ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP: 5 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja 2. Šifra pi'ojekta: V5-1093 3. Naslov projekta: Metodologija vrednotenja in medsebojne primerjave variant v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov 3. jNaslov projekta 3.1 Naslov projekta v slovenskem jeziku: Metodologija vrednotenja in medsebojne primerjave variant v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: Methodology for Evaluation and Comparison of Variants in the Procedures of Preparation of State Spatial Plans 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: prostorsko načrtovanje, urbanistično načrtovanje, varstvo okolja, ustreznost prostorskih rešitev, okoljska sprejemljivost, analiza stroškov in koristi, družbena sprejemljivost, državna infrastruktura, posegi v prostor državnega pomena, investicijski projekt, vrednotenje in primerjava variantnih rešitev, študija variant 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: spatial planning, urban planning, environmental protection, appropriatiness of spatial solutions,environmenta] accesibility, cost-benefit analysis, societal acceptance, state infrastructure, spatial investment of national importance, investment project, evaluation and comparison of variant solutions, study of variants_ ^aziv nosilne raziskovalne organizacije: 0505 Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): 6. Sofinancer/sofinancerji: Ministrstvo za okolje in prostor 7. Šifra ter ime in 11695 Driimek vodje projekta: doc. dr. Mojca Šašek Divjak, univ. dipl. inž. arh. Datum: 10. november 2011 Podpis vodje projekta: Podpis in žig izvajalca: doc. dr. Mojca Šašek Divjak univ^dipl. inž, arh._ A Urbanistični inštitut RS dr. Breda Mihelič, direl < o LU Z UJ ^ V) DČ. < > < (D UJ tn Dč O h-(O o o: a. CO I- 2 < Oč S UJ -3 Z UJ s z Q UJ a: > < N Z < J o; UJ <0 Ü S.3, O g UJ O O O. O. a T3 I C o" o> o a "E C x: o> 0) 0) o C •D O S o o ^ o C o o _ C 0 Ö č 0) o C (D 1 « O oo 0) E o C o Ö) o u S^ CL 'CZ o^ Q. g) O C s o t; 0 C 1 CD -Ii O CO E O F •ft a. 3 O 'O ži p C d) o S; o g. a 3 O o 0) C *> Ö "tžJ 0) tn 0) C > Ö U1 s o o-O i- 0 € 1 o C © D « >0 >U — P m w m (D - t t ^ _ > ,o 0 1 0 C 0) 1 Si o M Sl o o a a ___ c/> ^a o ^ 8--p NI D) 0) i i E ® E g> o a ^ D-Ü o E o ril •p o 0) S ^ E o > T3 > O > o ^ o a C D 0) E ■£= o. > 0 > D D -C F -2-O o > > S P p p O). o p llfi C o > p o p r- S O O C s P S (D 0) P p 0) 0) JD JQ X! E E E ^ 0) d) 0) 2. E E E o 0) ^ g) "O a a a p -C > P P P •D P > O" C P x> p > P S o. p C" o C ifO > p a 0) o p OP" > Q.2 SI — t/l _ p Pob SEI p > 2 o 'S X) P 0 Ö . g XI 0 s-s .5 ^ N a D c' C g p 0 " C ~ Hii S; T> o p p = ^ "O "D D 0 g P 0 If C > E 2 ■5 o p C = > w p P £ -2 'P -S O C ■o p > -C ■p) 2 X) Iß» 11 o. d) ■J s o o, O I o > £ ^ 3 D 2 2 0) (D a a £ E (D 0 (Ü Ö M ll I» ■S O G D) H o C x> (D O _ > g -s D JQ s EE o a o M— OO > b " ii p II -Q £ ^ S E o t o II il? ■ E > ! ® 'ff ■ o> * £ s D.-e .Sog ® C o 5 o iT (D X! E > JZ trt —' C •22 S > ao "c 03 ■D O. o o <1> -K C C (D Č O O č ^ t jQ 5 ;Ö ® o s o p > O C <1> . E >(ži ® % o u- ■e £ ■> o C (D O o C > >0 p O I Q. ® 3 o oc rO O •e-i T) mil D ^ o 0) s S > O a o o (D c" .o ^ p ö o •D O 0 > o o o C o§§o C Ö ^ >}ö O) > t C a-b > o E CD !Fq ^ C T3 O 2l o S Q. O C v> -OR ■K C Q- p o 2 g a-D N > o 0) ^ - <1> a> i=i t C £ O) t To N p O "O D.b.o on -—■ ti. x> o > 'U) % C -E v C S" TJ (U O »U a o ^ E o n o o TJ > I O £ ^E ,11 d) JQ E E o P -D a o l/l > JO C -i N O O 0 a d) _ O) «rt «i 1 I XI R 0 1-2. E ^ O S- p $ >trt o o JD C ^ o 0 "O XI o E > 0 fl) C. irt a 0 trt trt O "D O > 2 D 2 0 Q. E 0 0 X5 E 0 I? 0 C __ a'-ö i.i ^ C o -u ^ o p i-8 o CO E S-0 T) O > 0 C O) o s O) (rt ^ XI -C O S CL'o D O ;čr o E XJ o .C C E 0 ^ O a E >R O)— „ 0 C o ■H "P "P 1 § 5 o TJ O > C E g o a o > o o ® C - -E r^ ,2= «.O C p 0 o E lili« P D 0 P ^ 0 rt 0) C O i2 a > C iM o C >Jrt 2 "o E 2 "o'-g ^ ß 0 p .C ^ ^ o S M o S a O) 0 o "P D o R > C E 0 «{•S ■u o o ^ Ou < KJ ^ in 5 Iv S o > M ■5. a -S? > 5 C S P i3 o 5 R §|a •2, o dJ S O) 0) N4 "O O g ^ aa'g D) D "D O a o C 0) D C 0) U O O) "o C K? ^ C § s o a -oga o A n O o -Q O JQ O) o ß -C ■g ■•C D D E Ž > o E o D. D sJ "--p eg-il S § ■D in Ž O d) -t; o o 0) D n > C g'-i-sl r^ n C 3 ■p, § s Ö..W' E fc E p a S oj .s > o .C d) > > o D) .Ü SJ fi O ■si o d) C o o "D o o-g §);h (D 8 C > > s o g' ^ o s o. (D D S "O 0) p o ■o o p 9i =5 a QJ '.o D n > g'-i-Sio C D .s t? > >U I S -S o M OJ > I »s ,11 II ■§a O O) o a ■p 0 a > 1 D D C o a> ^ d) > -s P-S (D C C I I , < QQ U ■fr .M -Q (D C I dJ S ■fl C O 0" o E n o D Ö _ oB o Ö s: o o 0) p s s O- D O > 5 -O > o % 0> > o E o ~ E ■Ö E E ^ P ^ p N D Ö B D ^ Ö n _ E££ (D t; C C o Ü o -D 5 Dno Ö S - o. > lili > o o C il s Ö o 2 o o o "O 0) -p. o n ^ E > $ o X! d) Ö TJ D 0) C O > 'u 2 g-2 S o o > O) q 0) — m O- o 0 S3 ■4=' O ^ ® Ö > -Q O 2 csc N N £ a o äo C <2 Ä (t) S.8 o _ £! N E il 0) o 9--% o - o ž o ü.-^ CÖtä - p 05 52 ^ > > O) d) to o a ■C e š b I Ö Ö a lU 4) — O S C 3 Ö 2 o X! O JZ tS C o O ž >0 > 2 2=-o Ö) H C o 2 S o D) ^ 0) O C ž a-4= > s I - i £ o o S d) S SE.® ^ (D >ČT 9) E P if ■=. D D n D S O o P JiJ o i Ln C_ O £) >t; O) O R -R d) ^ ^ ^ E-R-^ Ö D N C» O SED 05 -Si Ö o "O č S-ll > Ö Q. o 0) X: 'r^ «o ■Ii II o 5 > E _ o d) > O if TJ D C d) >U D O D) C S 2i3 o o o a C x: o d) D ^ 9> > o ^ -o -č^-g o B ^ 2 o -č- S o JZ Ö) Ö o D) o D M x: d) £ 52 .C > p ts £ 2 J/ t 2 lllll > ._ ® C d) 2 ^ ® .- _ .5. s .o ^-2 IcTS o ;Ö £ S g o o £■> o o o w o 2 o x> x: d) XI o ^ o o o o jc 5 o "S > ožil 5 o| 5 z JI a S O • MM C Ö D) 0) > to O C 0) >N O D)^ O o E 5 > s .i < >u M 5 I D "E" (U o C TJ I Ö >0" — 2. CM >0 'i I r> -S o o — v» o > Ö -P X C Q.^ ^ O 2 CL 9- o s -Q ^ £ > 0 TO E ^ d) (D 5 t) o 2 o o 3 a -V C •U "O > 2 b5 d) C E i £ to S :C g Q. 2 CO 2 D D) dJ o a C C ■o "C a d? 2 •o tn O S D O O. •4— t/1 to O .E o S te O o >N >K1 C & o 1 ■o O > : .-C £ 0 E - d) E o. a OO 0) •=• >N d) O w Si a Q.X1 o o o a a o o C dJ Ö d) C č- 2 o Ö a E FOX! Sao o1 C C > a» o >N o. 2 o Q_ ! ? Q_ V) to >o O C -y C d) o D D OJ aj 8 C g O E o € -t- O) 0) « -S o C 0) >N P E o D)l O (D > U O L -Q •E Q. s! 'U ."2 rr ^ d) > g M ^ E -S C ÖT I Pil 'lili I tli I s e 8 at a ■}- o M C OJ S o o ^ C s o -p p T) C ^ J o. ^ 2 i ^ O > p D 1 O P ^ 0) p .Sf o -(3 £ "D p ? C ■o I s," p) . p U ."2 £ e § -S =0 Q- 2 -o > p o O P E C -e p p >N C p ^ •C a C ■p t? D S» ^ P) 2. ^ M C -a .2 D) C P D 8 a p i i p C s O. 11 > p - 1 "I p a o v: M o. CL S. 10 D "S ^ o 11 a> o CO r-f ai CN E .p 'o o 3 ^ O > p p C X» p p C .gj 2 D) P P .P O. 'p P) g VI o p E •§ a > p o. P 1 D C > P a 2 u, II p a ■■š o 9 E £ Ö p >N >N O e a ra 0) o XI E p EU -4- .0 s ^ (D o C p I-o g'8 -§ o £ O) •- ~ p p ts p ;=: B p - Ä o^E E ^ O) h t Ö) p pj X! P > 2 P p CS £ .p 'u o D ^ D > P P C X! P P ■gS i2 XI D P p N ■^E C > 2 ^ p 2 E a p s E VI C oa h'O 2-8 p C a;- i D.; > >u p p -C 5) 2 J-J LJ ^ C- O T3 C T5 5 < £ — r' «-i E E X! lu p 0) S P Q.=i. C p — p Ö 3 o p D 5 E^ o-e p > ;fT ® p ig Ž o p p p -g -p a p p o § > "§2l if II Ö .p- O ,, E p >(J p E X! P O := to S 'R" to /-N p 2 a p E p Ö p CP p > p )IM >N P -p P P)2 P) p D o p C to 2 p a S p C p •p ■> x> p p p E .M g) P ^ p CLZ) CL •> a.p p o p ö JO" § Jp- P p >N p 9 E 2 E^ ü P)X! > P P P P P C P >N P P "R" Ö) p p p P a p a a > p p' P) p a .2,0 M o o N M 2 p E 'i— a > p "Š" p ,o Q- p 2 fc; iz p D C ' v- — p 5 # S 'O o CL o. p ° P g) tö Ö O ^iž 2 M K D C C p >N P P) •-ri o o P c: £ - p 'S" P 2 > a 2 p 35 ■p" D) P a p C C .2,0 II p p N N 2 p E •C a > p K ® p .p irt „ I lil s: io O > S o = Q. 1 D C i'H 'S 2 S. 8» ■tt C g) Ä! >N I s o D) ^ o ca S G a. O O m =5 ßJifi 5 > < E rs .E- < >u M M tofc; I cg,; I II =^11 lil S Ö o on O O a> 8 ž d) o 0 § 01 Äcu Ü o C ^ 0) •S a > > g > C s C o p (!) " k C Ö 5 O C n C Ö O a .0 £ I i C t/l (!) C m oT^ö u ^ Ö D M O 55 h 'u C ^ C > s o C E D) 2 2 o. ® s E „ ■ OÖ $ (D C O P C „ O 5 £ a a E O) C 0 ^ a > >u o 2 CO (D C O > y C JI 0) -t— (D > (D ._ C O a Ö o C ^ Ö o m* 0) > t o a g o S 2 S ° 0 u C D O 0) C O C C Ö Ö 'U o E 13 O O C d) ^ o s "O o x: C 0 >N O C V. Ö) "d .D D 0 o 0 C x: O 'S E > Jü" -I XI o 35 o" O) 0 a .9>, o 01 II o O) 2 o E ■£= a > ® D >o Q. a 0) o g) iö o o N N 3 C _ o D D C C C* O ■O O « S ra > i) ^ i: o a C 0 1 >u o I C o E 0) Ä o C ® ^ o ž C o o ž H -a ^ E ^ "O S S ® o. 3 o > o o. 3 o E o C š? "O Ii M s> o E N S tO p ^ Q O Ö5 TJSi I l^p Ie m- o 5 o •o o D D n 0> II D M M O 5 5 0) V) •4= 0 1 O C ■8 O) o X! E (D E flj Cl d M N x: C 0? E § S I •o o s o C > to r- 5 i .0 p u 0) 5 2--g 0) -g > o O) o > o _ _ C U S g > Ö Ö XI XI E E 0 N V3 SS O O C -a 0) .0 %'E > 1_ 0) (D D. E O- E o * d) C IIS O- ?? ^ VI > o o C 0) >u C 0 o -4= Ii 0 0 E'U o 0 X! E 0 E B-p a.S — C 9 s C „ E _ 2 " -2 9 0 a a 9 E o C >u C o 2 D 2 S - Cl C ^ S on O C 0 i— W I E 'K 0 If o 4— ■O .O p o o D O n O) O0 2 § og 0 ti o •s. > M o > & o C ^ - 0 0 O) to 0 € 1 o E 0 E t? o C 0 >u g ^ C X! P E ' 0 o o E rs O-P ^ Q. u •f, 0 > g 0 o 's £ 0 0 E C o fS E a > o ^ ra o C 0 N C 0 •D O > O CS t: o TJ C N "O 0 9 "c" > o u > E X5 "D Ö C C -o- 0 d. -Q D ® O D 0 ta "D "tö "tž> O o n ® O CO ^ > 0 ^ C > O > Sf 5 0) g o ^ š>i N ® £io o C a E > o 0 ^ 0 E — ■o 5 D C o o CO ig 0 -4= >U ^ 0 O a o CLM O > O 0 C O äi v> O O Ö s h j ca S o o. O -Ml M iSi ^ I ŽE >u v: « 3 IT 0 C "O -C C oT E ^ C D # 1 O "D CO o ^ o 0 i C- o. £ > o 's xs N X) C (1) t- -bi o C T! 0) > (P C e o o C > o a s Ö C s o ■Ö ~ -V o o C "D C 2 > ^ o i- -iiXS Ü p o o o .o o D D n O) H 2 § ■Q s o 0) M M o u o. D te to 0 -§ 1 .C ÖT E C I O "O 00 O ^ O o C X! P 0 > oo o C o iU o E XI o D B >u n o 5 Ö o ^ Q- o "c" Ö) DO •č- O O .e, ž " .o-©' ® "G x: 0) > ® i-i.'O 0) D E-e o a o •i-o § - C > o > 0 Č- E E £ (D D >U D O O ® Q-"č » 5; O O F -m G 0) -V > •C O-O) If I« Ö i ¥=5 ■g II C o .