Posamezna Številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list ▼ upravi, naročnina 4 Din, na dom in f>o pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VOHEDEjCJSlCI Uredništvo: Kopitarjeva ul.št.6/HI Telefon št 2050 in i«Wb — Rokopisi »e ne vručujo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Trije shodi ministra dr. M. Kreka V Mariboru Maribor, 15. septembra. Samo na kratko je bilo v »Slovencu« sporočeno, da pride v Muribor minister gosp. dr. Miha Krek, in že so se ob njegovem prihodu v Maribor zbrali na kolodvoru številni prijatelji. Poročali smo že, da se je minister dr. Krek sestal v soboto popoldne s prevzv. knezoškofoui lavantin-skim, pozneje pa še z drugimi prijatelji. Za ob 6 zvečer je bil sklican v dvorani Zadružne gospo-darske banke sestanek najožjih zaupnikov pripravljalnih odborov JRZ za mesto Maribor, toda sestanek se je spremenil v mogočen shod. Ko je prišel točno ob (i dr. Miha Krek, so ga zborovalci navdušeno pozdravili. Sestanek je otvoril bivši narodni poslanec. Franjo Žebot, ki je najprej |>ozdruvil vse navzočne. Nato je minister dr. M. Krek v poldrugourneni govoru v stvarnih in zanimivih izvajanjih pojasnil politični položaj pred nastopom sedanje vlade kakor tudi načrt dela, ki ga hoče vlada izvršiti, (lovor so večkrat prekinili navdušeni vzkliki predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču in notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu. Ob zaključku so vsi zborovalci odobrili ukrepe, ki se izvajajo v svrho ozdravljenju sedanjega političnega življenja ter zlasii z zadovolstvoin sjire-jeli na znanje izjuvo gosp. minstra, da bo vlada jiostopoma, pa energično uveljavila zakonitost in red. Sestanek je zaključil Franjo Žebot s jionovno zahvalo ministru dr. Kreku za njegovo jHiročilo. V Križevcih pri Ljutomera nepravilno, da so danes na desni gospodje, ki so bili še pred nekaj mesci »veliki gospodje« in ki trdijo, da jc dala vlada preveč svobode, da ima danes lahko shod že vsak človek in da se ne ve, kam to vodi. Prva dolžnost te vlade pa je, tla vzbudi zaupanje v zakon in oblast. Zato ravno postopa tudi po sedanjih zakonih, ki jih ni ona dala. Razlika med prej in sedaj pa je v tem, tla sla danes pravica in zakon za vse enaka. Drugi so na levi. ki trdijo, da ta vlada ni nič boljša od prejšnje. Toda vlada je dala navodila, da jo zajamčena svoboda zborovanj, ni pn mogoče vseh ljudi spremeniti na en mah. Ni mogoče v enem mesecu poruvati vsega plevela, ki je rasel pet let. Nekateri so hoteli prirediti nemire, tla bi potem lahko rekli, tla je temu kriv dr. Korošec. Obžalujemo take slučaje, obžalujemo pa tudi ljudstvo, ki takim hujskačem naseda. Prosim vas torej, zapomnite si eno: V 1 a ti a želi polagoma dati državljansko svobodo. Red v javni upravi Toda tisti, ki zakona n? spoštujejo in današnjo svobodo zlorabljajo, ovirajo pot h konsolidaciji in k povrnitvi k popolni svobodi. Da pa dobimo večjo garancijo, da bo delo, ki ga zastavimo, res dovršeno, zato so ustanovili naši voditelji novo politično stranko, ki naj bo nosilka vladne politike in misli. Prepričan sem, da bo mogla vlada na podlagi vc-' like skupne stranke izvesti svoj program. Ta pa je: Red v javni upravi, v občinah, za katere V nedeljo zjutraj se je odpeljal minister dr. Miha Krek preko Slovenskih goric v Križevce pri Ljutomeru. Prijazen trg Križevci je bil ves odet v zastave. Slavolok pred vhodom na zborovališče je pozdravljal množico mož in fantov z Murskega polja, Prektnurja in vzhodnih Slovenskih goric. Ob pol S se je zbralo pred Slomškovim domom nad 2000 fantov in mož. Z ministrom dr. Krekom se je pripeljalo na zborovališče, kjer so zastopnika vlade navdušeno jx>zdravljale množice, nad 100 fantov na kolesih s trobojnicami. Zborovanje je začel ravnatelj gornjeradgonske posojilnice Snoj, ki je jiozdravil zborovalce. Predsednik tabora, posestnik Alojzij Štuhec, je nato podal besedo ministru dr. Kreku. Govor dr. Kreka Imam prijetno dolžnost, da vam prinašam pozdrave voditelja Slovencev dr. Korošca (burno odobravanje), ki mi je naročil, naj grem sredi Murskega polja, kjer bom našel može kot hraste in fante, ki so trpeli, bili teptani, pljuvaui in tlačeni, pa so vzdržali. Našel boš žene, ki so v težkih časih jokale, vendar pa niso obupa vale. Zahvaljuje se 011 in zahvaljujem se jaz temu zvestemu ljudstvu na Murskem polju. Pri tem smo dolžni hvalo tisti vzgoji naše kulture, tisti vzgoji naših mater, ki nas je vedno učila, tla jo samo v trdni, pozitivni _ . _ r . _ . ., . __________ — .....- skupnosti našo moč. Zve.stoba je bila preka- | so vas ogoljufali, v banovini in v vsej javni upravi, ljena v petih letih trpljenja in_ to vse_ radi , j^c more Več priti do časov, ko bi se vsa moč v značaj nos t i in poštenosti same in ki ni pri- j državi osnovala na proglašanju poštenih državlja-čakovala nobenega plačila, — ta zvestoba v našem ljudstvu je naš ponos. Dokler živi v našem ljudstvu taka zvestoba, se nam ni bati življenja. More od ure do ure priti hudoben človek ali nasprotnik, toda dokler ste v teh krajih taki fantje in možje, vam nc more nič trajno škodovati. Naročil mi je dr. Korošec, naj grem najprej v te kraje, kjer so njega poznali v časih, ko je bil zaprt, ko je bil interniran, ko so nekateri govorili, da ni nič in naj vam povem, da še vedno drži staro geslo: Zvestoba za zvestobo! V tistem času, ko so pripovedovali o nas, da nas ni več, da ne pridemo nikdar več, ko nismo mogli in nismo smeli ničesar delati, ko so nas za vsak korak, pa še tako pošten, obtožili protidržavnosti, ne-nacionalnosti, se je pripravljal naš voditelj z drugimi ljudskimi skupinami za novo politiko, ki ji je načelo: »Z narodom za narod!« llil je namen združiti vse skui>ine na eno edinstveno linijo, da se zruši protiljutlski režim, ki jc teptal zakone in da se ustvari v državi red. Pri tem so želele te skupine ustvariti sodelovanje vseh Srhov, Hrvatov in Slovencev. Proti sebi pa srno imeli organizirano nasprotno skupino, ki je bila brez vsake vesti. Ni vpostavila zakone, ki nas je hotela uničiti, ki je imela edini namen, večino ljudstva tlačiti. Ako nismo šli na volitve, smo bili protidržavni. Gnali so nas s silo na volišča, pa vendar niste volili. Toda po volitvah se jc izkazalo, da so vaše glasove sebi prišteli. Ko ste nato pri občinskih volitvah postavili svoje kandidate in zanje glasovali, so vas zopet s silo od volišč odganjali, vas zapirali. vi ste, pa kljub vsemu terorju svoje kandidate volili, toda po volitvah se je izkazalo, da so vaše glasove odšteli. Proti takemu nasprotniku, ki tako zlorablja zakone, ki se tako daleč spozabi, ki mu jc pravilo, da ne dovoljuje niti najmanjše kontrole, nc v volivne spiske, šc manj pa v ostalo upravno uradovanje, jo borba izredno težka. Zato moramo zahtevati, da se vedno Izvaja politika na podlagi pravice in zakonitosti, ker bomo samo na tej politični osnovi mogli ustvariti boljšo bodočnost kraljevine Jugoslavije. Skupno smo rušili in zrušili protiljudski režim z radikali in z drugimi strankami, zato smo tudi toliko pošteni, da smo s temi skupinami prevzeli tudi skupno odgovornost Sporazum s Hrvati Želimo iskrenega s od c I o v a n j a z brati H r v a t i. Treba je vse storiti, da so odnosi med nami in Hrvati lepi in znosljivi. To zahteva skupno življenje v skupni državi. Mi pa smo imeli in imamo svoj program, svojo organizacijo in svojo politiko. Smo za medsebojno spoštovanje in za to, da so odnosi med nami in Hrvati čim boljši. Zato moramo hiti proti vsem poizkusom, ki kvarijo dobre medsebojne odnose. Toda mi ne hodimo tja preko in ne bomo, zato pa bodo naleteli na odločen odpor vsi, ki hodijo in liotlo hodili na našo. Prav jc, da Hrvati drže svojo skupnost, grdo in nepošteno pa jc, če z domagoškimi sredstvi poskušajo rušiti našo skupnost. Lepo je, tla Hrvati spoštujejo svojega voditelja dr. Vladimirja Mačka, toda edina naša stvar in pravica jc, tla se mi borimo za svojega voditelja tir. Korošca. Zaupanje v zakon in oblast Vlada dr. Stojadinoviča. dr. Korošca in prijateljev hoče dati čim več politične svobode, ni jut mogoče napraviti vsega v oueiu mesecu. Zato jc ž love ne ■/. desne. Podlaga vsake oblasti morata biti zakon in pravica. Spoštovanje /.a-Vona zahtevamo otl vseh. Na čelu državo pa morajo biti ljudje, ki so jim zakoni sveti. Ko bo zmagalo to načelo povsod, pridejo tudi boljši časi. Marko Kranjc Marko Kranjc, organizator JRZ v bivši mariborski oblasti, je v lepih jvriiiierli o kralju Matjažu in njegovi Alenčici opisal delo, boje in trplje-I nje slovenskega voditelja dr. Korošca in njegove odnose do slovenskega ljudstva. Ob zaključku je g. Snoj prosil dr. Kreka, naj izroči voditelju Slovcnc?v dr. Anionu Korošcu zagotovilo neomajnega zaupanja, vedne zvestobe in temeljitega in iskrenega dela v novi skupni stranki, I ki jc organizirana v vseh večjih okrajih. V Sv. Lenartu v Slov. goricah Nad 3000 mož in fantov se je zbralo |k> maši na prostornem prostoru za posojilnico. Ob |m>so-jilniei je hil postavljen okrašen otler in ko je sto|iil nanj minister dr. Miha Krek v spremstvu bivšegu poslanca Kr. Žebota, navdušenemu pozdravljanju ni hotelo biti konca. Zmini, priljubljeni iu delovni posestnik otl Sv. Ane. Sjiindler, je otvoril ljudski tabor JRZ in pozdravil prisotne. Za predsednika tabora je bil odbran žu|>an okoliške občine Sv. Lenart g. M u r š a k. I)r. Krek je zopet v poldrugournem govoru razlagal politiko preti sestavo današnje vlade. Njegov govor je bil tako udaren, da je izzval viharna odobravanja meti navzočimi. Za dr. Krekom je živahno pozdravljen imel naslednji govor bivši poslanec Kr. Žebot. »Prijatelji, somišljeniki! Človek obrača, Bog jrn obrne! Kdo bi si preti šlirimi meseci sjiloli upal misliti, da nam bo tako kmalu zojvet zasijala svoboda. Kdo bi si upal izraziti upanje, tla bo naš voditelj tir. Anton Korošec po linijskih volitvah prišel v vlado in v njej zavzemal tako odlično mesto. Saj veste, kako so govorili velikaši prejšnjega režima, še tik pred volitvami je bivši ban in minister dr. Marušič v Mariboru pri Zem- ljini pri banketu s povzdigujeniiu glasom v/kliknit Nikdar vet- Korošec, nikdar ver klerikalci, niti radikali na vlado!