prak- sa imata že pol stoletja podobno usmerjenost. To zahteva večplastno vsebinsko vrednotenje arhivskega gradiva od lokalnega do globalnega pogleda. Strategija vsebuje več principov: 1) arhivisti dokumentirajo celotno zgodovino gradiva, ne samo izvleček; 2) arhivisti dokumentirajo vse oblike arhivskega gradiva, ne glede na katerem nosilcu ali v kakšni obliki je zapis; 3) arhivisti nadzirajo celotni življenjski ciklus zapisov od njegovega nastanka do konč- nega prevzema. Povezanost arhivov v enostavne mreže od lokalnega do nacionalnega nivoja vključuje princip popolnega arhiva. Dr. Ana-Felicia Diaconu (Fakulteta za arhivistiko, Buka- rešta, Romunija) je predstavila prispevek Izobraževanje romunskih arhivistov med trenutnimi potrebami in dina- miko arhivskega področja. Govorila je o izobraževanju romunskih arhivistov in o strokovnih potrebah, ki izha- jajo iz družbenih sprememb po letu 1989. Izobraževanje arhivistov se izvaja na Fakulteti za arhivistiko, začelo pa se je kot šola za arhiviste že leta 1926. Razvoj romunske družbe je zahteval več napora pri izobraževanju arhi- vistov. Zmanjšalo se je število pomožnih zgodovinskih disciplin in povečalo tehnično in praktično znanje. V izobraževalnih načrtih se je pojavila potreba po obliko- vanju programa magistrskega študija ter specializacije na določenih področjih. Dr. Izet Šabotič (Arhiv Tuzelskega kantona, Tuzla, Bos- na in Hercegovina) je v prispevku Arhivist med klasičnim in sodobnim arhiviranjem govoril o tem, da osnovo so- dobne družbe predstavljajo znanje in informacije. Da pa se lahko učinkovito uporablja visoka tehnologija, je treba klasificirati ogromno količino informacij, ki se bodo upo- rabile v javni sferi. Za iste cilje mora delovati tudi sodo- bni arhiv. V arhivu kot kulturni ustanovi morajo na novo sistemizirati delovna mesta in nove profile zaposlenih, ki bodo sprejeli delo z dokumenti ter informacijsko teh- nologijo ter valorizirali arhivske fonde. Izzivi sodobnega časa pa zahtevajo tudi uvajanje marketinških metod in menedžmenta v arhivske ustanove. Dr. Branka Doknić (Arhiv Srbije in Črne gore, Beograd, Srbija) je predstavila Vlogo arhivista v instituciji kulturne dediščine. Arhivi so mednarodno priznani kot kulturna dediščina vsake države, zato tudi težijo k sodobnemu načinu poslovanja ter čim večji vključenosti v družbo. POROČILO 94 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Modernizacija pri delu je ena od prioritetnih nalog arhiv- ske stroke, ki zahteva vzpostavitev novih zaposlitvenih profilov v arhivski stroki. S tem problemom se posebno sooča arhiv kot institucija kulturne dediščine. Novi profili zaposlenih arhivistov pa zahtevajo velik finančni vložek. Jovan P. Popović (Beograd, Srbija) je govoril o Etiki kot kulturi poklica s pogledom na kodeks arhivske etike. Dr- žava si svojega obstoja in kulture ne more zamisliti brez zgodovinskih dokumentov. Kulturne dobrine so eden naj- pomembnejših segmentov države in njenih državljanov. Tudi arhivi so kulturno dobro, njihova zaščita pa trajen proces za kulturno bogatenje ljudi. Človek brez svoje kulture, zgodovine, svojega porekla in nasledstva je odtu- jen, izgubljen. Prav arhivi morajo poskrbeti za zaščito teh materialnih dejstev in dokazov. DELAVNICE Boštjan Gaberc (podjetje Mikrografija) je v prispevku Nadgradnja sistema elektronskega arhiva Easy z uprav- ljanjem s procesi predstavil proizvod Easy, ki je rešitev za arhiviranje in procesiranje dokumentov v elektronski obliki. Uporablja ga že več kot 7000 podjetij različnih velikosti po vsem svetu, namenjen pa je obdelavi velikih količin dokumentov v različnih procesih v podjetju. Si- stem je zanesljiv, varen, odprt, povezljiv z zunanjimi rela- cijskimi bazami, učinkovit in uporabniku prijazen. Značilnosti proizvoda Easy so: • sodelovanje z arhivi, • procesno proučevanje toka dokumentov, • graditev procesov na arhivih, • samostojno okolje ECM je namenjeno arhiviranju, DMS in delovnemu toku dokumentov, • vzpostavitev procesov, nadzorovanje delovnih tokov, možnosti dostopanja do dokumenta (“Ko dokument pride v podjetje, je že arhiviran.”), • zelo