|s is 0) >u oo D o.if i D X ®> E o So sS; ■> 0 o D O JČJS 0 •> O" O ^ O O >(7 g'.o č-o ■^o C .C Ö N "O C o > .0 0I Č" <1> o 'id > 2 0 n D a o 0 C D > 0 D I| .S O cL.e O C Ö C 00 0'" >u .2, 0 o > 0 D 9-iž a-R ® C D. o ^ u; > O O .e o a 0 0 ^ P. o C > 9 a o o S, Ii £ % tn VI 5 p a N 2 P jz a ■■S 2 o Vi o 8:0 t f 0 0 •P'8 C a 2 0 C!) 0 C 0 •tr > 0 ^ ž iS 5 D 0 E >0 iz XI D D o O _ D S. 0 ■o o ® Ö E T3 P O ~ P I S o p 0 9-C' E g o E o-2 E X! jz o o E 0 c" P > X! N 'u 2 jO > S > o a ® > "0 o o N O o o C > © c" > 0 C h © >u 0 C 0 >u 0 .2, p E s iS- p E ö a 0 a n P- ® /1> l- be U gj v- _ CL o SZ 5 2 a o ■> til' S> £ > ■o o- o t/7 £K C T3 Ö O O 0 00 c" & > >R C E 0 C > s Ö C > "Č" p > 0 00 E 0 £ 0 C O) p E 2 0 O V) pSJ X! iO ■p 0 C 2 0Ö I • ä U1 i o O- O O E iSl DÄ E -o UI 0) 0) s «) 5 I 0 C 1 C T3 0) ž O o a ^ D X: C d) ^ E o CO o .5 o E E * d) ii Ei > N i= O O >u as 0) CO o —. E^ o6 0) > — E^ä O) C ® D D C o o C M Ie O) c: > .a> ai > O □ Ö LJ s o I -i-I C ■D 0) le 3|1 E E "O lu 0) g: S H uu C ^ 0 "D E O .—. in trt E .0 >N E 'iZ V. Č Ö fc Ö O) Č 0 Ö •D g a afeiS D ^ - 5 S 5 > (/) >0 ae CM E D) m tyt a» 0. o o - D) (D O O -4= trt čJ g ° CO -7 O ^ Q jS Z o E X) o D- o JC D ^čt;? O) O = E n oo ^ O •i-ls Q.:=. Ö) O C C trt P D ° R o o D 8 P-5 S I' o o U. »J 1- sii „ o > o •9 .o ' 0) n E 0) E a CO o C a o g| (D C q.;Ö E Ö Ö § 0) C iu >!2 ■O O S2 X> O C o C s d) o" CS) o a o •giü I ^ ^ ~ O O č E "ö •t; o C o o U C o ;o ji^ 0 0 11 ^ 'S SI JO O O C 5 a C 0 C ;o _ !S2 Ö "O "D _ © O O "O > D g Ü i ^ O 0« 2 TJ .C a ^ > D fe C a. > & o as N 4= D C" 0 .OJ. i. D) o.o trt C © "D o O C C ö o s trt C E u. o C 0 C T3 ^ iR > F N (N £ O) 0 CO o a S o (N O) C © ^ fc Ä :=. — O •Ü 0 QL O ;y 0 E o ^ E 0 =- N O X! Ö) Ö = E .2, o 1/1 C 0.2 C CL ^ "O O 0 ^ o. 0 0 0-=. 0 o Q- 0 C liaS o > 0 Ö D O)^ © > ._ C» O O) ® F ^ L— n -Q -Q 5 o o o o C -C ;ü Q- 0 o ••iiu^öS. 1 o ■;= I E Bi S s " n o >o č" R o C o 0 D 5 > X) JQ o g E E ^ Ö 0 0 o o E E J) R J) 2 ž OL Ö Q. a 9- CO N CO to 0 JD E 0 E Q v.% D z D JČJ-^ go o 0 D C n E §& a — o .g. -2 C E o 0 C II o O) "c o > 0 _ o a S .0 £ .S, .2, o O) o >o > O O O £ o n s -Ž; E g 0 P :=. •t: >o Ö o =3 Sö iu © k ■9 o o > > C ai © o s o a > o '>U o E XI o 0 C D 1 D O y 2 D ._ -2 i I ~ o 0 S> o lil £ C D > 2.C i i if t: = > o O O E > o H t C 5 C ^ ip? 'm' mk P ii čE C TJ ^ i g s 0) > f S > S o to o a. 3 o >u o fkf o o C D a 1 8 D) o. D 0) "D M o O a •d-I d) > II —J to •2, ^ črt -i o S o D dJ P a .C > p .gj i? n ^ (1) o ^ 8 o n "-2 P) : O S Ä P3 fe > ž ■505 (D (D -Q "P O O O ¥ _ > E o S a 5 o Ä C ■S o .tO o o "e II Ii 0) C C p a I >1/) o » 0 § D ör (b.Ö'O M C" .0 P £ >11 o M O a s| ■2, > 0) P X) ör (U "p ■p o o s al 9. o p) I O a -C C o 0) •G-2 o -S p .-s •2 C It PÄ o .sa >M M d) .0 to (U Ä S § ^ e " a i 1 to P P II > a> to p > >to o _ o I oil Uli IUI o D) , , S 0) OJ I 1: i £ 5 > SE >u 0) -> O-.b Ö ^ o •^X) s ® p ^ C Ö '>1 o s >U CO .^SZ o "c: ■t^ i? ■S Ö o Jv: C >i2 O sle p C R o o ^ p O- 0) 'O O) C o 0) CO s ^ lil o Äg E 0 ~ to O- r- •fq O (D O 0) 'O" .§111 8)P)Ä D O XI Ö E o Ei/i X! 0 O 43 to ^ "C (D to x: •C (D P ^ $ C P C o .E o p -ö-'g ■Q E o o 9 o Q. E .£5 o ^ a oj Ö O) C — 0 lio to t il o "d" cd .!= (D O. « Ei II s S aa § -2 u (D 5" E o 0) 0) ifo C Q.S Ü o ^ C ž '"D > T) (D D O o. d.5 d) X) •o d) Ö J. 8 Jq3§ E i > E E £ IQ S o a. O m: C . c; TJ I S 5 > S.i i I p i u C D E o Q) .O D 5 u D o d) o" CO ^ O O §.2, NI >0 OJ o o-R ■ea o C 0) u •g =6 >£3 o o. O) > O- O £ o o -g "S Q- C o Ä ^ >s X3 Ö o I £ r t^ 0 55 .4= O ~ t C O O. a > ^ S Ö s-o 8- C o t;; a C o P > "0 = (Ü 0) -p- 6 o o C X! O (D Tö Ö o ~ ¥ 0) -0 s g n 2 "O = O ^ (D 0 C > •RoS o -o a o o a „ o 0) C T! o s 2 CO S."o Ö C" C D X) 0) O f&oi S.Ö g C § s, ti" .■Si I ■D ii lil lu Q> 2 > Ö O) 0) C Ö £ sBla I o 5 -is E alll "S Ö o g ^ £ "S -■i 2 o ® o i-ls :tz > L- >u Ž a g u o o 5, 0 Q C C o 2 -2 O) ^ o o o aT3 o lo C Ö .-J to o "D D S £ D C O C s (D > _ O F - C ° D > m oo Ö C >N 2 Q O IÄ II ea O tu CO § a. O » I •i, I Bß im £ Ii 2 E -o S D ö o ö £ S ^ g t '8 " füll lifl o o o ö E Q.Ä5 II N (1) fi Is n lil a> »o C IfB a-O 5 öT to Ö C 2 o o o on Q O o 1= >u D isa E a Q <- öT Vi g? t/> n o 5 C TJ O D 2 O C a E i S:? o C o C o D ^ t/l C n O C 5 Ö O ö C d) 2 8 a C 32 J3 ž o o "t^ M 2.0 CL>U D C ^ C o -Q «2 o X3 "O o •D ® O) O a 11 " -2 >u T3 n ® •C y 55 o s Ö ^ -£i C o o % C ^ > o > C ■Ö s O) C o C p Ö C ^.o ^ e ® ® o d) a'x» s» > __ o C o >t2 E .2, s o C C Q. C >55 D Ö C > Ö o. C 2 o T5 <1> > »o 0) -9 a XI o -ü E s P .5, > T3 tr ;čj — 0 .0 o o O)'" E ;(j o o XJ o o. E o E o-g D C o O) O "S O. .bi D Č" O. o ~ ~ VI V) o D -gJČJ-P E o 0 C 'HE čl ^ Z O O C s® o. p T3 § O) a p ^ I o 0) o Ö ^ -V C CD - s .s > n >2-1 aS"^ > t: > > |o 10 o. o Ö s CD (D ® E #i== 5 o ® 3 E o iž i? C o 11 > C § Sog». 0 O i= _ Ä= D a o P 5 o C > D O N P O — D- C oj a> o. .-o 0 C 1 o o ■Ö o Q. CO O O lU (O S O o. o o E S m ^ o . C Ö 0) o !S o -p o s-CL o ■s C C .C /> "D p s XI > o s > o e D -o o^ o s ^^ ° o •2 E R b 8 ^ 8 i a^l > 8 S|1 CJ) C!) M ^ -i. o D" E f -o N y o o ® ao)g XI :Q •■K -D O 0) C VI C O o C „ o ® o sai 0 s Ö) "D 'O ~ o Ö g 8 S S 5 o O o O # Ö) > S D ^ C O > »<ž> O s O) o 0)U ££ o 0) T) T) O Ö •S a a a^ CO =r o o £ o . C o E a S C Q O CO o "D AJ' I 0 1 C T3 0) I II d) 0" o E X! O S O) _ ij Ii Se O u 5 sfi o § a a|o Ö o Ö o a o O)^ u> O) o C E Ö) o o 'XI Ö p C _ _ o C C X) "D honm -C "S o o >o ^ 5 u a ta jO C 0) ® N c'.-e Ö II o D li- -n E ® £ N •i-tl o C ^ £ >o o o ._ •4= -C F P i B o ^ o Q X! O (D C D O-■g' o S i w o -C N o D o .. C ® o o E alz t S •ö-g S" o o O- p >N "S ^ g E o E iz Ü o Ä= JZ 8« p >U ^ č' O a o p M ti C o JC X! O) o o p L TS as o ^ p E ® o ifl tli o OOP a-D iz ■ti o ztz s d) U (D S "Č" C S Ö o (D (D £ C ■o o ž p s C _ > >o 0) R--R 2 E o T3 a P) S H ® o S ab.-^ 2 0) a-5 0)3 Ž-ep i ^ ai £ Č^ C s sz o C E C Ö) o o -p •p -2 N M P o o 0 P)T3 N • ^ O S2 _ > O O lil a> CL 0) = V) ^ E O O Vi O) a ® 's ^ C 9 2 _ 5 z: -fe o D 1 Isj-S-S 8-Ü o «> o o o o o ^ O) O) O) a s I -J i "i U1 ca S o o. o M m 1Ü m-: ^ "D II SE Ž'i: I o ■E-d) •5 C XI S! > le lil lu 0) 0) S 0 > 3 Ö o >Cö .-ir C ,—. O O ® >o =0^ ^ E g 8 o 3 o C 0) - C ■y iq 2 o 'W o E x> o Ö C o > n C N 5 o >■(7 o E n o o C D S -žž II. N ^ § O >SJ s: o r-Q-Ö n C aa 1 d) a E >o o E o C •£ o o -S .e aS S H g 2 Sf n £ C ■> o p •D D IfZ fcO d) c" S C ^ C o a o o P CO V-. d) C o T! E O C S O s JC C ® >o '3 E o .. a o o •e Q. C ^ o o > -I o R 0) If 5 Sf o ® > 2 = 2 i: E 5 C Ki O £ O >u Ö --'S o E a 11 > U- X) o o o a a aoo 0) ® II P > „TJ 0) O XI > $ X> CL O # 52 JZ O Ö C S §Eo ö> o S3 a£E 2-iE — O) p I o .2, o C O) a a> £ o ^ o. i? O)« Cl 0) o JO. C 2Ä01E £ 2 > Cl O 2 "t/ I« o s ft Ei > 5 a o ^ P 2 M CL O O T3 C XI OX3 £ E O Ö lo E 'U o £ == o E >U n d) «2 P N ••= Ö C TJ O > E 2 Ö S öE ■D > P S o £ 0) XI ^ ■D o TJ O C O > a > 11 o 2 o C "Ö "O o o > > .0,0 >o -o o o E > D o £ o ;iJ o o E o -ooo Ö s o o Ä ■8 E D.-g o XI o 2 > o a 0) u č o o T3 o t O X> .g > C O E O E o£ > "D .o N ? 0 Ä (D E 1 III o Q--5 o bi D o > d) i£ ® O N 0 o o >U d) C Ö XI g ■i= > o Q.E (D 2) d) C s D 2 ? -a C a a D 2 x: o Z a o S š D U > C O 0) o o"? C - O L- 7= 5. C -D -P » O o E 3 "S o- N o " P Ü <11 ^ Q. > o «i. o 3 N O) C > ] I o c" 0 C ■o 1 li 5Ä E TO Ü SJ S 0) > 5 Ü (D C O a 5.1 3 o d) O 'c' J^Ö O O č -č" C — .0 £ O "C p 5 b f= o ® rail o 0 0) C O) d) č" o _ " > > g C D (D N >y C t; o -C 5 o > 5 ® o Č Ö) y £ fl) aa§ o —.li^ E 0 1 s 0 o d) 2 II Sc gos e a-ü o > a-č ® x> X) I ^ O 0 C 0)T3 IS u t ^ C a 8 ° o C _ o o VI v g 0 li C -C ;u « D O E o a 8 C o M ^ N CO O C T5 Ö O ¥ n 0 C 0 •C >U O £ jd o o >u >o 0 0 BS o o s _ II 0 -4= C -V 0 0 0 ;Ö >0 0 CO o I i •§■11 i- w -s^ 0 -K 0 X) |o n, ^ ^ cono 0 a o C >u i- S E CO 0 0 C 0 E 2 O C >u D S" C ■C ^ > N .^iB- D) O 0 E C n 0 o ^ C o .b S b 0 "c C D)-Q fe S "CO o iN-£ E o I- ^ JO a 0 a S ® o o C a 0 fl ß > C > -R g-Q .B o > O g ._ .g 0 b O) C O) C 0 2 C JZ C O 0 O 0 a u o 2 ii M .!£> ^ > i-g g CO n L- to L- 0 o p "S o s ^o ^ O g g Ö 0 a 2 0 2 D £! C > 2 Ö C O 5 0 — R d O E ^ Ö o 3 C a: C ^ Ä P Ö 2 O) <= C t; 0 d --i 2 0 a o .e o 0 S> 0 C 0 O >cö la 0 O > iti ^ O Ö a > D B I C O C 0 o o o s 0 ^ o M > T3 N O iu i-s «I £ « 5 'S. .o E «i! o 'S m o o > O-SZ 0 Sč Si 1 i x> a jo g Ö) o E s^ Ö) o -Q -Iii o s Ö > o. a y o g Rs "U O- CO o ■o o f I 8 u D C 1 "D -O 0 E C o to N o O) 0 n o o -Q o E ■DiW o t ^ E 2 — E >N £ 2 •č -o S b o ü o. o. o o _ D)£| 0 C 1/1 t o 0 Q-E o 0 Ö) o 0 S- Vi o C o o ^ p £ § X!n =5 >R -D O 4= t; ^ 4:: iEbioEcLCLoaa 0 0 i > o. ® 0 -t Ö c o t Ö -s >o >u ® g E C § a0 o o 0 -k >o c >ü .2 0 E 2 a o Ö) 0 C 0 ■E & P in E o .g.0 0 O ^ t'^0 .s 2J3 o o a o a 0 o o a E E 5.8 o| •i 8 D) > 11 O D) 0 C O > ^ O t: O >o e-E 42 >0 0 0 ra'ö" 0 t; C n 0 o S ^ Ö "o 0 o Is a > o C a o ^ Ö E i ^ £ Q -c: O a >o 1 2 C F o o ö)x> iž 2 § a 0)5 g o 2 •t= o Ö) fc >N 0 0 2 £ 'Š' E C o -fc 2 0 O a o t/ «1 i| o. C o 0 CD D 'o Ö C D E o 0 Ö x> o a o "O Q o ^ o o ;=■ ra-ö o o II o ••§ o a 3) S O) 0 ogf, E > n ° Sli, E J.S o > E 5 0 o "0)0 >o >!2 š > o E 'Ö 0 o II a o o 'SI C i" 0)X! 2 ® a D) fl) tu CO s o a. O o E o- C ■D > E >o o iM > o Ö ^ a= o C X! 0 £ a 'o Ö C Ö tn S, 35 F O ® (D O _ Ö)X! e ü 0) "Ö Q) o a d) C E 0 -E S« i« > Ö Ö) D) 0) d) 0-) trt o O a a ^ E Ö ^ E E o E (D ® Ü a> " E m £ (D ® ^ 0) I— i— n t— O- O- O- 11 o-ra Ö O).® a> C T) o o a ^ o .Ü a Ö) o S 2 0)>U ts (dMM lU- > o >o (D O t; XI im o XI 0) >u CL o > D U 0 E o o 2 > -i io g| ■Ö £ Ö) o ■o Q- ® 8 E Ö) o m % (D S o ■> O ^ C Jo D S Q X! e (D e 0) o. 0) C o o"" e-B C s p Re 0) sz s t2 o og o p O) e 0 1 I Ii s|l 5 E -o UJ a CJ s o > 0) C >y tO •C D o >o (D ■K x> o o !l X) o o a 5 - P •■p O Ö N O <1> E >8 S (D "D C O O O) XI O) 0) d)-D o ^ v./ W ju o O) o e O) a o e 0) 'd' s >o !!2 ■O D) O O iRT e O iJ N O o C .o o y i 2 .i t C o ao g s S2 D «P. O o o d) lU ca ^ O O E 'S C TJ O > E »o V) 3 O ULI i O o P n -Ö >o D £ > ? > S 8 i .8 52 £ D C El a o CO •+— o o O) a S (D !