« Iii v leni smislu »ii vam zunaj na občinah govorili ljudje, ki -o mi-lili, da bodo njih generali zu vse veke vladali. Mi danes -lavnim tukaj zmago pravice nad krivico. Krmijo Žebot je ostro kritiziral dosedunji režim in izrazil svoje veliko veselje, dn je prišlo do spremembe, ki niijioveduje povrulrk zdravja v slovensko deželo. Zu njim sla govorila še bivša oblastna predsednika dr. .los. Leskova r in Murko Kranjc, oba živahno pozdravljena. Nato pu jo govoril dr. Ravnik iz Mariboru, ki je poudarjal, da je trebil vse delo jnvne uprave usiiH .iti v smislu /. ljudstvom. Tisoči in lisoii slovenskih mož iu fantov iz vseh delov Slov. goric pošiljajo iskrene |ki-zdrave svojemu izkušenemu voditelju iu naj.-la-rejšenni borcu za našo pravice ministru dr. Ani. Korošcu ter mu izražajo neomajno zaupanje, obenem |ia pozdravljajo ministrskega predsednika dr. Stojudiiioviča. Izjavljajo, tla se bodo v-i pridružili JRZ z islim zanosom, kakor so prej sodelovali v SDs. Izražajo željo, da se bodo krivice in nezakonitosti, ki smo jih osnbito v okraju Maribor levi breg tako hudo čutili, kmalu popravile. Blagoslov temeljnega kamna za novo šolo v Mariboru nov za prolidržavne. Viada hoče postaviti javno upravo na osnovo pravega odnosa med oblastjo in ljudstvom. Uprava mora postati pravi in zdravi posredovalec in^d vlado in ljudstvom. Ljudstvo mora biti del države, uradniki pa del javne uprave, ki se mora približati ljudstvu. Vlada hoče popraviti Vlada hoče popraviti razmere, da pozove čimprej vse državljane na svobodne tajne volitve. Na ta način izvoljeno ljudsko zastopstvo pa naj prinese tiste reforme, ki bodo popolnoma normalizirale naše javno življenje. Mi hočemo, da se postavi organizacija javne uprave na najširšo samoupravo, preko občine, sreza in banovine do države. Samouprava mora imeti toliko moči, kolikor je je za izvrševanje državnih poslov potrebno. Vsako pretirano reformiranje je zlo. Vsak naj da in razvija vse dobro, kar ima, in bo cvetje s slovenske zemlje krasilo skupen državni vrt. Tako bomo najbolj koristili drug drugemu in bomo doprinašali do državnega in narodnega bogastva. Rasli bomo vsak iz sebe, oblikovali se bomo po naše, toda koristili bomo drug drugemu v harmonično lepi skupnosti cele države kraljevine Jugoslavije. »Pristaši dr. Korošca vstajam o ..." Očitajo nam, da smo separatisti. Kdor škoduje ljudstvu, kdor loči upravo od ljudstva, kdor sepa-rira ljudstvo od sodelovanja in kdor izbere državo, da v ljudstvu ubije državno zavest, ta je separatist. Povsod, kamor pridete, pripovedujte, da vstajamo vsi pristaši dr. Korošca v novo politično življenje. Mi bomo stranki med nami dali naše življenje in ji vtisnili naš obraz. Hočemo pa sodelovati z vsemi, ki to iskreno mislijo. Vi ste stebri nove stranke, vabljeni pa so vsi iskreni, pošteni in odkriti ljudje. Vidim, da imate nekateri zelene kravate, zdi se mi, da pomeni to upanje, da je minil čas, ko so vas zaradi zelenih kravat preganjali. Takrat smo hoteli vsem samo povedali, da smo skupaj, vas pa so proglasili za prolidržavne. Preganjali so vas tisti, ki imajo zelene zastave kmetske internacionale na prsih in ki hodijo med vas z zeleno zastavo kmetske internacionale ter vas razdvajajo. Ko boste delali na temelju našega strankinega programa, bodo zopet prihajali med vas s to zeleno zastavo, rečem pa vam, ne govorite z njimi, povejte jim samo: Ko smo bili v zelenih kravatah, nas niste poznali. Sedaj vas mi, ki imamo zelene kravate, nočemo poznali. Tako upamo, da bo prišel srečnejši čas, ko bo s skrbjo in ljubeznijo vsak opravljal svoje delo, ko bo pn vedel, da bo iz organizirane skupnosti tudi za Mursko polje zrastel dober kos kruha. V tem nam pomagaj Bog!« Govor ministra dr. Kreka so navzočni burno pozdravljali. Dr. Lcshovar Živahno pozdravljen je nato govoril bivši predsednik oblastnega odboru dr. Lesko-var, ki je zboroval ceni govoril o danes najvažnejšem vprašanju — o popolni svobodi. Svoboda je kot zdravje, ker zdrav človek na zdravje ne misli, kot tudi ne človek, ki je svoboden, ne pojmuje pomena svobode. Zato moramo paziti na svobodo kot na zdravje. Vendar pa svobode ne bomo nikdar dovolili zlorabljati, ker ue priznavamo hujskanja ue Maribor, 15. septembra. Danes dopoldne se je praznovala v Mariboru pomenljiva slovesnost. V magdulen--ske.n delu mesta ne je polagal temelj novim Veličastnim Šolskim poslopjem, ki jih bo zgradilo mesto Maribor v s|>oinin na blago-pokojnega našega vladarja Aleksandra I. ter v blagor in prospeh mariborske mladine, ki bo našla v novi šoli novo torišče izobrazbe in vzgoje za svojo pot v življenje. Polaganje temeljnega kamna je bilo zelo slovesno. Zbralo se je na tisoče ljudi vseh slojev, največ pa je bilo šolske mladine, zlasti ljudskosolske in iz meščanskih šol, ki je pod vodstvom učiteljstva v sprevodih liri-korakala na slavnostni prostor. Ob 11. uri jc prispel knezoškof dr. Ivan Tomažičs spremstvom. Za njim so prišli podban tir. P i r k m a j c r, mestni poveljnik general 11 a ti ž i e s spremstvom, mestni načelnik tir. Lipold, sreska glavarja tir. Seno kov ič in M a k a r, načelnik mestne jio-licije R a d o š e v i č, komisar obmejne poli-cije Kraj novic, vsi ravnatelji srednjih in meščanskih šol, občinski svetniki in številni predstavniki mestnega javnega življenja. Meslni župan tir. Franjo Lipold je po-zdravil vse navzoče odličnike in občinstvo ter povedal, da so poslali pismene pozdrave notranji minister dr. Anton Korošec, minister brez listnice dr. Miha Krek, ljubljanski župan dr. R a v n i h a r, stolni prost dr. Maksimiljan Vraber, bivši mariborski župan in oblastni predsednik dr. Lesk o v a r. Poudarjal je, da je nova zgradba določena kot sjiomin nu blagopokojnega kralja ter prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. Nato je jirečital listino, ki se bo vložila v temeljni kamen. Moto je napisal naš pesnik Glase r: »Jaz prvi sem in v temelj položen, in mirno čakam teže in bremen: dom mnogih bo zgrajen nad mano, vem— in biti prvi, je služiti vsem.« Listina je vložena v bakreno puščico in položena v odprtino temeljnega kamna. v Na tribuno je stopil riuto prevzvišeni knezoškof dr. Ivan To m a ž i č v polnem škofovskem ornatu ter izvajal v napeli tišini programitične misli o pomenu šolske vzgoje ter o poslanstvu Cerkve. »Danes dozoreva,« je dejal knezoškof, kar je zasnoval v Bogu počivajoči msgr. dr. Anion Jerovšek, ki je ravno na današnji dan preil 4 leti predlagal, naj bi mestna občina s vsoto 4 milijonov Din. ki jih na njegovo pobudo daruje Mestna hranilnica ob svoji 70 letnici, zgraili prepotrebna šola na desnem dravskem bregu. — Prav je, da blagoslavljamo temelje taki zgradbi, saj .ii je j>o-treben božji blagoslov, kajti, kakor pravi naš veliki Slomšek: Prazno je delo brez žegna z nebes! Kot zastopnik Cerkve izražam iskreno željo in molitev, naj bi šola, vzrastla na tem temelju, bila v blagor in srečo učeči se mladini. Zgodovina jc jiriča, tla .je bila Cerkev lista, ki je prva doumela veliko nalogo šol ter jih začela ustanavljali. Dal Bog, da bi iz te šole v složnem delu med učitelji in kateheti prihajali dobri kristjani. Dober kristjan — dober občan, iskren domoljub, zanesljiv državljan, koristen član človeške družbe.« Po govoru je knezoškof blagoslovil temeljni kamen. Nato je govoril v imenu vlade in banovine podban tir. P i r k rn n j e r, za društvo »Šola in tlom« je izjiregovoril tir. P o 1 j a n e c, zn meščansko šolo ravnatelj II ume k in šolski nadzornik Alt, zatem pa sta se zahvalila v imenu šolske mladine učenec IV. razr. meščanske šole H cel in neka učenka dekl. osnovne šole. Mladina jc pod vodstvom učitelja Horvata zapela državno himno in več lejiili pesmi, godbeno komade jia je odigrala železuičarska gotlha Drava . Tako je bil položen temelj novem u m>I-sktMiin jkisIojijii, ki irn je zasnoval arb. intr. Cornigoj tako, da bo gotovi) najlepši' po zunanjosti, po notranji oprem i jui najmodernejše v vsej naši državi. 50 letnica CirUove tiskarne Maribor, 15. septembra. Matica slovenske krščanske |>rosvete na slovenskem Štajerskem Cirilova tiskarna v Mariboru— slavi danes zlati jubilej svojega obstoja. Proslava dogodka, ki je tako |io-lnenljiv za ves narodni in krščanski pokret v večjem deln naše slovensko zemlje, se je izvršila danes na iiajprisivnejši način — z zahvalo sv. daril vije, ki je bila ob pol 10. v stolni in mestni župni cerkvi. Veličustiiu udeležba mariborskega iiiešeunslva je pokazala, kako je prirastia k srcu Mariborčanom ta važna ustanova. Sv. maši so |irisostvovali prevzvišeni vlatlika lavantinski tir. Ivan To-mužič, stolni dekan tir. ('ukala s stolnimi kanoniki msgr. Umekoin, dr. Mirtoin in dr. Žagarjem, predsednik Prosvetne zvezo iu biv. nar. poslanec bog. prof. dr. Josip Hohnjec, jirejšiiji mariborski župan tir. .Iiivan, ravnatelj Cirilove tiskarne Frane llrastel.j. jii-satelj in urednik Slovenskega gospodarja Januš (iolec, prof. tir. Prijatelj, prof. v p. Majcen, celokujino osolijo Cirilove tiskarne in mnogi drugi odlični prijatelji in sodelavci v katoliškem prosvetnem gibanju. Pred sv. opravilom jc imel prof. v j), msgr. V rože pridigo, v kateri je nanizal krasne misli o pomenu dobrega tiska. Po jiritligi se je vršilo poniilikalno sv. opravilo, ki ga je imel v palncm ornatu predsednik Katoliškega ti; skovnega društva v Mariboru mil. g. stolni prost, tir. Maksimiljan Vraber ob asistenci vikarja Muntlo iu kaplanov Pri božiča ter Jurauovieii. Po sv. maši jc bila zahvalna pesem. Med sv. opravilom je krasno izvajalo stolno pevsko društvo j»od vodstvom kupol-nika Jan. Ev. Gašjieršiča latinsko mašo. — Popoldne je bila v tiskarni interna proslava zlatega