enostaven pretok (angl. wokflow), osnova pa je dobro poznavanje organizacije. Sistem Easy vključuje: zajem dokumentov, računalniški izhod, arhiviranje e-pošte, integracijo z MS Office, po- vezavo ERP, prikaz pretoka med oddelki, e-hrambo, enostavno pregledovanje, integracijo s spletno stranjo, arhiviranje. Integracija sistema je možna v vseh poslovnih okoljih: od malih do velikih heterogenih omrežij, pri 1000 in več uporabnikih hkrati, pri masovnem pretoku podatkov, ker je enostaven za uporabo, ergonomski ter moderen uporab- niški vmesnik, ki omogoča preprosto in varno administra- cijo, deluje v popolnem java okolju, uporabniški klienti preko brskalnika temeljijo na “nični administraciji”. Ciljni trg podjetja Mikrografija so podjetja s kompleksni- mi poslovni procesi. Dr. Martin Stürzlinger (podjetje Scope, Švica) je pred- stavil Arhiviranje elektronskih dokumentov v skladu z modelom OAIS. Podjetje Scope solutions iz Basla je za Državni arhiv kantona Basel razvilo aplikacijo za vode- nje arhivskega gradiva ScopeArchiv, ki se uporablja v javnih ter zasebnih arhivih v Švici, Avstriji in Albaniji od leta 1999 dalje. Program je razvit v nemškem, angleškem in francoskem jeziku, delno oziroma skoraj v celoti pa je mogoče posamezne module prilagoditi tudi za delo v slovenščini. Velik poudarek je na programskem modulu za varstvo arhivskega gradiva pri avtorjih gradiva pred samim pre- vzemom v arhiv z možnostjo integracije elektronskih podatkov in elektronskih dokumentov različnih formatov, na digitalizaciji arhivskega gradiva, dostopu do baze po- datkov preko interneta itd. Podatkovna baza deluje v jezi- ku Oracle od verzije 8.1 dalje. Podjetje ponuja tudi aplikacijo ScopeDossier, ki omo- goča vodenje pisarniškega poslovanja za ustvarjalce ar- hivskega gradiva z razvrščanjem gradiva (dokumentov in dosjejev) po vsebini na podlagi klasifikacijskih načrtov. ScopeArchiv je zasnovan kot modularni sistem, sestav- ljen iz treh glavnih modulov: • Varstvo arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv s skupino podatkov o avtorjih arhivskega gradiva, o njihovih pristojnostih in dejavnosti. • Strokovna obdelava arhivskega gradiva s popisova- njem najrazličnejših vrst gradiva in indeksiranjem v skladu z mednarodnimi standardi in drugimi predpisi za arhivsko popisovanje. • Uporaba arhivskega gradiva v procesu iskanja podatkov in dokumentov v intranetu in internetu, izdajanja infor- macij, potrdil in kopij dokumentov, vodenja arhivske čitalnice in evidenc o uporabi gradiva. Scope je aplikacija za vodenje arhivskega gradiva, ki upošteva mednarodne standarde ISAD(G) in ISAAR in zagotavlja širok nabor servisnih pomoči. Mag. Branko Godec (Pošta Slovenije, d. o. o.) je pred- stavil Zunanje izvajanje elektronskega arhiviranja. Pošta Slovenije je razvila lastno aplikacijo za potrebe elektron- skega arhiviranja in pri tem zajela zahteve zakonodaje in podprla notranje procese. POROČILO M T 95ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 E-arhiv Pošte Slovenije zagotavlja celovit sistem za varno hrambo dokumentarnega gradiva v digitalni obliki, ki je skladen z zakoni ZVDAGA in ZEPEP. Namenjen je na- prednim poslovnim uporabnikom, ki želijo varno in za- konsko skladno hraniti različne digitalne dokumente, tudi digitalno podpisane in kriptirane. Sistem v času hrambe ohranja uporabnost vsebine, za- gotavlja njeno nespremenljivost, ohranja avtentičnost oziroma dokazljivost izvora ter varuje hranjene digitalne dokumente pred izgubo. Skrbi tudi za urejenost hranjenih digitalnih dokumentov. Postopek za ponudnike storitev: • registracija storitve, • sprejem in potrditev storitve pri Arhivu Republike Slovenije, kjer se izpelje tudi postopek akreditacije strojne in programske opreme (pridobljena akreditaci- ja storitve velja eno leto), • pooblaščeni revizorji preverjajo notranja pravila. Infrastruktura e-arhiva vključuje: • tri lokacije, • varne podatkovne centre, • akreditirano strojno opremo, • akreditirano programsko opremo, • storitve certifikatske agencije. Celotna potrebna infrastruktura za zagotavljanje storitve, ki zajema