(T O £ 8 ■81 0 a > o O) 0) CO o „ a-o o. o >y Ö) d) C o a o 0 ar) o C ^ o > o ^ xs o a •D o o C 0) o a Ö C D C O 1— 'c 'E" o o a o. 0 O (0 TJ ^ >U 0 C TJ D a TJ o x> o to o O 0 D -üi C > Ö (D .if -D 0) č O 2 a a 0) •i ■si II C "O s o O- a "Fr^J "O S ^ o „ £S5> ^ ® 5 "D n ^ Q--S s _ ■ü o a o Ö o p- o B ° H^S fc >o o o. X! o TJ TJ O C O O fgl S a s d) e ^ o E o E to o C > o. s -D > Q. O ö).s o >u 11 o -ŽŽ ^ s« Ö 2> D. d) C (D 1° 'O h 3 N O > ^ o M ^ o ^ 0 "S S £ > o -V T! C £ a 0) TJ C- o o ® C o . > (D O "Č" O Ö) S "S O s £ =0 N a o ®2 S "O Ig. o o C C D S t' o; U Ä iE 7. FUNKCIONALNI VIDIK 7.1 VSEBINA VREDNOTENJA PO FUNKCIONALNEM VIDIKU Poudariti velja, da se pri vrednotenju variant vsi vidiki vrednotenja vsebinsko prepletajo ter da je, po svoji logiki, tudi »funkcionalni vidik« sestavina vseh ostalih vidikov vrednotenja in primerjave variant. Pri pregledu (do sedaj) izdelanih ŠV je bilo večkrat opozorjeno na neustreznost prakse, da se praviloma enači funkcionalni vidik z gradbeno-tehničnim vidikom, saj se je na ta način v veliki meri podvajalo vrednotenje, ki je že predmet ostalih vidikov, predvsem ekonomskega in prostorskega (glej prilogo 1 k poglavju »Funkcionalni vidik«), S ciljem omejevanja podvajanja vrednotenje po predpisanih vidikih velja izpostaviti vprašanje kaj vrednotimo v okviru funkcionalnega vidika (glej prilogo 2 k poglavju »Funkcionalni vidik«). Smiselno ločevanje vrednotenja po funkcionalnem in ostalih vidikih vrednotenja je tesno povezano s specifiko prostorske ureditve, ki je predmet ŠV in v vsakem primeru zahteva v delovni skupini vsebinsko usklajeno vrednotenje in primerjavo variant predvsem pri pripravi sinteznega vrednotenja. Določitev ciljev / meril za vrednotenje in primeijavo variant je za vse vidike smiselno določiti v podrobnem programu dela, ki je podlaga (izhodišče) za pripravo ŠV tako, da se v čim večji meri izloči podvajanje vrednotenja. Funkcionalni vidik vrednotenja se dejansko deli na dva vsebinska sklopa: - funkcionalno vrednotenje gradnje in obratovanja PUDP v soodvisnosti z umestitvijo v prostor (funkcionalno-tehnični oziroma tehnološki vidik), - funkcionalno vrednotenje z vidika vpliva PUDP na razvoj in omejitve v vplivnem območju PUDP: vpliv PUDP na funkcije naselij, razvoj dejavnosti, organizacijo dejavnosti, povezave, oskrbo, varnost bivalnega in naravnega okolja... Vsebinska sklopa se delno prepletata, kar je potrebno upoštevati pri sinteznem vrednotenju. Kot generalno usmeritev predlagamo, da se pri vrednotenju s funkcionalno-tehničnega vidika prednostno upoštevajo merila, ki se nanaša na gradnjo (pretežno na lokalni ravni) ter učinkovitost in varnost obratovanja načrtovanega objekta / prostorske ureditve (na nacionalni, regionalni in lokalni ravni). Vplivi PUDP na funkcije bivalnega in naravnega okolja v vplivnem območju PUDP pa se vrednotijo v sklopu prostorskega vidika (razvojni in varstveni vidik). 7.2 VREDNOTENJE PO FUNKCIONALNO-TEHNIČNEM VIDIKU V sklopu funkcionalno-tehničnega vidika vrednotimo in primerjamo: - zahtevnost gradnje (tehnološki pogoji gradnje, omejitve pri organizaciji gradbišča, neposredni in posredni vplivi na funkcije in organizacijo dejavnosti v vplivnem območju,), - učinkovitost obratovanja (prometna, energetska, transportno organizacijska, zaščitna...), - varnost obratovanja (prometna varnost, medsebojni vplivi ureditev, potencialne možnosti poškodb..) - riziko obratovanja (pričakovana velikost posledic nesreč pri obratovanju na naravno in grajeno okolje, zdravje ljudi...) M - čas in etapnost gradnje, - pogoje vzdrževanja. Strokovna podlaga za vrednotenje po funkcionalnem vidiku so idejne rešitve variant, ki vsebujejo (oziroma morajo vsebovati) tudi za funkcionalni vidik PUDP relevantne vsebine. Pri vrednotenju s funkcionalnega vidika se upoštevajo tudi druge strokovne podlage, ki se izdelajo skladno z vrsto in značilnostjo / tehnologijo načrtovane PUDP, kot je npr. prometna študija, upoštevajo se strokovne podlage za vrednotenje s prostorskega in varstvenega vidika. Za funkcionalni vidik je potrebno pridobiti strokovne podlage za vrednotenje in primerjavo variant po naslednjih vsebinskih sklopih: I. gradnja - zahtevnost in rizičnost gradnje in s tem povezan čas trajanja gradnje oziroma odmik začetka obratovanja, - organizacija gradbišča in promet med gradnjo (zastoji, obvozi, poslabšana dostopnost do posameznih območij, vpliv na funkcije posameznih prizadetih območij...), - lokacije odlagališč trajnih viškov materiala (oddaljenost od gradbišča, časovni, fizični in lastniški pogoji urejanja...), - lokacije stranskih odvzemov gradbenega materiala (oddaljenost od gradbišča, prevozi, pogoji urejanja...). II. učinkovitost obratovanja - promet: prometna učinkovitost, pretočnost / optimalna hitrost vožnje, navezava generatorjev prometa, povezava različnih prometnih sistemov, - energetika: distribucija (navezava na razdelilnih postaje, kompresorske postaje, odvzemna mesta za velike porabnike, zmanjšanje energetskih izgub, - vodnogospodarske ureditve: obseg zaščite pred poplavami, možnost večnamenske rabe, - gospodarski terminali (logistični centri državnega pomena): prometna opremljenost -bližina AC/HC, železnice, letališča, možnost širitve, bližina gospodarskih con (predelava), - območje vplivov obratovanja: obseg pričakovanih vplivov na razvojne funkcije v vplivnem območju, ocena potrebnih ukrepov za varovanje zdravja, okolja in imetja v vplivnem območju, - etapnost gradnje: možnost postopnega vključevanja posameznih odsekov linijskih objektov v obratovanje, nemoteno obratovanje zaključenih faz gospodarskih con, vodnogospodarskih ureditev itd.. III. varnost obratovanja - medsebojni vplivi velikih infrastrukturnih objektov, - potencialna nevarnost poškodb: vremenske razmere, posedanje in plazenje terena, poplave...), - rizičnost obratovanja: verjetnost in velikost ogroženega območja, ki je izpostavljeno vplivu možnega onesnaženja okolja zaradi obratovanja (eksplozije, izpusti strupenih substanc v zrak...), onesnaženje podtalnice kljub zaščitnim ukrepom, - prometna varnost: razbremenitev naselij, turističnih in rekreacijskih območij, tehnični elementi tras, vožnja v predorih. Priloga 1 k poglavju »Funkcionalni vidik« PRIMERI DOSEDANJE PRAKSE IN PREDLOGI VSEBIN VREDNOTENJA VARIANT PO FUNKCIONALNEM VIDIKU V nadaljevanju navajamo in komentiramo v dosedanji prai3 9 o a: UJ Q DC o 0. 0. C o Ž E ^ O o 0) s & ätt P 5> o 2| Ul 0Q S o Q- o 3 o o o a£ O ■D i C (D U > 0) p 2'8 D) a " "" 0 <1) 1 p ? £ s ? p D C 0) I ° > O a- O) o r-(D C -S o s §.8 i 211 C ^ a "4= > i3 D C5) O) ^ 5 u 0) ■S > 5)Ä Ä «II O ? ti O -O O. C g C > O E § o-U — o (D p w a'U ^ 0) QJ D o > b C"-S ■§ -D "D ■= S^ 2 S ~ D) O U= O S? C O > C d) t/J o C C» O) O) — o Ö n ^ S £ -Sfo o ® " R' E o O) ol. s (D I O '5" O !l o ® o > IčT E NO •"Is S © o M o o o ® S g o •Q D "O o « o 0)2 > o o E O) E g g ^ (D ^ £2 »to os o O ■n C Ö) „ >u (D o o ^ ■e ^ E i £ Ö ^ X! 2 O TJ :t= ■Q O)^ S? ° 8 ° fc o CL - 2 0) C ■o o > D '>U 2 E E -e TT C O iU O O g C ^ >co o o D O ■5 2S| ® 2® ^ O X cki a C C ffl CO > o "5 o 2 > > Q o iE o D SI O) O C 2 C 2 n Ö) Č _ Ü, oš;-Ö ^ 2 O ü a D) i I a>:f= o .(Ü o 2:-S CO u. > a a I o iS II p N p Ä § © fc a'u ill C " C > o •u it •n a 2 O) D" "O S-I S -p 2 a I o : > r-fe p Ö ® Ic I D > o > o a 2 "0 n E o o "O 2 J3 , "O C o > o > .1 > (D TS ^ o a® 35 ž sr N 0) £ J— to ti .e'o d) £ 0) ^ o "S E 2 a 2 ^ ? o ° S > m to ^ g.g Gl <Ü ® > Ö" -^ ö ■S P-^ ^ D O ^E E Ö a o >0 ti n o Q. H Ö) S D d) C ~ (D C P > -C .«ü o N N D I g a> jx: O . O 0) "O y u »to s (D t: ž § I? to 2 Ö a C (D "č" •o 2 C3) O > >u II 05 "5 J? >u o XI o _ ^ Iti i n XI (D 3 o o -o ^ Is > D II "Č 2 2c i i >u C d) > s 52 o ■D O O O- n Si ^ 0) •: 2 i. o n C o E g JT C > O > D - S O O O C (D o O) ro'c o|o P p p 5 ^ .o C JC. C ® Q.E D O 0)5 S? If I ins o s o S > XI ililll s 2 "O -o a 2 ^ ^ > TJ C o ■> > E 0) C a > o >u £ H ® k -9 iö o C 0) a> 111" 3 a O) Oi s O I 0) o C XI o I E E -o ui 0) 0) Sfli > 2 o. o ^ d) o O >1 D Q a C E (D 0) "Č" P T3 R 2 E O)^ o a o ^ " U O Ö)« D C _ £ >U 0) 3 u lU •O O. .o o .S C D 2>c o 03 o o £ > 0 1 o ■o. r Ä (D .gi. o ^ b,.c d) « b > M D p > o D y D) D 0) • .O u C 0) > o p o . x: S o Š, ^ P P S g-^g^ o .fl) QJ 8 P D)^ O'g 2 n p D) Ö S o o iS NI PP E O £ o a C O) o 5 o C n to H -O o n O >o P -S H lil . P --I e o, X> >o P) ■C a p p I o Ü 5 p.8 p M p C t C D rs o. p O) C 0 C o P g 0) 0) n S o a D lo p P) !i-ö .iS. 3 O Jli jC P >y o o ^ Ö D. C 0) <1> C — 0) o O 2 XI E O r» ■p a> o o E o p P) p a > S p I I o^—o. P p P .'ČT ® o (T £ (D ^ >0 0) > O) •R O S — > •t; ^ p E T3 rü C XI $ C 1 ® g) s D. p li o g ž p p '-p o 5 £ ® 0) C p E ao ® o. XI E =n" x> -p g o> a o p Is .E > p C p C s p raS p R O.g d-g- ^ D-p p p p P) p ^ n -c: Uoo P.® P)" p Eo>| > p E ffi 5 o > Df ^ ^ P i? S ■C P " S C O lO C laž "ti o .0) 0) o Ü ^ p- P P) P D >0" P E._ P P j-® E 2 p P) S ° O SG, || o. p tö Ö p ^ C 42 C P) ^ P ® P Bi- p "č" p p -C P) 0) P ■p P ö C y 5 Ö C _ ■p p -p p y p p E a ® C d) XI >ü a P) t! p) u a> S fl D) O) O 2. (I) £ I C O C 5 I JJ 0 1 S C »o D >o E • s •Ip E p S> C |i1 S £ D "S E -O ^ => ® t-' 0) E o O a t 0 ■g E v 1 £ «o t I S Si 0 • 1 C o? II o t; ^ o d) v> i I •Si. C 5 I d o> E o a > o t 0) 3 M O S.O-C* o .11 s. 2 5 o o o S »"S 2 fi £ 0 > 01 => o O g t 0 S 1 C £ 0 a > D) 01 M O a i« te D C O TI 0) a 2 ■2 2 Q. D D) O a-g ^ 5 ® te > t/> fc 2 «o C II D O dl C "S d) o 3 H 11 II o» D) Ii o. d) I" if 0 C ? d) 2 : a i» c" p Ö.Ä ž ^ g e a o » go 0.