jubileja, ki so se je udeležili vidni predstavniki našega javnega življenja. Ko «e je danes popoldne vrnil min. dr. Krek iz Slovenskih goric v Maribor, se je udeležil intimne proslave ob priliki 50 letnice Cirilove tiskarne v Mariboru. V lepili in vznesenih besedah je proslavljal delo Cirilove tiskarne ne samo za Slovence, ampak za celo državo. Intimne proslave se je udeležil med drugimi tudi prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič, dalje predsednik KTD v Mariboru stolni prošt dr. M. Vraber, stolni dekan dr. Cukala, stolni župnik msgr. Umek in drugi številni odličniki mariborskega javnega življenja. Ponoven izbruh voine? Bucnos Aires, 15. sept. AA. Ilavas poroča: Čeprav so včeraj |>osla!i v Kvropo tlokaj pomirljiva poročila, potrjujejo, da ie konferenca za mir zašla v hud jiolo/aj. Iz zanesljivega vira so zvedeli, da že mesec dni ni bilo nobene seje, Bolivijski delegati, ki so svojčas odpotovali v Lapaz, se še niso vrnili. Zdaj so tudi paragvajski delegati sprejeli od svoje vlade nalog, naj se vrnejo v Asiuicion. Neki listi so objavili jiismo predsednika bolivijske republike, da Bolivija vojne nc smatra za končane, ker ujetnikov še niso [Kislali domov. Predsednik paragvajske republike pa jc v pismenem navodilu svojim delegatom na mirovni konferenci omenil, da jc pesimist glede končnega izida konference zaradi nepomirljivosli bolivijskih zastopnikov. Položaj je zap'etcn tudi radi motnega notranjega položaja v Boliviji, /aratli lega ni mogoče ved- t! ali L»i morebitni pristanki bolivijske vlade bili ia (o državo obvezni. Narodnosocialistični konftres v Nurnhergu Hitler proglaša primat stranke Kljukasta zastava edina dovoljena - Nemčija hoče kolonije nazaj Zbor Zveze trgovskih zdruzenj Nemški državni kancler je v Ingu začel govoriti šele ob pol desetih /večer. Zato bomo njegov govor objn-.1110 začetne misli. V mestu vlada vili jutri, danes pa s; Niirnberg, lf>. sept. TG. nepopisno razpoloženje. Stot.soccrc nu.se so ,e navalile v prestolieo narod.H.soaahM,^ ne stranke . vse v um lorinuli, k. * ' 1 ^ v solne, v najrazličnejših barvah Mesto jo m a ravliost ovito v rdeče zastavo s kljukasti "i križi in .ie pogled nanj za "»vudnega zemlja na ........lirljiv. ker ..... jemlje d mll mrm.i razum. Od vseh straiu korak o uniforinirunc kolone z zastavam, na .nunah i„ /. godbo na čelu. ob straneh pa stojijo zopet dolge vrste uniform, ki dviga,10 roko proti sredi eeste. odkoder odgovarjajo zoj.et dvigi rok. Samo marširauje od ranega ju trn, samo sentimentalne melodiji \Y ' Horst zka" poveT.in kot bi cepil hrastov hlod, trdi odmevajoči udarci ^tisočerih puro v škorenj po nuvnbersk.h ulicah. Stranka bo danes slavil« svoj primat v državi, t o- I slanci so prišli bolj .skrivnostno., odeti vsi v uniforme s strankinimi našivi. N.icoj bo konec njihove slave. \ saj lako izgleda. tuiu-leiterii .se vozijo v krasnih llcn/.' avtomobilih mimo korakujoeili logijoiiuv. Zunaj nn periferiji pa hitlerjevski navod pod somi. ki se razlegajo daleč nekam :<;i obzorje■ J; pri bi rad ušesu, da ne bi slisal b' -CaM<-borbe glasov, zaprl oči, ki se solzijo <'<1 nlcj čine v katero ie vse zavito. A odprto moraš imeti oboje in roko dvigati na vse strani v tej metropoli, kjer velja -mil« zakon nemške stranke. ,. , .,, , Ogromne mase ljudstva v uniformah, človek ima vtis, ila so tudi žel — so se /brale v liepopislieill brnenju okrog dvorane, kamor prihajajo poslimei. Železen red ob vbodu. Dviganje rok. 1 rila povelju. Zvonovi Z.vone. Dol / gradu, kjer nedolžno poci■ danes že zarjaveli Niirnbcrgcr 1 rieli-ler režejo kot ognjene salve fanfare, ki se jim mora izoeuiti ves ostali h rese m trese. Ftihrer prihaja... gre i><> ulicah. I.juujc stopam na prsle... roke dvigajo, da nc u iirišli prepozno, -eni z daljave pa grmi votlo premikali ie ljudskih množic. Žarometi se- , knjo stopnisr" paliiee. kjer bo zboroval j Hciehsliig. daleč naokrog je vse izpraznjeno | in kot mrtvaške sveže stojo naokrog aa^zve-stejSi med zvestimi, črno uniformirani ss vetniki v železnih čeladah. Kol blisk švigne po ulici avtomobil s Fiihrcrjeiii . ki slon in / mrkim obrazom odgovarja s komaj dvig njeno roko slotisočeriiu rokaltl. ki streljajo poševno navpič »»'d oglušujočim vpitjem lleil Hitler! ali krajše iu bolj rezko Heil - "ko lo poročam, otvarja predsednik Roichstaga državni zbor. V. generalski , uni-formi je pred ogromnim kljukastim križem, ki gleda razposajeno dol na poslanca, ki so-di j«7 po demokratičnih klopeh. Zunaj smo, v dvorano ne moremo, puc pa. poslušamo gi; meijcgovora, ki ga prenašajo stotisocer. zvočniki po mostu v dclirju, po vsej Nem-čiji in po vsem svetu... Sfrafiha in država sla eno Pariz, 15. sept. TG. Nocojšnji listi veliko piše jo o govoru, ki ga bo imel v poznih urah nemški državni kancler na strankinem kongresu v Niirnbergu pred parlamentom, ki ga je vpoklica I za to nočno zasedanje. Listi ugib jejo, o čem bo govoril. Gotovo Je, da bo r tej priliki poudaril primat stranke v nemški državi In da bo (o posebno poudaril s leni, da bo ukinjena dosedanja državna zastava (čriio-bela-rdeea) in da ho zastava s kliiikastim križem vpeljana kot edini državni emblem v Nemčiji. Listi govorijo tudi, da bo državni zhor sedaj ko sta stranka m država postala eno, ukinjen, končno bo Hitler govoril tudi o zunanji politiki m bo poudaril. da zahteva sedaj Nemčija, da se JI vrne-io kolonije ali odmerijo obširni kolonljalnl mandati. Končno ho izjavil, »da Nenuija nI voljna In ni v stanu vršiti kakršenkoli vpliv na izboljšanje položaja v hvropl vtrm lili drugem smislu, ker sc Je docela posvetila obnovi same Nemčije In miroljubnemu sedelo-vanju /. vsi li svojimi sosedi. 100,000 v pawdi 15 senl. c. Dopoldne jc bila velika ...... ki T~ . Ljutomer, 15. sept. /.e v soboto so se zbrali številni delegati posameznih trgovskih združenj iz vse Slovenije na nredkotilereiico v Ljutomeru. Predkontereuco je vodil predsednik Zveze g. Josip J. Kavčič ter so bili pretresam vsi predlogi, ki so jih poslala zu glavno skupščino posamezna združenja. Debata o vseli predlogih je trajala dolgo v noč. Zvečer so Ijuto-merski trgovci s predsednikom g. Vilarjem na čelu priredili svojim tovarišem iz vse Slovenije prijateljski večer, na katerem je bilo izmenjanih več |>o- membnih zdravic. . ...... , , ; Danes dojKildne pa se je ob številni udeležbi delegatov vršil občni zbor Zveze trgovskih združenj? Občnemu zboru je predsedoval predsednik zveze g. Josip J Kavčič, prisostvovali |ia so občnemu zboru zastopnik banske uprave okrajni načelnik dr Farčnik, predsednik Zbornice za IUI Ivan Jelačin s tajnikom dr. Plessom, predsednik občine Kuharič, zastopnik radgonske občine Sušeč, zastopnik trg. in obrhi, društev Rujh, davčni upravitelj Zupančič, predsednik Društva iiidustrljcev in veletrgovcev Stane Vidmar, predsednik trg. drualva i Merkur Sntrkolj in predsednik Društva trg. jx)lni- kov I Krek \' uvodu je g. Kavčič |xizdravi! vse navzoče goste in delegate ter ugotovil, da je zastopanih na je napetost in nahalali smo se v obupnem položaju. Toda solidarni nastop slovenskega trgovstva je premagal marsikatere težave in finančni minister, sedanji ministrski predsednik dr. Stojadinovič, je sam spoznal težavni položaj in dal olajšave katere so zahtevale trgovske organizacije. Napredek je viden na več poljih, toda treba jc še mnogo dela v bodočnosti iti trgovslvo mora postati v tej borbi ofenzivno, ne pa v defenzivi. Trgovstvo bo zlasti zahtevalo one stvari, ki so nuino potrebne za vse slovensko gospodarstvo, v prvi vrsti dobro železniško in ceslno zvezo Slovenije z morjem. Obširno se je nato pečal tudi z drugimi težavami slovenskega gospodarstva. Trgovstvo se popolnoma pridružuje resolucijam, ki so jih sklenile na mojem zadnjem zborovanju v Ljubljani trgovske zbornice iz vse države glede zaščite kmeta in regulativnih hranilnic. Tudi je potrebno čimprei sklicati gospodarski svet in pripraviti tla za stanovsko ureditev države. Trgovstvo potrebuje tudi socialno zavarovanje. Sledil je govor predsednika mariborskega združenja trgovcev Ferda Pinterja, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi drugih aktualnih problemov slovenske trgovine, /.ahteval ie ukinitev privilegijev za konzumne zadruge, Individuelno zaščito, pospeševalne izvoza, tujskega prometa in povečanje lil >-■ ......... --- ... •, ■ .SpeSK V ,1 II1« lAVUfcd, ''l^nv^u ... občnem zboru po delegatih nad 'H M) organti/.i ranit n , &e\eie Slovenije pri izdatkih za javna dela. trgovcev .z vse Slovenije. Odposlana je bila uda- Nlirnberg, - ■,..,• ;„,,„,„ E,rvj-j, r; korakalo nad 1^01)00 članov !v\ m S^. Med njimi so bili tudi motorizirani oddelki stranke. .Vu.nohod sc ic izvršil V Sijajnem redu. Nato >c imel Hitler na /brane silen govor, v katerem jih te navduševal za komi/eo pol \ novo dobo nemške zgodovine. Rekel jim e. da se sedaj začen a za Nemčijo nova dobo zgodovine in da so narodni socialisti tisti, ki (brala > la list zgodovine. Nemčija se danes b ri nrr.li rov urjenju boljševiške židovske interna-cicnalc ki hoče .ra/gati ves »vel iz Moskve, kamor -c ic zatekla. Nova doba nctllske zgodovine pa se jc tj--ehi letos. Oddelki SA iu SS bodo že v nekaj mesecih doživeli. \ čem se začenja ta nova doba nemHe politike. Stranka ima za seboj vso inhdino in ta mladina doživlja silne stvari v vsem jiokrelu. Mi vsi delamo zato. da bi ustvarili nove generacije. Hočemo, da bi bila ta generacija trda in ne-ucD^ijiva. Dasi nočem sjiora z nikomer, mi vsi vemo na čem smo. Dajem vam sedaj nove zastave, nosite jih pred seboj lako. da bo ves narod korakal strumno za vami in za temi zastavami * novo dobo. Tem zastavam zaupamo svojo svobodo. • • nostna brzojavka kralju Petru II., nato pa še brzo-1 javni pozdravi ministrskemu predsedniku dr. Stoja-dinovičti, notranjemu ministru dr Korošcu, ministru trg. in industrije dr. Vrbaniču, ministru brez portlelja dr. Mihi Kreku ler banu dravske