informacijske, komunikacijske in gradbene komponente, je v lasti Pošte Slovenije. Različni modeli omogočajo različne nivoje storitev glede hitrosti posredovanja dokumentov v hrambo. Mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaš- čenke, dr. Boštjan Berčič, direktor Inštituta za ekonomi- jo, pravo in informatiko, in Marjan Antončič, svetovalec za varnost (Ainigma, d. o. o.) so avtorji prispevka Pravna varnost elektronskega arhiviranja, ki ga je uradno pred- stavilo podjetje SIMT, ki je vodilno slovensko podjetje na področju sistemske integracije ter rešitev in storitev za upravljanje, shranjevanje, varovanje in arhiviranje po- datkov. SIMT je predstavil poslovne, zakonske in praktične vidi- ke elektronskega arhiviranja, s poudarkom na Zakonu o varovanju osebnih podatkov (ZVOP) in Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (ZVDAGA). V okviru delavnice je potekal tudi razgovor z vodilnima strokovnjakoma na področju elektronskega arhiviranja, s katerima arhivi sodelujejo pri pripravi tehnoloških rešitev – Marjanom Antončičem in dr. Boštjanom Berčičem. Pereč problem je namreč hranjenje podatkov podjetij, ki prenehajo s poslovanjem in imajo dokumentacijo shranje- no pri zunanjem izvajalcu. Razpravljali so o možnosti za vračanje teh podatkov. Na razstavnem prostoru je SIMT predstavil delovanje sto- ritev Centra za varovanje in arhiviranje digitalnih vsebin eSef. Gre za storitve, ki poslovnim in fizičnim uporabni- kom poleg shranjevanja in varovanja digitalnih vsebin, e-pošte in projektne dokumentacije omogočajo tudi varno hrambo elektronske poslovne dokumentacije za potrebe e-poslovanja. IZ ARHIVSKE PRAKSE Omer Zulić (Arhiv Tuzelskega kantona, Tuzla, Bosna in Hercegovina) je v prispevku Vrednotenje in zaščita inve- sticijsko-tehnične dokumentacije v dobi tranzicije govoril o tranzicijskih spremembah v Bosni in Hercegovini, ki so bile vzrok za korenite spremembe na vseh področjih družbe in so se posredno ali neposredno odražale na vrednotenju in zaščiti zbirk v nastajanju. V gospodarski sferi so se spremembe kazale na lastniški strukturi (priva- tizacija), stečajnih in likvidacijskih postopkih, pri čem je aktualno tudi vprašanje zaščite in prevzemanja investicij- sko-tehnične dokumentacije. Avtor se podrobneje ukvarja s problematiko vrednotenja investicijsko-tehnične doku- mentacije v tranzicijskem času ter problematiko zaščite. Opisuje svojo dosedanjo prakso ter tudi veliko rešitev pri posebnostih varovanja in zaščite navedene dokumentaci- je. Mirjana Gulić (Državni arhiv v Zagrebu, Hrvaška) je v prispevku Upravljanje s postopki obdelave fondov s po- dročja pravosodja na primeru pravosodnih fondov prika- zala, koliko pomaga interna aplikacija pri urejanju arhiv- skega gradiva. Analizirala je rezultate obdelave fondov in ugotovila, da se je čas obdelave in popisa gradiva skraj- šal, fazno spremljanje dokumentov je bilo lažje, prav tako dostopnost do podatkov, analize enostavnejše. Vse kaže na to, da arhivisti potrebujejo hitre in učinkovite rešitve. Matko Rako (Državni arhiv v Zagrebu, Hrvaška) je predstavil Metodologijo obdelave arhivskega gradiva s področja gospodarstva iz obdobja socializma. Poleg standardne metodologije, ki je v pripravi za obdelavo arhivskega gradiva, vsaka klasifikacijska skupina fondov v nacionalnem klasifikacijskem sestavu zahteva posebne postopke pri obdelavi in opisu arhivskega fonda. Že od devetdesetih let prejšnjega stoletja se ukvarjajo z ureja- njem postopkov urejanja in obdelave arhivskih fondov. Nadaljevali pa bodo tudi z uvajanjem metodologije obde- lave arhivskih fondov gospodarstva iz obdobja socializ- ma, ki se izvaja v Državnem arhivu v Zagrebu. POROČILO 96 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Ob tem dogodku (predavanjih in delavnicah) je bila po- stavljena tudi razstava tridesetletne zgodovine arhivskih srečanj in posvetovanj v Radencih. Svoj kotiček za prikaz ponudbe storitev in opreme pa so našli tudi številni spon- zorji tega izobraževanja. Opombe 1 V tem poročilu predstavljamo samo prispevke z enodnevnega izobraževanja 25. marca 2009. Metka Bakan Toplak POROČILO