« D ^ ^ § «p i| II p d) {•J lö •p I «o la — ^ C iS d> d) C M UJ f £ O) > II 0 I gi Ä 5: ^ P C 'S 'O o ■iS p .0) 1 C V) O :=. a-g- p D d) o C nz |>s o C •o ll ž "O =s £ g = D d) o - D. C 8 >5 p) o ■o 2 9 £ ^ o sjg till •ti .sls i p s ^ .Slls p p š s 8 5 a J ^ ž > iS -0 9 " D S "C fc d) D XI 3 D D) iia. D .8 0? I o C o „ Cl o D Ä Ö D D)q C .gj lil ° K S! "T o. iti C C o igE i; X! o .s |l -tIi oso -Q s o Ö) —£ N d) ■ - ;ft"D g s? Ö Ö o Ö go ■Ö o >o •o C Ö >o (D O ■Vi O to lil O O .S2 Q. C "D 0) .f.'ö' O 'S O S ^ D. O a; sz 0) --C b 8 o o a E 0 -8 ^ o ^ la o C 5 > S ^fl i ^ C 'g o o rt? § ^ .5,95 Ä D T) ^ "o-S 8 D > Q. Ä O O) •C 0 > M D 0 d) D) ■C > d) >0 0 D S tn C d) C 0 E> a d) o to Sd-oQ O)? feg O a > O S t •F 'O o o: o o C o _ p C o ® 0) >o C Ä C ■2-g XI 2 o .i Ö C o >o o Ö H2 a C TJ .80 a o isl 5 o o ■o o E Xi U C ^ S Ä gjö d) D C ^ O O C >u K/) 0 1 « o Rp D. O ■5 s> o C « O ■ Li .-J o Ol. O o: -4= . .0) •Si O •t. a> M (D -t R Ö > E "O o J "u g^ C E o .2. D o o; > 8 0 5 0 0) ^ C In -C "as "a o C a t/7 O "D s .■g M : > S C : ^ P 0) -fc C s č C D >Ki D ÖT 2 e M O .D E e-Q O S 0 C "D 1 > o II II D 'O o: D t -Si. o -p II o D C" D — >U S" O P =r; 0 01 S C C E -o D C •O >u o !S2 a"o D S.S D) "K O.-O HI §=s O- y S^-s C rC o .sa o ax) E §1 5 .s il s ^ O- o Ii |6 15 o (b 0) C > o ^ . v M Q) D "O N .Nt D.C 11 N (D C ■■<= .C ■S ^ o .D C P '"O fe o C E-oQ 9- P m g p -H .2-a 8 ü > a D C 2 X! .N o <1> <ü ~ C >o sk: M o > o a o a □ "g C o >co a S -5 -S -H o ^ o o o >(1 o © n o o cl o C O) •t ® o C o ;Ö o > (D O NI ■o a D ;ö O X) s 9 0) Ü ^ Jö^ « TJ £ >o p >t/> o o 0) Is S? D .v >to ? al C O •g a C D ti' v» gl. E O' C •o o > o o X) o „ o 2 ^ ilE 0) t „ e o s n ž sa C -2 O ,b D. O ^ 0) O E > o S >o p s ■S ® T) N > O ^ 0) S" o ^ C •o o > o v> o. o o ■o C £ i > £ -o n <1> o 2.8 s t^S ž. g o C CD t:; >ti n 0 1 a c" I C ? 1 C X! 2 O a o C Ö) o o ^iö _ o äE o X! a o =5 "O Ü 2 o t/1 N O ffl ičj >N O 2 E Ö)X) o o •i-ž o >tM Q.2 o O) a o NI O a. D •D O > O "D Ö O n ■H . > O v »lA O) il o -S Ö p 11 0) b ® C CD 05 o C a d) t S ^ CO h \ o > O) o o o d) 50 ® N d) c" d) o C JZ o >y O Ö 00 O XI > o č^ O-"O O o > 3 D. ^ 2 2 S o > o. D) > O £ > C ;o D >co P C C o x: ai? > XÖ o o 11 d> o C ^ d) o o C d) "e^ d) « »I I? il E ® 2 ^ o C Ö ■e D P >0 op Sff t d) 0 lil b.E, o d) D d) XI 4= TJ •O o rf oe < N D "O O O. vt C TI ' O > a> t; •= o «2 8 o 0) ij ri iu ca S o W il f iS® ■I I C .-.i . •D f i:'-le E sn > 3 o lig lil If D 5 o h. o - E 5 ,31,0 Sž P C 'e 0 ■=r- C O) o o .-ž -2 o s ^ = u Q.)(y äJ5 l|lit° O) « 5 « ^ ElS^ilf o| ^ C ^ o o |8 232 5 o S I q> <0) lil •5 O O £ g-s ^ o. I 0 1 E I lU i s "c I C liS TJ I li ill lu Ol 0) SU 3 Ö lU O 0£ i O I O 3 D 0) g o D).0 P-g O 5 .2- ^ C o ^ D C g (D ;0 D C M 'C M -i-i-t^ H §S|I > o -fe .S o 2> "D .-p a s > 5 o f E o n C O O O. a o p a o a > ä S 1 -o o 2 a d) a E >ü ■0" o E X» o 8 n o Ei o a 0) ■S O O N (D C > O D C D _ fc > E o (D D > v> n> -4— l| so t 05.2, ^ o .0) S E « S ^ C a^ ■o o C Ü o D (D S o ^ E (D iö ^ s E p C > g D C e 2 a 0) s P t/> cz .e Q- 'O > ,o •Ei^ 5 ® x: D 0) ra ^ 2 ■o C -o o C» 0) s a _ tt) •D D o io" § o >N p p Q 'o o 0) CO o C > o o C d) 2 O) d) d) o o C > o a a o TO a a E ^ o o x> a a o Itli liti flis -E. a o o a„ Ig S & (D C 5 S o o s C 0) ž iS" 2 o C £ S ■M £ Ö C =0 iu '8 ÖT o ^ H -D a.E > O Ö) O a ■Si. o C C .0 ö II D Ö N N 2 (D E a > P ^ D D J3 P t 0) 11 E I D ° m .8-0 P >M (D 0) -t C P 5 t M =) 0) O > Äao o D E D C .o D "o > D D Ii >2 o D O) C i| o > aß I -g CO C QJ O O ■g. D > ši D ž 2 a-Q ^ o I H a C ^ .C 0) !0 < « C -o .S, .e|l| o > C o p o -g 8 D > 5-8 Ii "J Jif Q) n "oii "D D H— O C dJ -"D 8 § eI u o C 2,-C s P E 2 a g dj E - 8 ^ a a > o =i= 3 si ^ o D E •cr a > o >u c" <1> Ö - -s > (D p 0) C ^ p £ ~ - O) » .Bil 8 C il E •C ^ o- D > Č" .2, O '8 I E 2 XI X! O o o > o ž a a ^ > "č Q.'ö' S ® a-ö ^E to C CO o .i > 2 2 D)-Q ti > >0 d) S o • P 11 JZ ' R E ^ "D II sz C č a o S p p t £ d) -E o C fe r-p p-8 di >U >!2 O "D b)P O > O)-S i-s-e o o a=-= C -p >o > >o o o ö E& o o o - o 5 lao fEl - p s E o XI X! Ä O O D 'S a Ä o ■R c' o o a > Ö 1/) ffl d) I« I.E 51 O 2 Ef >1 Is o Ö C > "dT ® T3 p 2 I = « t s il:| Ež o E g-g d) — E 2 d) "č" E a£ 8 OO V> Ju o E irli =o'f. 'U d) X) 2 D ö ts p C 12 i •o P č" C d> > ■R E C CO UL .e ^ C t o CL >u •t; o 9 E 9 x> o I- IJ d) o C TJ O O) Ci- s . o d> If m >U (D »v> o ig cl5 2 d) E •C O-"S > o. >o d) P II V o e Ö O) o x> o CL o Ö E D S C -C jg ■ d) 4 s -S s 5 d) o S" o o o o 2 ;(T E S o Xi C E o X! Ö O C 2 § d) ^ siti b) > P C d) > o p ^ >o o •Ö gxi > a o£ S ® O C o 0 C iN-£ 2 d) E >o o .%o o £ OO C/> X> d) o o £ 88 o ^ > > o ■C d) >0 JRT O d) 11 d) o »o ^ d) ^ d) o .Si v 2 •4= di y__ y ŠE C d) D s >o C iS .s IS o ><2 o. C 5 £ s iö iž ffi d) #>M .S O r- N — a ~ •+= E D p aail x ,y VI © 2 d) a o d) C i t >o D C _ 0) Q- d) E '0 dT D !¥■§» 2 X) p o a o -B a ■S® C ö 0 ž S g O o 000 C O)^ >u 5 0 o ;> •ž o. 2 > Q- 0 Č' O .u 2 aT3 0 0 ■ E > o "a > JZ II XI 0 I > JC. C •D O 0 >0 o 1V4 E E 2 0 o C .N O CL O T> S P 0 0 .0 O E Xi o CL D 0 C O T3 >0 rs £ E ® 0 >0 e^i CL25 C 0 E 0 C C XI E o > 0 C 0 E g Q. 0 C n 0 II ® S O 11 i| a. O. /J-, / i I ' I š j f 8. EKONOMSKI VIDIK 8.1 METODOLOŠKE PODLAGE ZA VREDNOTENJE IN PROMERJAVO INVESTICIJ / PROSTORSKIH UREDITEV DRŽAVNEGA POMENA Z EKONOMSKEGA VIDIKA Cilj vrednotenja in medsebojne primerjave variant je izdelava kakovostne analize in utemeljitev pričakovanih rezultatov projekta, kar je tudi osnova za pravilno oceno predlaganega investicijskega projekta in odločanje o njegovi realizaciji. Metodološke podlage za ocenjevanje in vrednotenje investicij, ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance, so opredeljeno v okviru Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.list 54/2010). Za vrednotenje variant z ekonomskega vidika je potrebno kot osnovni okvir upoštevati Priročnik za izdelavo analize stroškov in koristi. Priročnik predstavlja pojasnila, specifična za javnofinančni sistem RS, k enotnemu razumevanju usmeritev EU za izdelavo analize stroškov in koristi investicijskih projektov. Gradivo ponuja poleg razlage osnovnih pojmov in metod, ki jih morajo poznati izdelovalci investicijske dokumentacije, tudi izhodišča za vrednotenje projektov s pomembnejših področij delovanja javnega sektorja. V tej obliki je namenjeno izdelovalcem investicijske dokumentacije, ki naj ga smiselno uporabijo kot dopolnilni pripomoček pri svojem delu. Glede na to, da ima vsak projekt svoje posebnosti, pa je za vrednotenje nujno potrebno tudi upoštevanje pravil stroke in izkušenj, pridobljenih pri izvajanju drugih projektov. Analiza stroškov in koristi je koristno orodje, s katerimi je mogoče spodbuditi dialog med partnerji in je orodje, ki podpira proces kolektivnega odločanja, omogoča transparentne postopke pri izbiranju projektov in finančnih odločitvah. Gre tudi za analizo tistih dejavnikov, ki jim ni mogoče določiti količine in vrednosti in s tem omogočiti tistim, ki se o projektu odločajo, da imajo na razpolago več elementov za odločitev s tehtanjem tistih, ki jih je mogoče ovrednotiti in se odražajo v neto sedanji vrednosti in ekonomski stopnji donosnosti s tistimi, kjer ovrednotenje ni mogoče. ^ I 2. METODOLOŠKE PREDPOSTAVKE PRI VREDNOTENJU PROJEKTOV 2.1 SPLOŠNO O ANALIZI STROŠKOV IN KORISTI ' j Analiza stroškov in koristi je metoda za oceno neto ekonomskega učinka javnega projekta. Cilj ' analize je s pomočjo seštevka časovno diskontiranih ekonomskih stroškov in koristi projekta ugotoviti ali je določen projekt zaželen z vidika družbene blaginje in razvoja družbe. V splošnem obsega analiza stroškov in koristi tri sklope in sicer tehnični del, finančni in ekonomsko analizo. V okviru tehničnega dela analize je potrebno opredeliti tehnične značilnosti projekta ter socialno-ekonomske cilje, ki jih želimo s projektom doseči. Sledi finančna analiza, ki predstavlja analizo Izvedljivosti projekta z vidika investitorja in v okviru katere ugotavljamo, kakšni sta finančna obstojnost in finančna donosnost projekta glede na metodo diskontiranega denarnega toka. Sledi ekonomska analiza, ki predstavlja najpomembnejši del analize stroškov in koristi. Za razliko od finančne analize v ekonomski analizi ne upoštevamo davkov, carin in podobnih elementov, ki z vidika družbe ne predstavljajo niti stroška niti koristi, temveč predstavljajo zgolj transferje od ene skupine k drugi. Ekonomska analiza zahteva veliko predpostavk (vrednost časa, vrednosti življenja..,). 2.2 ČASOVNO OBDOBJE - EKONOMSKA DOBA j Časovno obdobje, za katerega ugotavljamo učinke projekta, je določeno z ekonomsko dobo. : ] Projekt in njegove učinke opazujemo le v omejenem časovnem obdobju, ne v vsej njegovi življenjski dobi. Ekonomska doba pomeni obdobje od nastanka prvega stroška za investicijo, izgradnjo oziroma trajanje izvedbe, preko uvajalnega obdobja in polnega koriščenja zmogljivosti vse od tedaj, ko bi se začelo upadanje teh zmogljivosti in pokazala potreba po obnovitvi vsaj dela teh zmogljivosti. Praviloma jo določimo z najšibkejšim členom investicije (torej tistim, ki ima najkrajšo življenjsko dobo). ' Skladno s Priročnikom za izdelavo analize stroškov in koristi investicijskih projektov s časovnim obdobjem zajamemo največje možno število let, za katera razpolagamo z napovedmi. Izbira časovnega obdobja ima lahko izjemno velik vpliv na rezultate procesa ocenjevanja projekta, saj i i izbira tega obdobja vpliva na izračune n^pomembn^ših kazalnikov v analizi stroškov in koristi. Za večino infrastruktumih projektov je to obdobje (okvirno najmanj) 20 let, vendar pa časovno obdobje = ne sme presegati ekonomsko koristne življenjske dobe projekta. f 2.3 STALNE CENE I j Skupni imenovalec vseh vrednostnih Izkazov so stalne cene, praviloma so to cene, ki veljajo v času izdelave investicijske dokumentacije. f 2.4 TEKOČE CENE ( Tekoče cene so tiste, ki jih pričakujemo v času realizacije investicije in s katerimi zapiramo finančno I konstrukcijo. Gre za zagotavljanje virov financiranja z upoštevanjem dejanske rasti cen, upoštevaje inflacijo. r 2.5 PRIKAZ PROJEKCIJ »Z« IN »BREZ« PROJEKTA r V primerih, ko gre za investicije, kjer gre za novogradnjo, razširitev, rekonstrukcijo ali modernizacijo ' že delujočega objekta, moramo prikazati razliko pričakovanih rezultatov poslovanja med varianto s projektom in varianto brez projekta. Natančnejši prikazi upoštevajo še tretjo možnost in sicer minimalno varianto. ! " 2.6 OCENA OZIROMA VREDNOTENJE PROJEKTA I Investicijo z ekonomskega vidika ocenjujemo z uporabo statičnih in dinamičnim metod. Statične metode omogočajo prvo okvirno presojo rezultatov projekta. Slabost teh metod je, da ne upoštevajo rezultatov v celotnem obdobju temveč običajno le v prvem letu normalnega delovanja. Z I dinamičnimi metodami pa opazujemo učinke v vsej ekonomski dobi projekta in je ustreznejše izhodišče za presojo rezultatov projekta. 