banovi-I nc dr. Maiku Natlačenu. Sledili so pozdravili govori okrajnega glavarja, predsednika občine Kuharica, poslanca l.uka-čiča, predsednika /Ibomiie Ivana Jelačina ter končno domačina g. Vilaria. Iz obsežnega predsedniškega jjoročila, ki ga je podal g. Kavčič, posr > lc-lc glavne misli: trgovstvo mora t:. ujili zborovanjih izkazali sIojo in sianovsko zavesi. Nujboljt-o podlago za lo delu pa daje delo v posaiiuznin združenjih, ki se mora vodiii |>o teli načelih. Lani, ko smo zborovali v Konjicah, je bil položaj šlru^H^uii, vladala Računski zaključek za leto 1934 je podal blagajnik zveze g. P. Fabiani. Dohodki so znašali (izdatki ravno toliko) 200.000 Din. Čisto premoženje zveze je znašalo ob koncu leta 1934 144.000 Dtn. Financiranje zveze je zelo otežkočeno radi velikih zaostankov na članarini in je dosegel dolg združeni na članarini že 90.000 Din. Največ zaostankov datira iz preteklega leta. V imenu nadzorstva je predlagal g. J, Logar iz St. Vida nad Ljubljano absoiutorii, ki je bil soglasno sprejet. Proračun za 1934 znaša 174.000 Din. Nato je prečital g. Lojze Šmuc resolucije, katerim ie dodal še nekaj točk predsednik zbornice g. Ivan Jelačin. V imenu lesne sekcije ie podal se nokai umestnih predlogov predsednik Osrednjo sckcije lesne trgovine g. Franio Skrbeč. Končno ie bilo sk'~ni2no, da bo prihodnji občn; zbor Zveze leta 1936 v Brežicah. Občinski uslužbenci za svole pravice Senca Nemčije lezi nad Abes'ni'o Tajna francoska nota Angliji o zaščiti avstrijske neodvisnosti Ženeva, 12. septembra. (Od našega posebnega poročevalca.) Bolj zanimivo kol velika sejna dvornim, kjer nastopajo veliki državniki s svojimi govori. kulisje. kjer se pletejo na vse strani diplomnlcnc intrige in kjer prav za prav padajo odlonK-e. ki jili slavnostna sejna dvorana samo zabeleži kot 'godovinska dejstva. Francosko vprašanje ljondonn Tako je danes prišla v obtok vest. da i ■ l->a»i-1-ija te dni silno energično povpruševnia naravnost v Londonu, če bo angleška vlada zavzela isto --«:»-lišfe do Zveze narodov tudi v primeru, če hi -e naenkrat pojavilo na obzorju vprašanje neodvisnosti Avstrije. Zdi se, dn bo ta problem v kratkem vzšel in v Ženevi ga ni nikdo vesel, najmanj pa Francija. Odgovori angleških ministrov na francoska vprašanja so bili nejasni. Tudi pojasnila, ki jih je sir Samuel lloare dajal Lavalu v enem neštetih razgovorov, ki sta iili imela, niso bila za (lostna. Laval .ic končno odločil, da stavi In vprašuje naravnost predsedniku angleški- vlade ll.ddvvillii v obliki pisane vorhalm- niito. ki j" /c prispela v London. \' te.i verbalni noti vprašuje Laval Itnhhvina nnraviiosl, io bo \nglija /. isjo odločnostjo hranila pravice Zveze narodov, liku bi naenkrat Vvslrijn nahiijnln v istem polu aju. kakor danes Aliesinija in hi poslalo potrebno, ila članice Zveze narodov hranijo Vvstrii« prod na-liadnlcem. ki v tem priinoru nc more bili nikdo drugi, kakor Nemčija... Ničesar tukaj v /eivvi ni znanega, kako je biln francoska noln v Londonu sprejela in kaj bo Baldviin odgovoril na zaskrbljeno vprašanje Lavalu. Vprašanje je za francosko politiko bitno. Ako se Francija dan-s postavi ob Italijo in onemogoči, dn bi Zvezn na- hajajo somkai iz Londona, pa pravijo, da angleška vlada za enkrat ne bo hotela dati kakšnih jam-stev, ki bi ji vezala roke rodov reševala abesinski s|vor. kakor to jiredpisujo pakt Zveze narodov, potem bi imela silne teZnvo. fe hi hotelu pozneje alarmirati istn Z v ozn narodov da nai nastopi proti Nemčiji, ako hi slednji padlo vn um. da izkoristi abesinski spor zu uresničitev svojih političnih ciljev v \vslriji. »rvoinosl Avstrijcev Avstrijska delegacija deluje noč in dan v za-kulisju. ker sama čuti. da za nbesinskim s|iorom vstaja tudi vprašanje obstoja Avstrije. Ona ve. da pomeni zrušitev Zveze narodov za n j o izgubo, ki jo I h li k o usodna /. a n j e u obstoj. Sedli j ima za sebe Zveze narodov Kogn bo imela poleni, če se mor Zveze narodov ob abesinskem sporu skrha! Golo orožje Francije in Italije, lo sn pravi novo vojno v Kv-roiii' Avstrijski delegati so neprestano okrog Lavalu in Angležev. Kajti oni tudi lo dobro vedo. da so izgubili največ, če se bi Anglija, razočaram, nad Ženevo, potegnila nazaj in pustila Nemcem, da rešujejo avstrijski problem po svoje. rudno ic to in za nas vse. ki gledamo tn hoj „(1 blizu, razburljivo, kako vedno bolj temna in orgaiiifiia postaja vez mod Abesinijo m Lvropo. Kako vodno bolj vstaja tudi pošast novo vojno nevarnosti. Prod BO loti jo sprožil svetovno vojno Balkan. Menda jc danes vendar no bo Abesinijn. Ženeva. 14. septembra. (Od našega posebnega poročevalca.) V zvezi s pismom, ki sem ga pred par dnevi poslal o tajinstveni trancoski noti. ki se nahaja že v Londonu |naš dopisnik meni dopis, ki ga pri občujemo zgoraj na prvem meslu. Op. ured.), Vam lahko danes povem toliko, da angieškn vlada še ni dala noh«Mietfa odgovora. Privatna poročila, ki pri- v bodočnosti. Zdi se, Hn ie angleška vlsda sicer voljna z vso silo uveljaviti pakt Zveze narodov, če bi kakšna druga ; država hotela od zunai kršiti avstrijsko neodvisnost, rerimo, če bi Nemčija napadla avstrijske meje, toda nikakor noče priznati, da bi bilo treba razburjati Zvezo narodov, če bi avstrijski narodni 1 socialisti saiei postali lako močni, da bi bvedli prevrat, si doli nov režim in i«kali potem zaslombe v Nemčiji. Takšen bo brez dvoma ludi odgovor onglea-ce vlade na francosko noto. Tukaj v ženevskem zakulisju verjamejo, da izigrava angleška vlada sedai avstrijsko karto, da hi s tem prisilila FVanciio, da se odtrga od italijanske politike. Lavulov govor je pokazal, da se to \ngliji ni posrečilo. Zato bo angleška vlada ie naprej poiskala na to bolečo rano, ker ve, da ničesar ne bo bolj vplivalo na pomiritev abesin-ske«a spora, knkor živo zavest, da v zaledju Italije v Alpah in ob 'rancosko-nemški meji še ni vse v redu in da lam še vedno straši pošast nemške nevarnosti. Imel sem priliko razgovarjali se z mnogoštevilnimi Angleži, ki delajo tukaj špalir angleški delegaciji. Iz teh razgovorov človek odnese vlis. da j Anglija mi3li resno, da njen odpor proti italijan-, skim ambicijam v Abesiniji ni samo teatralen. Med njimi sem jih našel celo, ki so dejali, da bi malo vojne ne škodovalo, ker je gotovo, da hosta obe stranki po enem letu postali že mnogo bolj mehki in bo Anglija takrat igraje posredovala in odnesla iz Abesinije še večji plen za sebe, kot bi Ja sedaj v najboljšem primeru. Če tem Angležem govoriš, da bi bilo mogoče zasesti v enem samem | veselem pohodu vso Abesinijo, se ti smejejo. Ahe-siniia je tako velika, kakor tri Francije (pet Jugo-j slavij. Op. ured.). z 11 milijoni prebivalcev, Da zasedeš tidcšno ogromno de/.elo, je treba samo za ' zasedbo milijon vojaliov. In denarja, denarja, de-1 naris ... Kdo pa kaj takšnega danes zmore. Lažje . je pepejati se. Mnogo lažja pa bodo pogalanja. lako ! se ti Angtežf mukalo, ko bo orvo navd-.šcnSe po-I nehalo. In takrat bo angleški imperij obdrjal prav ... J. V. Ljubljana. 15. septembra. Hnnos so v uinglslralnl dvorani ves dan zasedali delegati organizacij uslužbencev mestnih In vaških občin i/, vse države, ki so organizirane v Zvezi organizacij uslužbencev mestnih iti vaških občin kraljevine Jugoslavije. Zbrali so se, da v enotni, orgiuiizlrani fronti nastopijo za svoje stanovske jnavic.', ki so rndl različnih zakonov In uredb, zlasti zakonu o mestnih občinah, v resni nevarnosti. Okrožnica, ki jih je pozvalu na zborovanje, navaja, dn Je njihova organizacija poslednje dve leti v neprestani borbi. Trenutno se orguni-I /arija bori za to. da se ukine uredba, s katero se z.n znižujejo osebni izdatki. Kakor znano, jo finančno minslrstvo v svojem navodilu za sestavljanje proračunov mestnih In vaških občin za proračunsko leto 1030-37 odredilo, nnj se jiosveti posebno pozornost osebnim Izdatkom, ki Jih je za vsako ceno znižati za 10%. nadalje, da je treba vse oddelke In odseke, ki niso neobhodno potrebni, ukiniti, dn se odvišni uslužbenci odpuste, dn sc no sine dopustiti nobeno napredovanje usltiž-benstva itd. Okrožnica navaja, dn bi znašalo to znižanje osebnih izdatkov v proračunu mestnih občin "O milijonov dinarjev, pri vaških občinah j>a 50 milijonov dinarjev. skii|)iio tedaj 120 milijonov. S tem bi bili seveda občutno prizadeli vsi uslužbenci mestnih In vaških občin, od katerih že sedaj premnogi bijejo težek boj za svoj obstoj. Zborovanje jo začel in vodil predsednik Zveze dr. Marošcvič. Poslana je bila vdanostna brzojavka Nj. Vel kralju Petru 11. ter pozdravne brzojavke Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, notrunjemu ministru dr. Anionu Korošcu in finančnemu ministru dr. Dušanu Letici. Nato je izčrjmo fioročal o delu Zveze glavni tajnik H o r v a t i 6. Sledil je referat o Vprašanju nndnljne akcije za revizijo zakonu o mestnih občinah, zlasti 100. 104, 150, 160 in 101. O tem vprašanju sta govorila i>rcdsednik delovne uprave Zveze in znani borec zu pravice občinskih uslužbencev Slobodan V i d u k o v i č ter podpredsednik Zveze mestni direktor Jančigaj. Sledila sta še referata Slobodanu Vid a kovica o načrtu za akcijo, da se ne izvrši name« ravano 10% znižanje osebnih izdatkov občinskih uslužbencev, ter referat Horvat i ča o vprašanju nadaljnega organiziranja Zveze. Pri vseh referatih se je razvila živahna debata, ki je j>oka-zala, da stojo občinski uslužbenci v naši državi v strnjeni vrsti za svoje stanovske pravice in interese. Zborovanje je trajalo tudi vse popoldne in je bila na koncu sprejeta resolucija, ki bo odposlana na vsa merodajna mesta. Avstriiski kancler Dunaj, 15. sept. TG. Avstrijski zvezni kancler Schuschnigg, ki je radi najnovejšega razvoja abe-sinskega spora posta! zelo nervozen, skoraj vsak dan daje raznim časopisom izjave. Najnovejša je Predsednik vlade na Bleda Bled. 15. septembra, b. Danes dopoldne ob j>ol 12 se je na Bled pri|)eljal predsednik vlnde g. dr. Milan Stojadinovič. Na kolodvoru v Ljubljani je predsednika vlade pozdravil ban dravske banovine g. dr. Mnrko Natlačen. Predsednik vlade je gospodi* bana povabil v svoj voz in na Bledu je predsednik vlade gospodu bana pridržal na kosilu. Odkritje spomenika Buliču Zagreb. 