2.7 DISKONTNA STOPNJA Diskontna stopnja, določena z Uredbo, se uporablja za vse projekte pri izračunih posameznih i kazalnikov, vendar ne predstavlja omejitve pri izbiri posameznih projektov za realizacijo, saj za oceno projektov obstajajo tudi druga družbeno-ekonomska merila, katerih skupna ocena šele določi prioriteto posameznega projekta. Merila za izbor projektov po posameznih sektorjih naj bi bila določena v resornih metodologijah. Diskontna stopnja, ki jo uporabimo v finančni analizi, mora odražati oportunitetne stroške kapitala investitorja. Te imamo lahko za izgubljen donos najboljšega nadomestnega projekta. L J .J 3. NALOŽBENA MERILA Naložbena merila, ki se izražajo s kazalniki so doba vračanja vloženih sredstev, interna stopnja donosnosti, neto sedanja vrednost in relativna razmerja med koristmi in stroški kot dopolnilni kriteriji pri rangiranju. 3.1 DOBA VRAČANJA VLOŽENIH SREDSTEV To je čas, v katerem kumulativa oziroma seštevek neto prilivov projekta doseže vsoto investicijskih stroškov. 3.2 INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI Pomeni tisto diskontno stopnjo, pri kateri je neto sedanja vrednost 0. projekt je sprejemljiv, če je interna stopnja donosa večja od relevantne diskontne stopnje. Med več projekti izberemo tistega, ki ima večjo interno stopnjo donosa. 3.3 NETO SEDANJA VREDNOST Je razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov oziroma koristi in diskontiranim tokom vseh stroškov projekta oziroma vsota diskontiranih neto koristi. Projekt sprejmemo, če je neto sedanja vrednost večja od nič, med več projekti izberemo tistega, ki ima najvišjo neto sedanjo vrednost. 3.4RELATIVNA RAZMERJA MED KORISTMI IN STROŠKI So dopolnilni kriteriji pri rangiranju projektov. 4. OCENJEVANJE UČINKOV PROJEKTA Ocenjevanje učinkov projekta poteka z izdelavo finančno-tržne ocene in družbeno ekonomske ocene. 4.1 FINANČNO TRŽNA OCENA UPRAVIČENOSTI PROJEKTA Finančna ocena ugotavlja upravičenost projekta s stališča investitorja in pri analizi upošteva le neposredne učinke projekta. 4.2 DRUŽBENO EKONOMSKA OCENA UPRAVIČENOSTI PROJEKTA Družbeno ekonomska ocena upravičenosti projekta odraža upravičenost projekta s širšega družbenega, razvojno-gospodarskega vidika. Pri tej analizi ocenjujemo samo projekt (razliko »z« ali »brez« investicije, ne pa tudi vpliv na poslovanje investitorja. Priprava vhodnih podatkov in njihova obdelava je precej kompleksnješa kot pri finančni analizi. 4.3 PREDLOG EKONOMSKEGA VREDNOTENJA VARIANT 4.3.1 Opredelitev ciljev projekta Določitev cilja projekta predstavlja izhodiščno točko za ocenjevanje, ki posledično omogoča opredelitev družbeno ekonomskih koristi projekta. Z jasno opredeljenimi cilji projekta je mogoče določiti, na katere družbeno ekonomske spremenljivke projekt učinkuje. Cilji projekta morajo biti logično povezani s projektom in določeni morajo biti kazalci, kako meriti raven doseganja teh ciljev. Jasna in popolna družbeno - ekonomska opredelitev ciljev je nujna za določitev učinkov projekta. Postopek, ki ga predlaga Priročnik, se osredotoča le na analizo stroškov in koristi mikroekonomskih spremenljivk. 4.3.2 Analiza izvedljivosti in variant Izvedljivost se ne nanaša le na tehnični (inženirski) vidik, temveč je velikokrat odvisna tudi od tržnih, upravljalskih in drugih izvedbenih razmer. Naročnik mora dokazati, da je izbral najboljšo od vseh izvedljivih možnosti oziroma variant. Ključna so dokazila o izvedljivosti projekta in ustrezna predstavitev alternativnih možnosti. Za vsak projekt se lahko upoštevajo najmanj tri možnosti: • Varianta brez projekta (ničelna varianta) - »do nothing«; • Minimalna varianta - »do minimum«; • Varianta s projektom - »do something«. Varianta brez projekta je osnovno izhodišče pri analizi projekta, katere namen je primerjati stanje s projektom in brez njega. Izračun finančnih in ekonomskih učinkov mora biti prikazan na podlagi razlik med variantami in sicer s projektom, če ohranimo obstoječe stanje ali uvedemo minimalne izboljšave. 4.3.3 Analiza stroškov in korosti Skladno z Uredbo temelji izbira optimalne variante na izdelavi analize stroškov in koristi ali uporabi drugih primemih metod (na primer multikriterijske analize). Na podlagi analize stroškov in koristi ter vnaprej določenih meril in kriterijev se izbere optimalna varianta. Analiza stroškov in koristi je metoda za oceno neto ekonomskega učinka javnega projekta. Cilj analize je s pomočjo seštevka časovno diskontiranih ekonomskih stroškov in koristi projekta ugotoviti ali je določen projekt zaželen z vidika družbene blaginje. S pomočjo ekonomske ekonomske diskontne stopnje izračunamo ekonomsko neto sedanjo vrednost projekta in njegovo ekonomsko interno stopnjo donosa. S pomočjo analize stroškov in koristi lahko rangiramo različne projekte glede na njihovo družbeno koristnost in izberemo najprimernejšo alternativo. Glavna prednost te metode je v tem, da zahteva temeljito analizo tako pozitivnih kot negativnih posledic investicije. Problem take analize je predvsem v tem, da so njeni končni rezultati v veliki meri odvisni od metodoloških odločitev glede določanja ekonomske vrednosti neekonomskim koristim ali stroškom (npr.okoljski), od izbire diskontne stopnje ter od tega, kaj vključujemo in kaj izključujemo iz analize. Analiza stroškov in koristi po Uredbi Analiza stroškov in koristi je metoda, s katero ovrednotimo čim več stroškov in koristi projekta v denarnih enotah in vključuje tudi tiste stroške in koristi, za katere trg ne zagotavlja primerne cene. Je pomemben pripomoček za odločanje o investicijah. Analiza stroškov in koristi po Priročniku Analiza stroškov in koristi (Cost - benefit Analiysis) se izdela pri finančni in ekonomski oceni, pri čemer se za večje ter druge z narodno-gospodarskega vidika pomembne objekte (infrastrukturni, razvojni projekti...) upoštevajo tudi koristi, ki jih ni mogoče izraziti v denarju. V analizo je potrebno vključiti poleg neposrednih še posredne učinke in nemerljive vplive projekta, kako je na primer kakovost življenja... Pomembno je, na kakšni ravni se CBA izvaja, pomembno pa je tudi izogibanje dvojnemu vrednotenju iste kategorije stroškov in koristi. i r" V splošnem lahko rečemo, da je učinke v prvi vrsti potrebno kvantificirati, nato jih v največji možni meri opredeliti v denarnih kategorijah. V primerih, ko stroškov in koristi investicije ni mogoče izraziti v denarnih enotah ali je to celo nemogoče, se uporabi multikriterijska analiza. 4.3.4 Multikriterijska analiza Multikriterijska analiza po Priročniku Multikriterijska analiza omogoča, da so pri ocenjevanju investicije upoštevani cilji, ki so pomembni pri odločanju in niso vedno prikazani v finančni in ekonomski analizi. Ta metodologija je posebno učinkovita, kadar stroškov in koristi ni mogoče izraziti v denarnih oblikah ali je to celo nemogoče. Multikriterijska analiza po Uredbi Multikriterijska analiza je način ocenjevanja z več merili, s katerim zajamemo cilje investicije z različnih vidikov ter vsakemu določimo utež, da jih je mogoče izmeriti; glede na kombinacijo različnih finančnih, ekonomskih in drugih meril dobimo enotno oceno različnih ciljev projekta, na podlagi katere lahko razvrstimo predloge projektov oziroma variante posamičnega projekta. 5. ZAKLJUČEK Država prevzema skrb za infrastrukturo, ki je javnega pomena. Koristi, ki jih dosežemo s tovrstnimi investicijami ne moremo v celoti in direktno izraziti v denarju ter jih primerjati z vloženimi sredstvi. Kljub temu je osnovni kriterij za ugotavljanje učinkovitosti investicij ekonomska ocena investicij. Ugoden rezultat izračuna ekonomske upravičenosti pa ne more biti vedno izključni pogoj za izvedbo investicije. Tako se srečamo tudi z investicijami, ki so nujne in jih je potrebno izvesti, pa čeprav ne izkazujejo neposredne ekonomske upravičenosti. Iz tega sledi, da na tem področju ne obstaja "formula", ki lahko neko investicijo v državno infrastrukturo absolutno izloči oz. upraviči. Nujno je torej upoštevanje specifičnosti vsake posamezne investicije ter natančna opredelitev pogojev, pod katerimi bo izvedba investicije prinesla optimalne koristi. Analiza stroškov in koristi ni formula, ampak je princip tehtanja. Je metoda, s katero je potrebno zagotoviti tistim, ki se o projektu odločajo, da imajo na razpolago več elementov in argumentov za odločitev. File: CRP ŠV ekon.vidik 3.10.11.doc 9. VIDIK SPREJEMLJIVOSTI V LOKALNEM OKOLJU Skladno s 24. členom Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) se variante ocenijo tudi z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju (družbena sprejemljivost). Prispevek smo razdelili v dva dela; v prvem predstavimo postopek vključevanja javnosti v postopke priprave DPN, ker je neposredno povezan z dviganjem družbene sprejemljivosti posega v prostor za lokalno okolje. V drugem delu pa predstavimo predlog kazalnikov za oceno družbene sprejemljivosti. Predlog kazalnikov ni popoln in zahteva dopolnitve. Posebej opozarjamo, da je ocena družbene sprejemljivosti še posebej odvisna od vrste državnega prostorskega načrta. 1) Vse večji problem pri umeščanju posegov v prostor je negativno stališče prizadetih lokalnih skupnosti in občanov, kar je delno tudi posledica nezadostnega in prepoznega seznanjanja javnosti z načrtovanimi ureditvami. (2) S ciljem racionalnejšega poteka postopka (in tudi pridobitve koristnih opozoril in predlogov poznavalcev prostora) se kot sestavina vrednotenja in primerjave variant vključi vidik sprejemljivosti posega v prostor v lokalnem okolju, kar pomeni vključevanje javnosti v postopek priprave nabora (globalno ovrednotenih) izvedljivih variant (faza odločanja o pripravi DPN) in vrednotenja variantnih rešitev (dokument ŠV/PIZ). Pridobljene pobude se analizirajo, upoštevajo se smiselne pripombe, pripravijo se korektni odgovori zakaj določene pripombe niso upoštevane. (3) Vidik sprejemljivosti v lokalnem okolju se obravnava kot poseben sklop, končna ocena se sooča in obrazloži s skupno oceno po ostalih vidikih. Razvijati je treba ustrezne metode in tehnike za vse faze priprave projektne dokumentacije za DPN. 9.1. CILJI VKLJUČEVANJA JAVNOSTI Cilj vključevanja javnosti v postopku priprave nabora (globalno ovrednotenih) izvedljivih variant (faza odločanja o pripravi DPN) in vrednotenja variantnih rešitev (dokument ŠV/PIZ) je dviganje družbene sprejemljivosti posega v prostor. Pred pričetkom vključevanja javnosti se jasno opredeli cilje ter jih nedvoumno predstavi ciljnim skupinam. V večini primerov se srečamo z naslednjimi cilji: • preveriti celovitost, zadostnost in konsistentnost predloga ali ŠV • zagotoviti obveščenost neposredno in posredno prizadetih zaradi posega v prostor • pridobiti dodatne lokalne informacije in stališča javnosti o predlogu • preveriti sprejemljivost predloga ali VR za lokalno skupnost • identificirati možne konfliktne vsebine 9.2. POSTOPEK VKLJUČEVANJA JAVNOSTI Pravično in nepristransko tehtanje stroškov in koristi načrtovanih posegov v prostor postaja v zadnjih desetletjih del prostorskega načrtovanja v Evropi in svetu. Aarhuška konvencija (1998) govori o odgovornem, transparentnem, enakopravnem in odprtem prostorskem načrtovanju. Participatorno sprejemanje odločitev pomeni, da ljudem damo možnost sodelovati pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo delovno in bivalno okolje, njihove pobude in predloge pa v največji možni meri pri načrtovanju posegov v prostor upoštevamo. Vključevanje javnosti za nekatere predstavlja ovire kot so dodatno delo pripravljalcev DPN, daljši postopek priprave, finančni stroški, organizacijski stroški. Vsekakor argumenti proti vključevanju javnosti niso zanemarljivi, vendar so v zadnjem desetletju na primerih dokazali upravičenost javnega sodelovanja. predlog DPN sprejf^m DPN dovofjenje za umestitev Shema: Vključevanje Javnosti v postopek priprave državnega prostorskega načrta do sklepa o potrditvi variante Vključevanja javnosti v postopek priprave nabora izvedljivih variant in vrednotenja variantnih rešitev zaobjema različne vidike komuniciranja in angažiranja. Glede na vsebino DPN, namen in zastavljene cilje lahko definiramo različne stopnje vključevanja javnosti. Spodnja shema prikazuje razmerje med javnostjo in organi odločanja ter možnost dejanskega vpliva javnosti na sprejemanje odločitev. cilj javnost oblike sodelovanja s s i > Ir iš" 1 Informiranje podajanje objektivnih informacij javnosti kot pomoč pri razumevanju variant posega v prostor Posvetovanje pridobivanje neposrednih predlogov, priporočil, usmeritev, mnenj in pripomb o posegu v prostor javnosti Vključevanje neposredno delo z javnostjo, da se zagotovi upoštevanje in pravilna razumljenost interesov Sodelovanje partnerstvo z javnostjo v vseg fazah priprave posega v prostor Pooblaščanje končno odločitev o izboru variante sprejme javnost javnost je o posegu v prostor obveščena javnost je obveščena o posegu, na predloge, priporočila, usmeritve, mnenja in pripombe se odgovori interesi javnosti so upoštevani pri izboru končne variante posega v prostor javnost neposredno sodeluje pri pripravi končne variante posega v prostor Investitor upošteva odločitev o izboru Primer: • zloženka • spletna stran • oglaševanje Primer: • javna obravnava • fokusne skupine • raziskave • sestanki z deležniki Primer: • delavnica Primer: • svetovalna skupina • delovna skupina Primer: • glasovanje glede na odločitev Prirejeno po: http://mvw.iap2.org 9.3. NAČRT VKLJUČEVANJA JAVNOSTI Načrt vključevanja javnosti pripravijo/uskladijo koordinator, državni nosilci urejanja prostora, pobudnik in investitorj v najzgodnejši fazi, da se sporazumejo o elementih načrta: • opredelijo namen in cilje, • potek in časovni okvir vključevanja, • identificirajo deležnike, • opredelijo informacije, ki jih bo javnost potrebovala, • načine zbiranja, obravnave in upoštevanja predlogov javnosti, ki se bodo izoblikovali v procesu vključevanja ter • oblike spremljanja in vrednotenja procesa. v načrtu vključevanja javnosti je potrebno navesti in časovno opredeliti vse načrtovane aktivnosti, tehnike in metode. Jasno se mora definirati, v kateri fazi vključimo izbrane ciljne skupine in želene rezultate posameznega posvetovanja. Po načelu pravočasnega vključevanja javnosti v procese vključevanja moramo javnost vključiti v čimbolj zgodnji fazi, ko so odprte še vse variante. Kasneje, ko so variante že izbrane, ne govorimo več o sodelovanju, ampak o prepričevanju javnosti. V postopku priprave načrta se kot ena od obveznih prilog izdela tudi povzetek za javnost, ki na pregleden, izčrpen in razumljiv način predstavi načrtovane prostorske ureditve (5. člen Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta, osnutek 23.1.2011). Obveščanje javnosti o možnosti vključevanja mora biti tudi pravočasno. Pripraviti je potrebno takšne informacije, s katerimi se deležnike in javnost hkrati obveščali in motivira k sodelovanju Pred pričetkom procesa sodelovanja javnosti se: • identificira vsebina informacij za javnost (strokovna gradiva, študije, strokovne podlage), • predvidi časovni okvir kdaj se te informacije posreduje javnosti (za seznanitev javnosti s pobudo oziroma za organizacijo posveta, za sklic prostorske konference, za potrebe seznanitve javnosti s sprejetimi sklepi vlade o pripravi načrta, za potrebe seznanitve javnosti s študijo variant in sklepa o potrditvi najustreznejše variante ali rešitve) • določi obliko informacij (tekstne informacije, simulacija posega v prostor, 3D modeli posega v prostor, ipd.) • določi metode posredovanja informacij (tiskano gradivo, spletna stran, posredovanje po e-pošti, ipd.) 9.4. DELEŽNIKI PRI VKLJUČEVANJU JAVNOSTI Udeležba in aktivno vključevanje deležnikov lahko veliko prispevata k doseganju zastavljenih ciljev in izpolnitvi namena procesa vključevanja. Mogoče bo potrebna tudi analiza ključnih deležnikov oziroma njihovih interesov ter vplivov. Analiza dostopnosti do spleta pa je predpogoj za načrtovanje zbiranja pripomb in rabo spletnih tehnologij za javne predstavitve. Deležnike se identificira glede na vsebino in ocenjen vpliv načrtovanega DPN. Za načrtovanje procesa vključevanja pa je pomembna tudi identifikacija pričakovanj deležnikov, možne koristi zanje ter katere prednosti ali tveganja so povezana z njimi. Možni deležniki v postopku priprave DPN: Ekonomski in gospodarski sektor, gospodarska združenja, investitorji, javne ustanove/organizacije, lastniki zemljišč na območju, lokalne civilne mreže, lokalne razvojne agencije, lokalni in nacionalni mediji, lokalni mediji, lokalno gospodarstvo, mediji in strokovna literatura/revije, mreže nevladnega sektorja, mreže s posebnimi interesi, nacionalne in lokalne civilne mreže, nacionalne razvojne agencije. nacionalni mediji, nevladne organizacije, lokalni prebivalci, občine, oddelki za urejanje prostora na lokalni ravni, predstavniki kmetijskega in gozdarskega sektorja, predstavniki turističnega sektorja, prostorski načrtovalci, raziskovalci in znanstveniki, regionalne in lokalne razvojne agencije, šolarji in študentje, specializirane strokovne revije. strokovne raziskovalne mreže svetovalna podjetja, združenja in mreže, • združenja za civilno družbo. 9.5. METODE IN TEHNIKE VKLJUČEVANJA JAVNOSTI Pregled metod in tehnik za vključevanje javnosti v postopek sprejema in vsebino DPN je izbran iz splošnih orodjarn za participacijo. Načine posvetovanja in stopnjo vključitve javnosti določimo glede na vrsto posega, izražen ali pričakovan interes javnosti za sodelovanje ali nasprotovanje posegu in seveda tudi izbora tehnologij. 1. METODE IN TEHNIKE ZA OBVEŠČANJE JAVNOSTI 1.1 osrednje mesto za seznam kontaktov podatki 0 DPN morajo biti tudi na spletni strani spletni strani / oglasni tabli lokalne skupnosti kontakti zajemajo: naslove kontaktnih oseb, telefone, e-pošto podatke je treba posodabljati, da ni neveljavnih podatkov 1.2 seznanitev seznanitev javnosti s predlogom in ŠV na sestankih poslanskih skupin, interesnih skupin, ipd. 1.3 odprte telefonske linije po potrebi in v določenih fazah se vzpostavi telefonsko linijo, kjer se lahko predvajajo tudi informacije informacije se posredujejo v informacijskih pisarnah. 