15. sept. b. Danes ,jc bil tukaj slovesno odkrit spomenik pokojnemu zgodovinarju Buliču. Iz vseh strani Hrvatske je prišlo mnogo rodoljubov, i/, Dalmacije pa je prišlo celo voč posebnih vlakov. V katedrali jc bila maša zadusniea, ki jo je odslužil livarski škof Mijo Pušič. Nato jc odšel sprevod dve uri dolg v Seljački dom, kjer je bil jioložen venec pred spomenikom pokojnega St jopami Radiča. Nad dvajset tisoč l judi v narodnih nošah je odšlo pred spomenik, kjer jc govoril prvi zastopnik nadskota dr. Piaucrja škof Pušič. Nato so govorili se mestni župan Krber, rektor univerzo in drugi. Ves sprevod jc nato odšel pred stanovanje dr. Mačka in tam dolgo vzklikal. Dr. Maček je prišel na balkon, vendar pa ni nic rekel navzočim. Sprejel je nato deputacije iz Like in Dalmacijo. Sprevod jc nato odšel skozi vse mesto, vendar pa .ic vse poteklo v najlepšem redu in policija 111 imela nic dela. Shod „modrih srajc" Belgrad, 15. sept. m. Za danes dopoldne ob 10 je Jugosl. narodna stranka sklicala zborovanje, ki sc je vršilo na obrežju Donave v bližini ze-munskega mosta. Na zborovanje so prišli predvsem Vojvodinci, Nemci in Madjari, dalje iz bližnje okolice Beltfrada in iz mesta samega. Zatrje-' valo se je, da bo današnji shod pravi pohod in | revija čet le stranke, ki se je v zadnjem času uniformirala v nove srajce. Shod je z enourno za- Teden R. K. v Belgradu Belgrad, 15. seiit. Z današnjim dnem so se pričeli manifestacijski dnevi jugoslov. Rdečega križa. Ob tej priliki je imel pod-prodsednik RK Svetozar Torntč v belgraj-skem radiju govor o ciljih tega društva, v katerem jc citiral tudi odlomke lanskoletnega govora predsedniku RK kneza Pavla. Knez Pavle jc tedaj izjavil: »Novi zakon o RK je izraz najvišjega priznanja društvu zu njegovo dosedanje plemenito delo, a istočasno izraz zaupanja in vere v izvrševanje dolžnosti in nalog, katerč so mu poverjene. Te naloge so težke in zahtevajo najširšo sodelovanje in znatna sredstva. Propričan sem, du bomo v našem narodu našli tako prvo kakor drugo, ker je preživel mnoge preizkušnje in popolen smisel in ima čut za vso, kar je plemenito in vzvišeno.« Svoj lanskoletni govor je knez Pavle zaključil: »Smatram za dolžnost, da j>ozovem vse člane in prijatelje RK, da ob tej priliki javno in svečano poudarimo pomen in važnost RK, da utrdimo in razširimo naše vrste, da ojačimo našo voljo in vztrajnost ter požrtvovalno nadaljujemo delo v zadovoljstvo visokih zaščitnikov RK, našega kralja in kraljice, a v dobrobit naroda in države.« izjava, ki jo je dal angleškemu Daily Mailu<- in v i mudo otvoril bivši poslanec te stranke dr. Keše- 1 , i J i__1_ _1____-l_„ ________;.. „ i-____ (...It;« «n ,nt-r> 7o ,,lir», i r. ulnnll nn kateri zatrjuje, da habsburško vprašanje ni nujno in da o kakšnem povratku Habsburžanov ne more biti govora, če bi pa to vprašanje postalo pereče, bi se avstrijsko ljudstvo samo izrezilo, če hoče spremembo režima ali ne. Kancler |e tudi z velikim poudarkom pozdravil zamisel gospodarske federacije podonavskih držav, zamisel, ki mu jc bila te dni od nekod znova predložena. Italija izstopi iz ZN Ženeva, 15. sepl. c. Včerajšnji komunike o »eji italijanske vlnde je bil tukaj sjirejet z veliko skrbjo. Izgleda, da sc jc Italija končno odločila, da izstopi iz Zveze narodov. V torek se vrši oh 10 dopoldne nova seja vlade v Rimu in tam bo Mussolini sporočil, da se Italija poslavlja iz ZN. Laval bo baje jutri z letalom odpotoval v Rim, da prepreči tn korak Mussolinija. Odločitev bo |\idla v sredo dopoldne, če bi Laval prinesel v Rim tig '"e t)o-guje odbora peloiiee. To pa je skorajda izklju-I Ceno. Ijevič s krajšim nagovorom. Za njim je stopil na oder Fiihrer modnh srajc Svetislav Hodžera ter je z gibom desne roke in z vzklikom »Borbaši, bratje in prijatelji!' pozdravil zborovanje. Hodžera je v dveurnem govoru razvijal svoj znani program. Za niim so govorili še drugi govorniki, med njimi bivši ban primorske banovine dr. Tartaglia, ki je i pel slnvospeve FOhrerju Hodžeri, katerega je na-' žival Vojevodo naš«. Govoril je ludi dr. Polokar | iz Kamnika, ki je t o 1 n ?.' I zboro esnitvi: »Legende von Karntens Not und Befreiung« stoje verzi: Und in das Karntnerland — das tausend Jalir geeintbrach der Slavve ein — und sengt' und brenn-te. — Doch Kilrnten wehrte sich. (V Koroško tisoč let združeno, je udri Slovan in je požigal, a Koroška se je branila.) Pohod Jugoslovanov na Koroško primerjajo Nemci roparskim pohodom Turkov, ki so vdirali v krščanske dežele in morili, požigali in ; plenili! — Iu nadaljnja verza v isti pesnitvi: Und , vver noch \Vaffen tragen kann — rcnnt gegen den ' Ireinden Rituber an (In kdor more nositi še orožje, ! sc zapodi proti tujemu roparju)! Ista misel je izražena v Kernstockovih verzih 1 (to je isti Krenstock, ki je rekel, da ima raje črno i okajene razvaline nego slovenski Maribor!) na nem-! škem plebiscitnem spomeniku na glavnem trgu v Velikovcu »Sie naliten vvic gierige Raben...« Na slovensko prestavljeni se li verzi glasijo: Kakor grabežljivi krokarji so prišli, domovino vzeti nam imeli so v mislih, pa ni nas ustrašila volilna bitev, kot vojska hrabra šli smo v boj vroč — tedaj odleteli so proč in so pozabili na vrnitev I NAŠE CENE S U K N A ZA OBLEKE od 80-do 180'- BRam VLADA A I KOMP.B TeoKARovic I N D U ST R. I J A VOLNENIH TKANIN -PARACIN Pri zaprtju, motnjah prebavi vzemite ziutrai na orazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF granllca. Registrirano od Min. soc. not. in nar. 'dr. 8. br. 1M84 od 38. V. ttt.Y Iz Julijske Benečije v tem. da je istrski vodovod dovršen. Brez posla j« 3072 ljudi napram 3089 v proMcm mesecu. Novo poitno poslopje v Pul|u. Država gradi v Pulju impozantno palačo za pošto, in sicer na trgu Dante Alighieri. Ker je palača v najmodernejšem slogu, bo to neka posebnost za mesto, v katerem so, kakor znano, lepi rimski spomeniki in veličastna arena. Palača je vsa iz mramoria najrazličnejših barv. Notranje stene kakor tudi podi in stropi so pokriti s steklenimi mozaiki različnih barv, kar nuja čudovito sliko. Lustri bodo iz mu-r&nskega stekla. Uvedena je seveda kurjava s to-lim zrakom in palača je tudi sija|no ventillrana. "akor znano, je Pulj danes skoro tretjino manjši od Ljubljane, imel bo pa poŠto, ki bi bila v čast vsakemu velemestu. Spominsko ploščo so v Pulju 13. t. m. odkrili Alfredu Safeku (Sassek), ki je bil pred leti padel za fašistično stvar. Kvarner Za predsednika reške province jo namesto senatorja Baccia, ki se je prej pisal Bačič in je | demisioniral, imenovan gosp. Edvard Šušmclj, ki se sedaj piše Susmcl. Novi predsednik jc bil dne 12. t. m. zaprise/cn od podprelekta, ki je zastopal odsotnega prefekta. Navzoč je bil fašistični tajnik reške province dr. Meixncr. Poslali so duccju izraz neomajne vdanosti. Kleklrilikarija železnic v Severni Italiji ie žc močlio napredovala. Na proui i/ Vidma proti Trbi ž,u so ilne it, septembra delali prve poskuse z «'|el< Irično lokomotivo na 2700 IIP Ta proga bo slo%'<-sno olvorjena ob fašist. obletnici 2N oktobra. Stro ški za električno napeljavo znašajo okroglo 150 milijonov lir, stroški za ojačenje proge, obnovo mostov Itd. pa okroglo 20 milijonov. Nh s|K>mlud upa-i jo začeti z električnim pogonom na progi iz Vidina v Trst, nakar pride na vrsto proga na Postojno. Za Italijo ima elektrifikacija poseben pomen zato. ker ui domačega premoga: uvoz tujega premoga |H>/.ira letno velike vsote, dočim vodnih sil v severni Italiji preostaja. Knilic Glej oglas žima Črni zma\" zopet v akciji 99 Prijatelju Bogomila Lupincu v soomin Globoko potrti in žalostni smo ostali, ko nam je povsem nepričakovano došla pretužna vest o Tvoji tragični in prerarii smrti. Pred leti si šel v svet, v drugo domovino, upajoč, da po resnem trudu in prizadevanju prideš do cilja. In dospel si do točke, na katero si imel vsmerjeno svojo življenjsko pot — pot resnega prizadevanja in samostojnega ustvarjanja. A usoda je bila tako neusmiljena, da Ti je pretrgala nit življenja. Valovi Donave, ob katerih si iskal krepčila, so Te zajeli, ugrabili in Ti ugonobili mlado življenje. In zdaj stojimo nemi in jadni ob Tvojem svežem grobu. Mi žalujemo jkj Tebi, Milko, žalujemo po Tvoji srčni dobroti, žalujemo po Tvojem izklesanem značaju in končno žalujemo po Tebi samem, ker vemo, da Te v naši sredi več ne bo; kajti čakali Te bomo. a dočakali nikdar. Kar ostane, bo le spomin na Te nad vse drag nam in trajen. Zdaj snivaš nevzdranmo spanje daleč od svojih dragih na tihem sretnskem pokopališču, med prostranim žitnim poljem ob Donavi, ob kateri so bili na tako krut način strti mlado življenje, znanje in ideali. Stanko. Bogomil Zupine je bil rojen dne 12. marca 1904 v PrajKOtu pri Nabrežini. Po dovršenih študijah lia realni gimnaziji v Idriji se je vpisal nu univerzo trgovskih in ekonomskih ved v Trstu. Pred leti je odšel v Jugoslavijo, kjer je na trgovski visoki šoli v Zagrebu nadaljeval svoje študije. Od tam se je preselil v Novi Sad, kjer je nastopil mesto finančnega pripravnika na dunavski finančni direkciji. Bil je že s svojimi študijami pri kraju, ko ga je nepričakovano dohitela smrt. Dne 25. avgusta je namreč v Donavi pri kopanju utonil. Po enajstih dnevih iskanja so izsledili truplo na obali Donave pri Sretnskih Karlovcih. Tam so pokojnika dne o. septembra tudi pokopali. Goriška Potujoči kino. Dopolavoro za goriško provinco je ustanovil kino, ki potuje po celi deželi. Dozdaj so bile predstave v Colu, Godoviču, Cerknem, Sv. Luciji ob Soči in Podbrdu, nadaljnje >a se bodo vršile na Grahovem, v Tolminu, na jagi, v Bovcu in Kanalu. Ker je vreme lepo, so se predstave vršile na prostem. Večji del filmov ima italijansko patriotično vsebino, zlasti z ozirom na vojno navdušenje, ki gre zdaj po Italiji. Pohvalo kot lahki atlctje so dobili te dni po vsem Goriškem mnogi mladeniči. S par izjemami 6o vsi slovenske narodnosti. Delegat papeževe legaclje v AIriki, nadškof Cattaneo, je prispel tc dni v Gorico in je imel dolg razgovor z našim nadškofom Margottijem, nakar se je nadškof Cattaneo odpeljal v Benetke. Motnje v želodcu in črnvosu. ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hudo sanje, splošno sta bost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Frani Jesefove« grenčice _ S Ogrski bojevniki obiščejo v ponedeljek, dne 16. t. m. Gorico, kjer bodo obiskali bivša bojišča. Zlasti se bodo mudili na Sv. Mihaelu, kjer se je boril prvi honvedski polk. Nato se podajo v ostala mesta Italije. V Gorici bodo slovesno sprejeli in jim bodo priredili banket. Bojevnike bosta vodila državni podtajnik Štefan Antal in general Lcd-nitzer. Trsi Spomin na velikega pisatelja. Dne 13. septembra je minulo sedem let, kar je umrl v Trstu Italo Svevo. Svevo je eden iajmoderne|ših italijanskih pisateljev, ki je v kratkem času dosege! svetoven sloves, ž-lasti je poznan v Angliji, kjer so prevedli največ njegovih del. Ze dve angleški izdaji njegovih romanov sta pošli, ravnotako obe nemški izdaji. Tudi vse italijanske izdaje so razprodane in francoske izdaje je na trgu le še v malo izvodih. Čujemo pa, da bo eden njegovih romanov v kratkem izšel tudi v srbohrvaščini. Najbolj znani so njegovi veliki romani »Una vita«, »Senilita« in »La coscienza di Zeno«. Sveva primerjajo največ z angleškim pisateljem Joyceom. Zelo tožijo fašistični listi, da število novorojenčkov v mestu Trstu čedalje bolj rapidno pada. Množi se pa slejkoprej v nezmanjšani meri prebivalstvo okolice, ki je slovensko. Kraški fašijo je dobil novega tajnika v Nabrežini, in sicer Antona Parinija namesto Ivana Me-dajna, ki je odšel v Afriko. Za nova člana fašija v Divači sta imenovana Messalin Albano in Alojzij Rebek, Giuliani Giovanni in Balbi Giuseppe pa za revizorja. V Trepčah sta imenovana v vodstvo fašijo Anton Calzi in Edvard Carli. Star pomorščak, kapitan Oskar Jurcev, je umrl v Trstu 11. t. m. Jurcev je bil zelo znan v mornariških krogih. Ustanovil jc društvo pomorščakov Adriaco in bil zelo dejaven član društva tržaških mornarjev na jadra. I sira Za župnega upravitelja v Kuhedii v Istri je bil s 1. septembrom nastavljen novoinaSnik Jožko Mi-lič, rodom s PrOseka. NovOtuašnik Anton Požar i/. 81. Pelra na Krasu je nastavljen knt duh. pomočnik v Hretiovicah. Nekaj tržnih cen. Kakšne so cene v Istri za kmetske produkte, kažejo sledeče številke: voli za klanje 160 do 2G0 lir, delovni voli 160 do 210, junci 170 do 20U, telice 240 do 280, za rejo 190 do 220, prašiči za klanje 250 do 300, mladi prašički 20 do 50, konji 7C0 do 1300, mule 500 do 1000, osli 50 do 300, ovce 40 do 70, seno 20 do 30, slama 8 do 10 lir. Nekaj statistike. Meseca julija je narastlo prebivalstvo Istre za 284 duš in šteje vsega skupaj 304.488 ljudi. Novorojencev je bilo 551, umrlo pa jc 248 ljudi. Meseca (unija je bilo rojenih 492, umrlo pa jih je 216. Vselilo sc je v Istro 590 ljudi, izselilo po 609, Poročijo se jih je 173 napram 184 v prošlem mesecu. Število delavcev, zaposlenih pri javnih delili, znaša 1462 napram 1800 v preteklem mesecu. Ta močni nazadek ima svoj vzrok Kakor so nedavno poročali listi, je jajjonska tajna organizacija »Črni zmaj« izdala proglas, v katerem je zapretila Mussoliniju s smrtjo, ako bi začel vojno z Abesinijo Pet stoletij dolgo so se Evropi zanimali za Alriko, zavladali nad njo in jo tiranizirali. Prišel jc Čas, da Japonci zavzemajo položaj belih na črnem delu zemeljske oble Ako se bodo združili vsi pripadniki eksotičnih ras, bodo enostavno zbrisali bele ljudi s površja in nastalo bo cesarstvo kuku-riokejev«. S temi besedami se začenja veliki tajinstveni manifest »Črnega .zmaja«, tajne in silno razpredene japonske organizacije, ki si je stavila v program naslednja gesla: »Azijo Azijcem, Afriko Črncem, bc lokožcem pa smrt!« V zvezi z italijansko-abesinskim sporom je ta tajinstvena organizacija dobila velik pomen in baje je z njo v zvezi cesarski dvor v Addis-Abebi. Govore celo, da je »Črni zmaj« dobil močan vpliv na abesinskega cesarja in njegovo politiko. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da ta organizacija, ki jc organizirana na strogo militaristični podlagi, dosega dva kontinenta: Azijo in Afriko. Dijaška kuhinja v Novem mestu Pretekle dni sc jc vršil \ mestni posveto-valnici v Novem mestu pod vodstvom županu g. 1'aučiča ustanovni občni zbor dijaškega podpornega društva Dijaška kuhinja«, /brali so se v mestni posvetovalnici ta večer vsi, ki jim je liri srcu naše dijaštvo in katerim ni vseeno, kakšna usoda doleti novomeško gimnazijo. Občinski odbornik g. Matko je na podlagi statistike 17. zadnjih lo let ugotovil, dn število učencev višje gimnazije usodno jiarla. Prisotni so uvideli, da tako ne more več iti dalje. Naša višja gimnazija je v nevarnosti, kuj ti kakor hitro jiarle število učencev pod '<0, se ukine' Siti-listika za šolsko leto 1935-% jc pokazala kaj nizko število učencev namreč 99. Vsled današnje krize jc mnogim nadarjenim mladim ljudem popolnoma onemogočen študij, zato pn ta-! ko rapidno pada število učencev naše višje gim-nuzi je. Ua sc temu odpomorc. .se jc osnovalo | zgoraj omenjeno društvo, da vsa: v zadnjem trenutku s podporami meščanov in okoličanov zavre to padanje in pomore revnim dijakom v obliki cenene ali pa brezplačne prehrane do iiadaljnega študija ter tako ohrani mestu gimnazijo neokrnjeno! Ker so bilo društvena pravila žc potrjena, sc jc izvolil iz prisotnih defini-tivni odbor, in sicer: predsednik g. Matko Martin, učitelj v pok.: odborniki, g Cerin Karel, prošt; gdč'. Olga Andrcjčičevu, učiteljica na me-šanski šoli; postajni načelnik g. Jure Štefan: prof. g. Janko Jure. prof g. Janko Krajec, učiteljica ga. Milena Sušnikova, učitelj meščanske šole g. štrbenk. ga. dr. Vašičeva. šol. upr. p. /.agore in kanonik g. Kck Frane. Namestniki : g. P. Ciprijan Napast, gvardijun I ranč. sa-nstana: ga loža Ahačičeva. učit., in učitelj »o mosta meščanske šole g. Tomo Žargaj. Revizorji: gimnazijski ravnatelj Vagaja Ludvik: ravnatelj inešanske šole g. Nlcrvič Anton in p. Mcnard V inešanske sole l'. .vicrvic »nioii ni m-imr« Vilko, učitelj. Novoustanovljeno društvo prav toplo pozdravljamo z željo, da b! ta lepa akcija nrj Novomeščanih in okoličanih nišla odmev. Aktivnih članov v »Črnem zmaju« jc sicer samo 10.000, toda neštevilni pripadniki črne In rumene rase tvorijo velik kader navdušenih pristašev. Na čelu organizacije stoji 76 letni Ja|>oncc lagajava, eden najbogatejših ljudi v deželi vzhajajočega sonca«. Njegov bančni Je pot ccnijo na pol milijarde jenov. — ■Črni zmaj* deluje tudi v Indiji. Številne skrivnostne umore ek spon i ran i h angleških političnih oseb pripisujejo tej organizaciji. Morilca v večint slučajev niso mogli prijeli, če pa so ga prijeli, jc hitro napravil samoumor, nc da bi črhnil besedo o svoji organizaciji. Tudi skrivnostno smrt angleškega časnikarja (iarreta Joncsa, ki so ga baje odpeljali mongolski banditi in ga kljub odkupnini usmrtili, sc spravlja v /vezo s to organizacijo. Jones je bil svoječasiK) tajnik znanega angleškega državnika Llovda Geor-ga. Jones je bil zelo dober časnikar in jc mnogokrat prišel nu sled važnim rečem. Sumijo, da jc Jones marsikaj izvedel o delovanju Črnega zmaja«, česar ne bi smel izvedeti, iu da ja zaradi tega moral umreti. Mršavost Eleonore Duše Slavna italijanska tragedinja Eteonora Duše je bila zaradi svoje inršavosti česlo predmet neslanih šal in posmehovanj svojih kolegov. Nekoč jo je nu jKiti v gledališče presenetil naliv._ Povsem , premočena je prišla v gledališče ter potožila: »Ah, dež me je premočil do kosti! »No, saj ni imel dolge poti! . se je strupeno ! oglasila tovariSica. Žrtve indijske džungle Po neki statistiki, ki je bila objavljena v Londonu, jiogine vsako leto v indijskih džunglah veliko število ljudi. Leta 1027 je umrlo v Indiji od pika strupenih kač in ugriza divjih zveri nad 22 lisoč ljudi- 10. 724 ljudi je umrlo zaradi pika na-očarke, ki jo najstrašnejša strupena kača, i ljudi so raztrgali tieri, 405 volkovi, 218 leopardi, ; 13« krokodili, 85 divje svinje, 78 medvedi, dočim j so sloni in šakali povročili smrt 0-1 ljudi. Istega leta je bilo po indijskih džunglah ubi-: tih nad 50.000 naočark, 4900 leojtardov, 27iW volkov in 13B8 tigrov. Prijateljici. »Včeraj mi je rekel Ferdo, da *eni zanj nai-lepše dekle nn svetu.' Tako? No. prav isto jc pred letom dni dejal meni.* , . »Vidiš, torej so je od tedaj njegov oku« zelo jKiprnvIl.«. Med otroci »Mj imamo na nasi hisi novo anteno!« »Mamica pa jr rekla, da imamo mi na naši hiši novo hipoteko!« Sodnik žeparju: In kaj pravite na izpoved tr priče? ^epar: Povsem sem nedolžen, gospod sodnik! Jaz nisem drugega storil, kakor izprozil roko, da In ugotovil, ali dežuje, nato pa mi jc nekdo [>o-tisnil v roke ono denarnico. Nedeljski spori Mednarodne plavalne tekme Ljubljana je zmagala nad Celovcem z 72:52 Ljubljana, 15. septembra. Danes dopoldne in popoldne so se vršile na kopališču Ilirije mednarodne plavalne tekme med reprezentancama Celovca in Ljubljane. Za zaključek letošnje plavalne sezone se je nabralo še doka: gledalcev, ki so z zanimanjem sledili posameznim točkam tega zanimivega dvomatcha. Ljubljansko reprezentanco so sestavljali samo plavalci Ilirije, naši prominentni plavalci in državni reprezentance kakor Wilfan, Kordelič, Ziherl, Groschelova, Schell in drugi. Program je bil zelo pester, tako da so vsi gledalci prišli na svoj račun. Pred pričetkom je v imenu ljubljanske reprezentance pozdravil goste g. arhitekt Schell, ki je izročil Avstrijcem lepo spominsko darilo, v imenu gostov pa se mu je zahvalil g. ing. Pro&segger, nakar se ie pc obojestranskih pozdravih ekip začelo tekmovanje, ki je prineslo naslednje rezultate: 200 m prosto gospodje: 1. Wilfan (Ljubljana) 2-24,2 (nov jugosl. rekord!); 2. Zobbernigg Gth, (Celovec) 2:31,2; 3. Cerer (L) 2:35,2; 4. Dorukasch (C) 2:39,2. — Točke: Ljubljana 7, Celovec 4. Wilfan ie z lahkoto zmagal v novem jugoslovanskem rekordu, ki bo to pot tudi priznan, ker je plaval v predpisanem plavalnem trikoju. 100 m prsno dame: 1. Gasser (C) 1:41,2; 2. Fine (L) 1:43,2; 3. Binder (L) 1:43,8; 4. Po&segger (C) 1:44,4. — Točke: Ljubljana 5, Celovec 6. Skupaj: Ljubljana 12, Celovec 10. 100 m hrbtno gospodje: 1. Wilfan (L) 1:16,1; 2 Schell (L) 1:17,3; 3. Zobbernigg (C) 1:27,8; 4. Skarka (C) 1:31. — Točke Ljubljana 8, Celovec 3. Skupaj: Ljubljana 20, Celovec 13. 100 m prosto dame: 1 Grošelj (L) 1:18,2; 2. Čebuli (C) 1:25,4; 3. Šiška (L) 1:27,4; 4. Dolenc (C) 1:28,6. — Točke Ljubljana 7, Celovec 4. Skupaj: Ljubljana 27, Celovec 17. Izven konkurence so skakali nekateri naši in avstrijski skakalci in skakalke s trimetrske deske, ki so izvedli nekaj prav lepih in posrečenih ekshi- bicijskih skokov. Interesantni so bili nekateri šaljivi skoki, pri katerih se je občinstvo pošteno nasmejalo. Nato ie sledilo 50 m prosto juniorji izven programa: 1. Fuss (Celov.) 29,7; 2, Ziža (II.) 30,1; 3. Banko (II.) 30,3. Waterpolo tekma (izven dvoboja): Ilirija : KSV 7:2 (1:0). Sodnik g. Kramaršič. Največ golov je dal g. Fuks. Popoldne; 200 m prsno gospodje: 1. Zobbernigg Gunther (C) 3:00,4; 2. Cerer (L) 3:02,5; 3. Zobbernigg Rudi (C) 3:03,3; 4. Hribar (L) 3:09,2; — Točke: Ljubljana 4, Celovec 7. Skupno stanje točk: Ljubljana 31, Celovec 24. Skoki s 3 m deske, dame: 1. MayerhoIer (C) 65,52 točk; 2. Alber (C) 60.74 točk; 3. Paumgartner (L) 43.48 točk; 4. Kržan (L) 43.12 točk. — Točke: Ljubljana 3, Celovec 8. Skupaj: Ljubljana 34, Celovec 32. Skoki gospodov s 3 m deske: 1. Ziherl (L) 142.92 točk; 2. Kordelič (L) 110.62; 3. Zobbernigg Georg (C) 118.60. — Točke: Ljubljana 8, Celovec 2. — Skupaj: Ljubljana 42, Celovec 34. Štafeta 3X100 m mešano, dame: 1. Ljubljana (Fine, Bradač, Grošel) 4:41,2; 2. Celovec (Gasser, Dorukasch, Čebulj) 5:05. — Točke: Ljubljana 10, Celovec 6. — Skupaj Ljubljana 52, Celovec 40. Štafeta 4X100 m pr sto, liospodje: L Ljubljana 4:27,4 (nov jugoslov. rekord); 2. Celovec 4:41. — Točke: Ljubljana 10, Celovec 6. — Skupaj: Ljubljana 62, Celovec 46. Watcrpolo Ljubljana : Celovec 8:2 (5:1). — Točke: Ljubliana 10, Celovec 6. — Končno stanje dvoboja: Ljubljana 72, Celovec 52 točk. Za waterpolo sta nastopili moštvi v sledečih postavah: Ljubljana: Linhart, Jamnik, Vrankar, Fuks, Jesih, NVilfan, Čuden. — Celovec: Knobloch, Lidl, Zobbernigg Gunther, Aubel, Zobbernigg R., Watyke Kurlh Watzke Vili. — Sodi! je g. Kuljiš. Junak dneva je bil ponovno Fuks, ki je zopet dal največ golov. Zadnji dan velesejma Tenis v Mariboru Reprezentance naraščaja Maribor : Celje 12:1. Na krasnih novo urejenih rdečih igriščih ISSK Maribora se je danes odigral zanimiv turnir juni-orske reprezentance Celja m Maribora. Bolj ruti-nirani Mariborčani so z lepo igro sigurno zmagali z rezultatom 12:1. Opaziti je bilo napredek naraščaja ter je pričakovati, da bo v najkrajšem času zopet tenis dosegel v Mariboru ono mesto, ki ga je svoj čas zavzemal. Celjs&i šport Celje, 15. sept. SK Celje : 2SK Hermes (Ljubljana) 2 : 1 (2 :0). SK Celje je zmagalo nezasluženo. Gostje so bili tehnično boljši, imeli pa so smolo pred golom in še zakrivili avtogol. Občinstva običajno ttevilo. Mladina SK Celje : Moštvo 39. polka 2 : 0. PRVENSTVO DRUGEGA RAZREDA Slovan : Jadran 3:0 (1:0). Grafika : Mars 1:0 (1:0). SK Grafika sporoča svojim članom, da je v splošni bolnišnici umrl njen član Lojze P aukar. Na zadnji .poti ga bomo spremili danes popoldne ob 5 iz mrtvašnice splošne bolnišnice. • Belgrad, 15. sept. m. Belgrajski Avtoklub je organiziral zanimivo avtomobilsko tekmo Belgrad-Sofija, katere start je bil danes ob 7 zjutraj pred poslopjem Avtokluba v Belgradu. Startalo je 8 tekmovalcev, zastopane so bile razne avtomobilske firme Prvi je prispel v Sofijo na cilj okrog pol 4 popoldne Gojko Todič na Buicku. Belgrad, 15. sept. m. BASK : Jugoslavija 2:1 (1:1). Lozana, 15. sept. m. BSK : Comb. Grashofer (Lozana) 3:0. BSK je častno zastopal jugoslovanski i šport. Po zmagi nad Polisho Varšava. 11. septembra. Po nedeljski zmagi nad Poljsko, čeprav je bila ta zmaga pičla, vlada med nami veselo razpoloženje. Prejeli smo nebroj čestitk od tukajšnjih Jugoslovanov, pa tudi od Poljakov! Po tekmi smo zvečer odšli v hotel Bristol, kjer nam je bil v bajno razkošnih prostorih prirejen svečan banket. Banketa se je udeležila celotna uprava poljska zveze s predsednikom generalom Zamorskim na čelu, naša in poljska reprezentanca, osebje našega poslaništva in mnogi drugi odličniki. Na banketu nas je jkuioviio pozdravil predsednik, general Zamorski, jjoudarjaoč, naj ima to srečanje naše in poljske reprezentance v prvi vrsti namen poglobiti [>oljsko in jugoslovansko prijateljstvo. V našem imenu je odgovoril in se zahvalil svetnik jugoslov. poslaništva grof g. Kuliner. Po banketu se je v hotelskih barskih prostorih razvila inimirana zabava s plesom, ki je trajala jiozno v noč. V ponedeljek dojKildne smo imeli na programu ogled Visoke šole za telesno vzgojo*. Sola je daleč zunaj na periferiji, tako da smo se vozili z električno železnico točno eno uro. Takoj pri vstopu smo dobili o tej edinstveni, grandiozni napravi najboljši vtis. Šola obsega ogromen kompleks ozemlja. V velikanskih stavbah so nameščene učilnice, najmodernejše gimna-stične dvorane, jedilnice, internati za moške in ženske, stanovanja za profesorje in drugo osebje Okrog stavb se razprostirajo krasno urejeni nasadi. med njimi pu najmodernejši in idealni prostori za lahko atletiko, tenis, rugby. nogomet, basket- in \volley-bal! ter hazeno. Za njimi pa leži krasen, prostran gozd. ki spada tudi k šoli. Takoj pri vhodu gradijo trenotno velik, modem, krit plavalni bazen, ki bo v Kratkem gotov Vse nrave se stalno izpopolnjujejo in izboljšui >io. Očarani smo bili nad temi napravami, v srcu pa nas je boielo, ker smo uverjeni, da Jugoslavija ne bo nikdar imela nekaj podobnega in da bomo morali tudi dalje životariti v siromašnih razmerah, v katerih živimo danes. Šola ima stalno 120 rednih slušateljev, |x>leg teh jia iioseča razne krajše tečaje vedno jio 100—150 slušateljev. Kakor vse uiuge športne naprave, je tudi visoka šola za telesno vzgojo pod vojaškim vodstvom in nadzorstvom. Popoldne smo imeli prosto. Izrabili smo ta ins za ogled mesta in nakujKjvanje. V torek dopoldne smo odpotovali v Bialy-stok. kamor smo dospeli ob eni popoldne. Sprejeti smo bili jako ljubeznivo V avtomobilih smo si še pred obedom ogledali mesto, ki ima nebroj krasnih novih jiarkov. S polurno zamudo smo ob 17 odšli na igrišče, kjer nas je mnogobrojna publika navdušeno pozdravila. Pred tekmo nas je v poljskem jeziku jx>zdravil |iredsednik mestne občine, predsednik kluba Jagielonia [ia v srbohrvatskem jeziku, kar je izzvalo pri publiki velikansko navdušenje, ki se je izpremenilo v velike ovacije Jugoslovankam in v velike manifestacije jioljsko - jugoslovanskemu prijateljstvu. Po izmenjavi daril je zaigrala godba jugoslovansko in poljsko himno, na kar je pričela igra. — Tekma je končala z visoko zmago (20:2) naše družine. .'ogled nn oddelek »Jadranske razstave«, kjer razstavljajo naše paroplovne družbe številne modele svojih ladij in kurte pnroplovnih linij. Velik globus kaže morska potu naših ladijskih družb. Bržkone ena zadnjih nedelj v letošnjem letu je bila današnja, ko so se Ljubljančani še lahko veselili lepega vremena in ga porabili, kakor ga pač porabiti znajo. Razen velesejma večjih prireditev danes v Ljubljani ni bilo, ]>a velesejma se človek tudi med tednom nagleda in navžije. Zato ni čudno, da je bilo danes popoldne videti v Ljubljani precej ljudi, pa malo Ljubljančanov, ki so že davno na glasu, tla ob nedeijah zelo ljubijo naravo, jiosebno ono, v katero tako prijuzno vabijo okoliške gostilne. Pritisnili so |>a v mesto deželani iz bližnje in daljne okolice, ki jih je privabil predzadnji dan velesejma. Tam gori je bilo ves dan sila živahno. Vrvenje po razstavnih paviljonih je prehajalo že kar v gnečo kar ni nič čudnega, kajti po zanesljivih podatkih velesejmskega urada je danes obiskalo velesejem nad 12.(KX) ljudi, predvsem podeželanov. Glavna zanimivost nu velesejmu je bilo danes tekmovanje harmonikarjev, ki se je vršilo dojiol-dne in jKipoldne v Jeločnikoveni paviljonu in ki se ga je udeležilo okrog 30 naših godcev. Tekmovanje se je vršilo v dveh večjih skupinah, v kro-matičnih in diatoničnih harmonikah. Tekmovalci so pokazali velik napredek od lanskega leta. Zlasti je bilo opaziti, da na deželi čedalje bolj prodira kroniatična harmonika, ki je bila še pred nekaj leti tam redka prikazen. Ljubljanska kronika Ljubljana, 15. sept. Jubilejni občni zbor Ciril Metodove družbe. Slovensku narodno - obrambna organizacija Ciril-Metodova družba praznuje letos 50 letnico svojega delovanja. Družba je ta svoj jubilej proslavila s slavnostnim zborovanjem, ki je bilo danes dopoldne v dvorani Trgovskega doma. Zborovanju je predsedoval predsednik g. Mačkovšek. Poročila so obsegala vse delovanje Ciril-Metodove družbe od ustanovitve do danes in so pokazala vse zasluge, ki si jih je družba nabrala v teku polstoletnega narodno-obrainbnega dela. Na koncu so bile ludi volitve petih izpadlih odbornikov, pri katerih j>a so bili isti jionovno izvoljeni. Teden Rdečega križa se je pričel danes. V Ljubljani sc je pričel s tem, da so se že v ranih dopo danskih urah brhki gospodje in gospodične s trakovi na rokavih in puščicami v rokah utabo-rili ra vogalih ljubljansk h ulic in prežali na dobra srca. Mnogo ljudi se je ustavilo pri njih in si dalo za f3r d'nsi]ev pripeti na prsa bel karton s štampiljko Rdečega križa, še več pa se