1.4 info točke klasične oglasne table informacijski kioski informacijske pisarne z usposobljenim osebjem 1.5 objave v Javnih ustanovah objave v knjižnicah, šolah, trgovskih centrih, krajevnih skupnostih in drugij javnih mestih 1.6 objave v sredstvih javnega obveščanja objave v dnevnem, strokovnem in lokalnem tisku in radiu ter spletu (spletni strani ministrstva za okolje in prostor, občine, deležnikov) 1.7 objave na tiskovnih konferencah na tiskovnih konferencah predstavimo vsebino in podamo kontakte 1.8 tiskane informacije letaki, zloženke, brošure, poročila o postopku, poročila o načrtovanih ureditvah, elektronski napovedniki in revije, obveščanje po pošti (vabilo, reklamni letak, pismo...) 1.9 dostop do tehničnih strokovnjakov strokovne informacije za javnost preko spleta npr. spletna rubrika "povprašajte strokovnjaka", ki lahko odgovarja javno na spletnem forumu , po e-pošti ali na zahtevo tudi klasični pogovor, kjer je smiselno oziroma potrebno se vključi tuje / mednarodne strokovnjake 1.10 tehnična poročila v strokovna poročila se vključi tudi primere tuje in domače dobre prakse 1.11 poročanje na audiovizualnih medijih kratke predstavitev prednosti določenega posega in morda adekvaten tuj primer prakse 1.12 informacije na spletnem portalu audiovizualne vsebine imajo pri posegu v prostor prednost pred slikami, slike pa pred tekstnimi, dostopna splotna stran za invalide, splotna stran lahko vsebuje forum, vprašalnik, glasovnice, vizualizacije, 3D, interaktivne simulacije npr. vidljivosti pred in po posegu 2. METODE IN TEHNIKE ZA ZBIRANJE PRIPOMB IN MNENJ 2.1 svetovalna skupina svetovalna skupina, sestavljena iz lokalne ali prizadete javnosti 2.2 DELFI metoda s tehniko združujemo sodbe posameznikov, ki jih kasneje na podlagi povratnih informacij popravljamo in dopolnjujemo, skozi serijo vprašalnikov, ki jih dobijo strokovnjaki, na podlagi njihovih odgovorov skupina strokovnjakov sestavi nov vprašalnik itd. 2.3 intervjuji sestanki in intervjuji s posamezniki ali skupinami za uskladitev mnenj in/ali interesov 2.4 spletni vprašalniki specializirano glasovanje strokovnjakov preko spleta splošno glasovanje naključnih obiskovalcev spletnih strani 2.5 poštne in telefonske ankete - so v splošnem manj priporočljive, ker se prepogosto uporabljajo za druge namene, mogoče je uporabno zgolj za glasovanja "za / proti" 2.6 raziskave javnega mnenja prikaz mnenja ciljnih skupin o načrtovanem posegu v prostor 3. METODE IN TEHNIKE ZA USKLAJEVANJE INTERESOV 3.1 razprave o scenarijih razvoja lokalne skupnosti - razprava o scenarijih razvoja lokalne skupnosti glede na obravnavani poseg v prostor glede na poseg lahko razprava o scenarijih razvoja na evropski ravni 3.2 javne razgrnitve - organizirano srečanje z zainteresirano javnostjo, kjer slednja podaja mnenja in pripombe na načrtovani poseg v prostor 3.3 strokovne konference/predavanja - po potrebi se organizira mednarodne znanstvene/ strokovne konference, strokovni javnosti naj bo omogočena neposredna udeležba, ostali javnosti pa vsaj spremljanje predavanj preko spleta 3.4 delavnice določijo in preverjajo se alternativne rešitve in usklajujejo mnenja 3.5 virtualni sestanki - virtualni sestanki, virtualne delavnice, virtualne predstavitve (preko spleta) naj se uporabijo predvsem za razprave v ožjih strokovnih krogih kjer so 100% zagotovljene vse tehnične zmogljivosti 3.6 pogovorna kavarna - vodeni dialogi med deležniki po mizah v krogih, ki se v časovnih intervalih menjajo. 3.7 obisk na lokacije - predstavitve in prikazi na lokaciji načrtovanega posega v prostor za deležnike - obiski podobnih objektov ali ogledi uspešnosti različnih ukrepov 3.8 predstavitve in razstave na javnih mestih stalna razstava VŠ 3.9 fokusne skupine vodeni in usmerjeni pogovori o neki vnaprej določeni problematiki, udeleženci so izbrani načrtno, srečanje vodi moderator, ki motivira udeležence, da delijo svoje občutke, mnenja in stališča o posegu v prostor - sestanki fokusnih skupin so praviloma podprti z računalniško tehnologijo. 3.10 sestanki - sestanki z zainteresiranimi deležniki ali skupinami. 3.11 ostale fokusirane delavnice aktivno sodeovanje z javnostjo po metodah "fishbowl", nalaganje vozička, paneli, odprt prostor, odprta hiša, ipd. Ministrstvo za okolje in prostor po ZUPUDPP usklajeno pobudo in nadaljna obvestila za javnost objavlja na spletnih straneh. Vsekakor danes medij, ki je dostopen široki javnosti, predvsem pa ga javnost dejansko uporablja. Iz tega razloga je smiselno, da razčlenimo načine dela z javnostjo s spletno tehologijo. V načrtu vključevanja javnosti je potrebno glede na vrsto DPN in glede na dostopnost prebivalcev do spleta premisliti: • katere aktivnosti vključevanja se izvedejo po klasičnih tehnikah in metodah (neposredni kontakt, navadna pošta, klasične predstavitve (sicer ob podpori računalniške tehnologije) • katere aktivnosti vključevanja je potrebno izvesti v spletni in v klasični verziji (npr. vabila na Internetu in na oglasnih deskah) • katere aktivnosti vključevanja se lahko izvedejo samo v spletni verziji (npr. zbiranje pripomb preko spleta, spletne simulacije posega v prostor) V spodnji tabeli podajamo oceno prednosti in slabosti uporabe spletne tehnologije za postopke vključevanja javnosti. Prednosti Slabosti Informiranje javnosti relativno enostavno in poceni ne obvestimo ljudi, ki nimajo dostopa do spleta Forumi o posameznih vprašanjih relativno učinkovita izmenjava stališč in mnenj možnost istočasnega anketiranja brez moderiranja in redakcijskega nadzora lahko pride do neprimernih sporočil Zbiranje pripomb in pobud preko elektronskih obrazcev poceni in učinkovito zbiranje ljudje, ki nimajo dostopa do spleta ne morejo oddati pripombe - ljudje mogoče želijo oddati pripombo neposredno lahko pride do problema verodostojnosti Grafične, geografske in video predstavitve - zelo nazoren in za vsakogar razumljiv prikaz stanja po posegu v prostor lahko zahteva zmogljivejše / širokopasovne internetne povezave za „tekoče" predvajanje Elektronske konference - primerno zlasti za ožji strokovni krog in predvsem za komuniciranje z tujimi strokovnjaki ponavadi zahteva določeno informacijsko komunikacijsko infrastrukturo Simulacija stanja po posegu v prostor (npr. vidnosti) zelo učinkovit in hiter prikaz posledic za določeno področje in lokacijo v prostoru - lahko zahtevajo zmogljivejšo informacijsko komunikacijsko infrastrukturo Tabela: Ocena uporabe spletne tehnologije za določene postopke vključevanja Javnosti V postopku vključevanja javnosti se torej z različnimi metodami zbere predloge, priporočila, usmeritve, mnenja in pobude (predlogi javnosti). Zbrane predloge javnosti in občin po ZUPUDPP analizirajo koordinator, pobudnik, investitor in izdelovalec. Koordinator mora zagotoviti odziv in povratne informacije deležnikom v procesu ter končno poročilo o upoštevanju ali neupoštevanju pripomb in predlogov javno objaviti. Proces vključevanja javnosti moramo spremljati, ali se izvajajo aktivnosti določene v načrtu. Poleg spremljanja izvajanja procesa, pa je proces potrebno tudi vrednostiti, ali dosegamo cilje, so porgrami sodelovanja uspešni, ipd. Priporočila za postopek vključevanja javnosti v postopke priprave DPN: • javnost je potrebno vključiti v postopek v čim zgodnejši fazi priprave DPN, načrt vključevanja javnosti v postopek priprave DPN naj se izdela že v fazi priprave pobude • vključevanje javnosti ne pomeni zgolj obveščanja, ampak tudi aktivno vključevanje javnosti v postopke načrtovanja DPN, javnost je potrebno obveščati in omogočati njeno soodločanje ter v največji možni meri upoštevati upoštevati stališča, • javnost je nujno treba seznaniti z analizo in rezultati sodelovanja, • koordinator naj poskrbi, da je sodelovanje med zainteresirano javnostjo in pobudnikom, investitorjem in izdelovalcem DPN kontinuirano ter produktivno, • velja premisliti, da se že v začetku priprave posega v prostor opredeli nadzor nad postopki po sprejetju DPN, npr. predvsem pri samem izvajanju posega v prostor, kajti tako se krepi zaupanje javnosti da bo poseg izveden po načrtu; s tem zagotavljamo dodatno podporo javnosti, • pri vključevanju javnosti v kar največji meri uporabimo spletne tehnologije. 9.6. OSNUTEK KAZALNIKOV ZA VIDIK DRUŽBENE SPREJEMLJIVOSTI V LOKALNEM OKOLJU Predlagamo, da se družbena sprejemljivost v lokalnem okolju vrednoti in primerja po naslednjih področjih kazalnikov: • informiranost, • soodločanje, • prednosti za lokalno družbeno okolje, • spodbude, • slabosti za lokalno družbeno okolje, • zaupanje, • legitimnost, • stališče do kategorije posega, • družbena sprejemljivost. Vidik družbene sprejemljivosti v lokalnem okolju bi veljalo segmentirati predvsem glede na »vpletenost« v obravnavani poseg v prostor: 1. neposredno »vpleteni« oziroma »prizadeti«: fizične in pravne osebe, ki imajo pravni interes, predvsem lastniki in uporabniki zemljišč na območju oziroma v neposredni bližini posega v prostor (območje posega in vplivno območje posega), 2. ostali prebivalci lokalne skupnosti: fizične in pravne osebe iz lokalne skupnosti, 3. lokalna skupnost kot entiteta odločanja, 4. ostala formalna in neformalna združenja na lokalni ravni. Predlagamo, da se za kazalniki izpolnijo za vsako od zgoraj navedenih interesnih skupin posebej. o ^ o s ui Z -I ž o H-(O i s lil -> Ui a. a> UI z UJ CQ >N CC a ^ o > m GQ S O OL o 0 C > 1 15 .9>, ■2 S 5 ra co .ro ra ■o ro f~ O) >o d> ra ¥ 0 co o o. C__ "O 2 o. ra E 2 0 E ro co D) 0 C 0 o o> ■D o. 0 0 co C > N .9J,to o ra C 'c" ra OJ C T3 Ž E §•§2^5- 0. O) O > ro C (D Oiž X3 >0 3 (D > N 0) ^ £ § 0 S S 2 S o. o. Q. C C o. =1 js: x: T3 E i5 i I ^ 0) >o Ö o 2 ■o > <0 cn CD C 0) I s ro S w ^ C C > — 2 -9 ro o O) ro £2 N O o eič o. Q. > ro Q) c: S O ra N o C k> ^ o ro N 0) ■o 3 T3 O CL (O C 12 s > « g (D O C C m <1> ^ >N Q. (U 03 o => C W ■> SS o KO C ro I (O o o. š o C (D 'S ro C £ C ro S' o ro ro C O-> II "3 C O C > " § Ö O 0) -p E So Q.