jih ni ustavilo . Oživljenje šentpeterske prosvete. Nocoj so naši vrli šent|>eterski prosvetni delavci doživeli dolgo pričakovani praznik. Na slovesen način so praznovali zojietno oživljenje svojega katoliškega prosvetnega društva, katerega hram je moral biti toliko časa zaprt V ta namen je bila danes ob 9 dopoldne v cerkvi sv. Petra sv. maša z govorom, pri kateri je ljudstvo napolnilo cerkev. Zvečer ob j:>ol 8 pa so sc zbrali šentpeterski prosvetarji na prijateljske večeru v društveni dvorani v cerkveni hiši. Lepemu nagovoru so sledile točke pestrega sporeda, ki so jih pripravili fantje in mladci. Ves večer je potekel v prisrčnem razjx>loženju in neprikritem navdušenju nad tem lepim praznikom obnovljene katoliške prosvete v šentpeterski fari. Nov avto reševalne postaje. Tehnična oprema ljubljanske reševalne postaje, ki je v zadnjih letih lejjo najtiredovala, se je te dni izboljšala s krasnim novim reševalnim avtomobilom. Novi avto je prav za prav predelan stari — prvi, ki ga je imela reševalna postaja. Vendar starega ni dosti ostalo na njem. Nova je namreč vsa karoserija, ki je res elegantna in napravlja luksuzen vtis. Izdelana je v modernih oblikah in kavni barvi. Tudi notranja oprema avtomobila je nekaj prvovrstnega. Dva re-ševanca se lahko namesti na udobnih nosilkah. Vse delo prenovitve je izdelala domača tvrdka. Občina ima z novim avtomobilom stroškov 46.000 Din. Sedaj razjx)laga ljubljanska reševalna postaja s tremi reševalnimi avtomobili, kar bo za nekaj časa zadostovalo. Po tekmi in nato sledeči večerji smo se takoj odpeljali nazaj v Varšavo. V sredo dojioldne smo si ogledali parla.nant, prostore za senat in kraljev dvorec, kjer smo se zadržali nad tri ure. Popoldne nam je bil odmerjen čas za počitek. V četrtek dopoldne smo obiskali Belwedere palačo, kjer je umrl in ležal na mrtvaškem odru pokojni maršal Pilsudski. Sobo, kjer je ležal maršal pred jKigrebom, je še vedno v istem stanju, kakor je bila na dan pogreba. V pritličju palače so njegovi zasebni prostori, celo prvo nadstropje pa obsga muzej, v katerem so shranjena dragocena in krasna darila, ki reprezentirajo ogromno vrednost. Ta darila, med katerimi so tudi darila iz Jugoslavije, je prejel maršal od svojih oboževalcev prav iz vsega sveta, dokaz, kako silno je bil čislan in spoštovan. Danes smo prvič prejeli na poslaništvu do niače časopise, katere smo že težko pričakovali. Poljski nam ne prijajo preveč ker imamo še vedno težave z jezikom. Popoldne ob 16 3(1 smo nastopili kot reprezentanca Ljubljane proti reprezentanci Varšave. Tekmo smo [x> krivdi nemogočega in pristranskega sodnika, ki nam je izključil Omanovo in B rni-kovo, ter anuliral dva popolnoma regularna uola, izgubili 7. 2 : 1. Po krivdi sodnika se je izrodila tekma v igro, ki je bila vse prej kakor propaganda za hazeno. Naša družina je igrala vsled nemogočih sodnikovih odločitev nervozno in bre/. «lavo. Edini zjemi sta bili Cimpermanova v golu in Lovrenčičeva kot branilka, ki sta tuli odlični. Obširnejša poročila o obeh tekmah Vam pošljem iz Lodza, kamor se odpeljemo jutri dopoldne. B. I. Prva slovenska enoletna trgovska šola, zna i »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Doirobrans? a 15, vp:suje šolnina za vs-.- trgovske prcdmte, stenografijo, strojepisje, 120 Din. Lastno novo zidano poslopje. Poučujejo kvalificirane učne moči. profesorji. Pouk prične 1. oktobra. Radi mnogoštevilnih prijav, priporočamo takojšnji vpis. Prireditev Rdečega križa na Jezici Novi grobovi -f- V ljubljanski splošni bolnišnici je včeraj umrl g. Plankar Alojz, strojni stavec Bolehal je že dalj časa na ledvicah, tako, da je bilo • potrebnih več zaporednih ojseracij. Po teh so nastoj.ile komplikacije z zastrupljenjem. Pokojnik je bil več let uslužben v Jugoslovanski tiskarni, kjer je stavil za »Slovenca«. Bil je marljiv in vesten delavec ter med najboljšimi svoje stroke. Podjetje ga bo ohranilo v častnem spominu. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek ob 5 |X)poldne izj>red mrtvaške veže drž, bolnišnice na [»kopališče pri Sv. Križu Pokojnemu naj sveti večna luč, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje! + V Ratečah na Gorenjskem je umrla 11. sej> tembra gospa Marija Kajžar, soproga gostilničarja in posestnika, l okopali so jo v petek. Naj počiva v miru, svojcem naše sožalje! Jezica, 15. sept. V zadnjih letih se je v naši občini močno razvil in uveljavil tukajšnji Rdeči križ, ki mu že vsa leta od ustanovitve pred šestimi leti stoji na čelu g. Franc Sever. Kako zelo se je ideja Rdečega kriza usidrala med prebivalstvom, je nadvse pričakovanje lep>o pokazala današnja priredilev, k: jo je v okviru tedna Rdečega križa namenil javnosti tukajšnji občinski odbor Rdečega križa Take prireditve Ježica še ni videla. Omembe' vredno je zlasti, . da so vsi sodelujoči, razen godbe, bili domačini. ; Ta prireditev je jasno pokazal in odločno jMuda-ri'i pravo razpoloženje našega ljudstva do te človekoljubne organizacije, katere temelji so na Je-žici, tako globoki, da jih nihče ne bo omajal. Z zadoščenjem ugotavljamo tudi, da je tako pri pripravah kakor pri celotni današnji slavnosti z največjim navdušenjem ter iskrenim veseljem vneto sodelovala vsa naša obširna občina, vsi njeni stanovi. Zato s ix>udarkom ponavljamo, da je bila to prireditev, katere nosilec je celokupno naše ljudstvu. vse prebivalstvo, cela Ježica Saj je ni bilo | ob cesti, ob kateri se je pomikal sprevod, nobene 1 hiše brez okrašenih oken, raz streli pa so veselo pla|*.laie državne trobarviiice. Odveč bi bilo na-stevali vse skrbne roke, ki so vezle in pletle okusne , avbe, pripravljale in vezaie dekl^am in ženam slo- ! venske peče, čistile in likale vse posebno za na-rodne noše, izbrale in pripenjale fantom rdečih I nageljnov gladile in osedlavale konje; vsi so delali in vsak je sloril več, kakor je bila njegova dolžno ■ ■ ■ j Celotna prireditev je bila zamišljena tako, da se je iz Ježice razvil skozi vas proti Črnučam sj>re-iod, v črnuški farni cerkvi je bila darovana sveta masa, nato so bile pred spomenikom padlih vojakov molitve za vse žrtve vojne, govor o ciljih in nalogah RK, mimohod pred odličniki in predstavniki oblasti pa je zaki,učil vso lepo slavuost. Sprevod se je začel pri gasilskem domu na Je-žici z 22 konjeniki v narodnih nošah na čelu. Sledile so domače sainaritanke, 22 njih v krojih, med njimi zdravnik dr. Jamšek, del mladinskega zbora RK, pomembna skupina 150 najpeslrejšjli narodnih noš, okrog 70 gasilcev v krojih, ki jim je jx)velje-val delegat gasilske župe, načelnik Lranc Peršin, močna skupina članov Prosvetnega društva ter množica ostalega jsrebivalstva fieš in na kolesih. Na čelu sprevoda se je vila državna zastava, ob njej dve veliki zastavi RK, dočim je za umerjen korak sk ixila godba iz Svetja pri Medvodah pod vodstvom znanega 'kajielnika Dolinarja Franceta. Na častnem mestu v sprevodu so korakali zastopnik naše vojske, zdravniški polkovnik dr. Brust, zastopnik okrajnega načelnika komisar g. Likovič, zastopnik banovinskega odbora RK tajnik g. Skalar, domači odličniki in učileljstvo ter celoten odbor domačega RK. Onstran črnuškega mostu so se sprevodu pri-ključili Crnučani, f>o prihodu v farno cerkev pa je daroval sveto mašo vpokojeni župnik Košir Franc. Po maši sta združena cerkvena pevska zbora z Ježice in Črnuč zapela zunaj pred spomenikom par žalostink, medtem ko so sainaritanke v krojih ter narodne noše obkrožile ves z zeleniem in rožami okrašen spomenik, pred katerim so jx>kojnim pri-žgali lučke. Zelo lepo, jasno in temeljito je govoril nato g. prof. dr. Turk, bivši vojni kurat; naglasil je velik |X)tnen RK za narod, domovino in človeštvo Posebej je točno očrtal stališče katoliške cerkve do RK, rekoč: milosrčnost in dobrotljivost je pravica in dolžnost vseh katoličanov. Zato katoličani podpiramo prizadevanja RK, radi v njem sodelujemo in delujemo, ker je to jx>f>olnoma v smislu katoliških načel. Po končanem govoru je godba zaigrala državno himno, jx>tem pa so vsi udeleženci priredili pred črnuškim gasilskim domom zbranim zastopnikom oblasti slovesen mimohod, s čemer je bil uradni del svečanosti končan. Cela prireditev je napravila na predstavnike oblasti, kakor tudi na domače prebivalstvo silen vtis; jedru prireditve pred cerkvijo je prisostvovalo skupno nad 2000 ljudi. Mariborski drobiž Rezervi.1 častniki za svoje padle tovariše. Združenje rezervnih čemiikov in bojevnikov praznuje danes svojo slavo. Mariborski rezervni čast-iiki so prosiavili svečan dogodek z žalnim bogoslužjem v spomin svojih padlih tovarišev. Na Trgu Svobod so se zbrali iczervni častniki v družbi aktivnih tovarišev. Postavljena je bila ludi četa vojakov, ki je izstrelila častno salvo. Navzoči 60 bili mestni jjoveljnik general lladžič, stolni kanonik in mestni župnik msgr Umck, sreski jiodna-čelnik Eilelz, policijski radlomisar Kos, unravnik carinarnice Mihajlevič in izredno mnogoštevilno občinstvo. Vojaška godba pod vodstvom pa. I. ki. Svobode je odigrala molitev, na kar sta izvršila žalne obrede p. dr. Stanko Aljančič, ki je sam rezervni oficir in dobrovoljec s solunske fronte, ter pravoslavni vojaški duhovnik Trbojevič. K zidu ga je pritisnilo. V bližini klavnice je neki voznik podrl kolesarja Otona Jurančiča. Z vozom ga je pritisnil k oboku viadukta ter mu zadal hude poškodbe. Kolo je prišlo pod voz ter se je zdrobilo na kose. Svetovna petrolejska družba Royal Dutch je objavila za minulo leto svoj računski zaključek. Dobička izkazuje 1 milijardo in 150 milijonov dinarjev. Gospodje delničarji te družbe pač ne čulijo svetovne krize. ZIMO za žlmnice od preproste do najfinejše vrste kupite najceneje pri tvrdki J KIM1FIC, tovarna za žimo STRAŽlSČE pri Kranju Telelon Stražišče št. 2 Na velesejmu paviljon I Izdaja konsorcij •Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek Urejuje Ciril Kočevar. Tiska Jugoslovanska tiskarna. Zastopaik: Cei.