-0 ra "O 3 £ C C a. O O T3 W ill 0 O >N >0-0) o. 2 T3 2 C O I f ^ > ft S d. g 1= o. ro OT ._ ro ro S S 2 E ^ g. ■o 3 ^ O O. ^ t Q..E ro 0) o o g w E S z KO SI ro >-- « .9- S o 1— iü o. o. KO CO 2 C N I ■>0 o T3 O iS CO 5 o o. iS CO E o Q. «I O ^ 'C ^ a. CO C c: CD ii 0 o. (U ^ E 0 0 C f C N >o to >o "co m o 0 o ro I o ro O) •rs 0 to C O ra Ol-?: O P-1 ČO Ä O 0 T3 Ä 0 ro .8 0 CO 2 5 2 > o. > > 2 o o o. Q. 0 C C ■o KO T3 O 0 C KO ■> N 1 M s •o s I C ■o £ > o i! J a > fS £ « UJ 0) s » I jz s: ra 15 ■o KO 3 0 ■§ro ^to O 0 C* 2 E L. a C 3 ^ Q. a co o o. jC ro C X» _ — o O- :=, 2 2 t Ol 0 'öT-Q «003 2 o > -o 0 > > 1 C >N 0 0 ■O CO o C >N O E 'č" c: 0 ro il >o ra ro ■p C .ro ^ ra ra o ■o N to 2 T3 o. C S O) | = i E .£ o. o ra ^ Q.J«: o o o 0 42 C3. ü C co Ü < -3 >o o a O a. < o z o UJ -i o UJ CČ. a. •Si.-- I § Q Jd O. > > 3 5 iiSP Q..i(: ONO > ro -.5 >o _ ^ XI o. ro o co "■š-s Q.X> o ro ra O) 0 M o o o Q. co o C co ^ "O o C Q. 3^00 CO E^ C o ra ra C >o ^ T5 ^ o o- 3 CO LU -> O § O Q. 0 'c* CQ >o O S O o V) s o o -5 2 o o o KjO 1 0 N 0 C 8 ra C ko > •5 .C s 2 ^ C 0 T3 ^ O) 2 a 0 ■o SI •a o a co UJ CO s o a. O P i_: C > N O. 0) (D .8 == iii ur N •«-' 5 = ? > 0) E ^-i«: ro EE C 1 § -2 > Ü w Sü, 0) > o jQ > ro o (0 >0 3 >w ^ fl°!l > o ni 5 X/) xa 5 5 3 E ä -S 2 ro E « ro ^ E o O .9'Sj Q. ro o« ~ lil lis CO C CO ro ■p ro O) d § ■>0 (0 ■9 C o ro = C ro S ro ro CO 2 o C T3 T3 © > ro C © >o C ro C C ij o. E •S5, S* c: ü ro C ■o ,„ p ro ~ « BE 3 o ro 2 > o. cn k N 0 0 g- Z Z c> C X) 0 0 o > cL ^ro J 0 S'« "" C N ro 0 C Ä ro ro o ü C č^ T3 0 a> ■ o ro o. N 0 ro -S, If g ro •g ro o, C5. C d) 2 0 _ w is E o o & o. o 3 <1> ^ >= 0 W ro .Z _ ro 1 w 0 > ro C > 2 o ro > ro N ž § ro O) 0 C 0 I ? ro ro 0 J*: 52 S ro M o. > ro ro 0 (/) 0 Q. 0 1 ro > E" ro cx 3 ro N ro .8 0 o _ o ^ o ro _ O) OT >« 0 =< C Ero OJ > N 5 o z o> B ro -o > NOT» SI ro| Q. o ro o T3 ro a. 0 C >o o ^ 2 E o. 0 ^ 0 C C 8 2 o. T3 U) O Q. 0 C ™ ro .8 2 g If o. > ._ C «,8 o g ts U) Q. >o ¥ 0 N : ro 3 jx: v> S" 0 E lit > a.N 5 0 ro ro 0 C ro > 1q 1 =1 g s > T3 O ro a. o. T3 3 0 M p ro 0 ro ro S C "O ro 0 o w S ro Q->o ro 2® i? i = II (0 ro ro m S Ä O KO C o o i_ o 0 > 2 2 ro a. 3 Q. « ¥ O ro o. _ o ä 2 w iS «i E o « i_ r- L- O ^ O- o ■o o K/) s ro to © E o T3 ro C .ro, "5" o ro OT 0 C o x: ro O o)§. 3 0 olo".^ CL>« O -9 ^ ro 11 o 0 ■p ro >o 0 o .52 s- ---' 0 o C 0 — ■o : ro C : C •4= >0 8 E C p C > iS (O ro o. 0 C ^ E o ro ^ o Q.Ä o o Q. Q. > (/> © >o O (O >to C > •=» ■o 11 0 Q. N 0 ro i C? ro 3 ti ro T3 o o > 0 © ro ro o. a. 3 3 ro ro N N 2 2 ro .ro <" 2=2 to ro ^ © č' o > ro Q-.S 07 > > 3 © © o ro ro = o. Q. CO 3 3 O ro ro CNN ro n," N s © ■o ro N 3 o o rS CO C T3 O 3 as- CO (O C ro E 2 N ■•-' O g © g S CO Ii ro ro o ro c: © JC ro Ü C o o. ro o N C a" S'-2 CO o o. © m C o CO ro E 8 gf §-ro 0 ^ E C o CO N ro C š Q. > ro a-Š ^ č"^ > -3 »3 CO o 0 S* iS o CO £ 'c £ ro C •g ž Is, o 0 o. C a -C I o © © C o © ©2 č" ro" ro ro o. © 8 o. s CO 2 Q. > ro ro © CO o o. lU -J O § Q O CL !3 .2. 1 o o (O o 0 o C Ä (O 'N <0 o-o "E" (O a 3 ta N UJ ffl s 2 o > >0 o TJ O i 11 0) > UJ ® I s Ü lil 3 Š Q O Q. O p U) > .55. to ro ■č"c ro (C >o > o 0) =5 'g o .5, o 2 to ro o o ~ o. jQ e E O o o. Q. C c: o. Q. .55,0. C o g-« ■2 g (/) o. > ro O) 0) C .> ro .J C >N Q. 0) 3 05 O) "D m o C > ro c^ o. ro g 0) ■a S ro TJ oj O) > o C >N >N 0 O 0) 0) TJ TJ C nn O "S C >N >N 0 d) TJ TJ > O Jsi Q. O •K-co S > CL l_ to 5 O N ■äro to — o o. ro «Š' o ro 1.8 S ^ s> > ? g .S tr /-S o S o 2 S s o. f 8 S « ^^ i w to .ro O) o ■ž E III tD C CD £ (U tli ro O) to . ^ o in HO O tO C (U s 2 C ž Q to C o ■o ■M O' ro :=> N O) 5 o o C s: tu •č g N C m 2 E Ä S g o. o. tu i i-£1 -s; 0 m p o ro 0)0) fflli o tu o o T3 tO O C T3 ill to CL~ Ä ro 3 o. C TJ o o C to > ciS ro EÖ) _ tu 0) S ro" 1= C ^ C £= •9 £ 5 (U S 2 Er« TJ o 4= ro -o o ■a to o C TJ a. a ro O) C jg ^^ x: 0) o ^ o-č C > (U o ■C O) O.E Ii al (U N 7S 2 ro Q O ro ^^ B o o: o. H o o to ro to eR 0 > o. 1= to 0 o 0 a. N to ~ to E O) o o. § £ o. ^ > 0 =» C to e o n 0 C 5 ÖT^ C 2 b _ ČT o. o T3 O) to to o o 0 XI 0 o. C ro C 8 > ¥ 0 0. to ro O) 0 C ro D) ro T» O. 0 0 > >o •■Si to 0 1 odo. TJ T3 to 0) O > (0 •=• Si ■Q .Si. ,N Q (O CM sz sz CO Ä £ C '■š (U (D ra „ <0 U) (D ; N (C •n i s / i ■ PREDLOG PREDLOG VARIANTE VARIANIh GLEDE NA TA MERILA i 1 KONČNI PREDLOG JAVNOST VARIANTE K LOKALNA SKUPNOST Slika 11: Princip opredelitve končnega predloga variante 10.5 GRAFIČNE PREDSTAVITVE SINTEZNEGA VREDNOTENJA RAZRED PRIMERNOSTI (VEČKRITERIJSKA ANALIZA) 5 n 3 - 1 _ okoljsko/prostorskol funkcionalno sprejemljive in ekonomsko neupravičene variante okoljsko/prostorsko/ funkcionerino nesprejemljive in ekonomsko neupraMcene variante I I okoljsko/prostorsko/ I funkcionalno I sprejemljive in I ekonomsko I upravičene variante i okoljsko/prostorsko/ I funkcionalno in I nesprejemljive * i ekonomsko I upravičene variante ^-^-^ 123456789 INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (%) ali RAZMERIE MED STROŠKI iN KORISTMI (ANALIZA STROŠKOV iN KORISTI) Slika 12: Primer predstavitve rezultatov sinteznega vrednotenja: primerjava skupne primernost (rezultat večkriterijske analize) in interne stopnje donosnosti (rezultat analize stroškov in koristi) Grafična predstavitev na sliki 12 omogoča nazorno primerjavo rezultatov večkriterijske analize in analize stroškov in koristi brez preoblikovanja posameznih rezultatov na skupni imenovalec. Na eno os se nanese skupni rezultat večkriterijske analize (skupni razred primernosti), na drugo os pa rezultat analize stroškov in koristi (interno stopnjo donosnosti ali razmerje med stroški in koristmi). Opredeli se prag okoljske/prostorske/funkcionalne sprejemljivosti in prag ekonomske upravičenosti. Položaj posamezne variante v prikazu kaže na njeno ustreznost - sprejemljivost in/ali upravičenost. okoljsko/prostorskof funkcionalno nesprejemljbe in ekonomsko neupravičene variaite PROSTORSKI VIDIK 5 VARSTVENI VIDIK okoljsk(rfpro5torskof funkcionalno sprejemljive in ekonomsko neu|H^vKene variante (DRUŽBENO) EKONOMSKI VIDIK T-r^ 8 -r-9 FUNKCIONALNI VIDIK RAZREDI PRIMERNOSTI (VEČKRITERUSKA ANALIZA) okoljskdprostorskof fiinkcionalrK) sprejemljive in ekonomsko okolJskoJproslorsko* upravičene variante funkcionalno nesprejemljive in ekonomsko upravičene variante INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (%) ali RAZMERJE MED STROŠKI IN KORISTMI (ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI) Slika 13: Primer predstavitve rezultatov sinteznega vrednotenja: primerjava rezultatov po posameznih vidildh Grafična predstavitev na sliki 13 omogoča ločeno predstavitev rezultata vrednotenja po posameznih vidikih, lahko tudi področij ali sklopov področij. Večja kot je ploskev, ki ponazarja posamezno varianto, bolj je ta varianta ustrezna. varianta A varianta B varianta C I PROSTORSKi/VARSTVEN! VIDIK I področje 1 + o - področje 2 o - - področje 3 + o o področje 4 + o - FUNKCIONALNI V!D!K i področje 5 + - - področje 6 o + + EKONOMSKI ViDIK področje 7 + o —.............................. . — 1 Si) _ • ■k SKUPAJ + o -K bolj primerna primerna manj primerna In/all + bolj primerna o primerna - manj primerna Slika 14: Primer predstavitve rezultatov sinteznega vrednotenja: primerjava rezultatov po posameznih vidikih Grafična predstavitev na sliki 14 omogoča predstavitev po posameznih področjih. Takšna predstavitev izhaja iz predpostavke, da je kot vhodne podatke za sintezno vrednotenje smiselno uporabiti osnovne podatke, torej vrednotenje po posameznih področjih/merilih in ne sinteznih rezultatov po posameznih vidikih vrednotenja. Na ta način se lahko razprava osredotoči na dejanske vsebine, ključne probleme in primerjalne prednosti. File: CRP ŠV sinteza 11.11.doc 11. PREVERITEV REZULTATOV DELA 11.1 PREVERITEV REZULTATOV DELA NA RAVNI PROSTORSKIH PREDPISOV 12. oktobra 2010 je bil objavljen nov Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, Ur. list RS št. 80/2010 in 106/10-popr. (ZUPUDPP). Sočasno s pripravo metodologije ŠV je v letu 2011 potekala priprava (podzakonskega akta ZUPUDPP) Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (Pravilnik o DPN). Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je pripravilo osnutek Pravilnika o DPN 23. januarja 2011 in pozvalo resorna ministrstva, organe v sestavi ter zainteresirano (strokovno) javnost za pripravo pripomb in predlogov za dopolnitve. Na podlagi poznavanja dosedanje prakse oziroma ugotovljenih dilem in problematike povezane z novim zakonom so k osnutku Pravilnika o DPN dane številne pripombe predvsem v smeri večje jasnosti in preglednosti vsebine strokovnih podlag v posamezni fazi dela, celovitosti strokovnega dela ter vsebine gradiv, ki se pripravijo v posameznih fazah postopka priprave DPN. Pripombe je, glede na rezultate dotedanjega dela na CRP projektu »Metodologija ŠV« prispeval tudi UIRS. Opozorjeno je bilo, da mora biti večja pozornost dana fazi »odločanja o pripravi DPN«, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih predpisov in tudi uveljavljene prakse, večja pozornost mora biti dana tudi postopku priprave in vsebini študije variant, ne nazadnje zaradi združevanja vsebin študije variant (ŠV) in predinvesticijske zasnove (PIZ). V aprilu 2011 je začela delovati na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor (MOP DzP) neformalna strokovna skupina za pripravo predloga Pravilnika o DPN, ki so jo poleg predstavnic MOP DzP sestavljali predstavniki Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS) in predstavnica UIRS, sodelavka na CRP projektu »Metodologija ŠV«. Priprava predloga Pravilnika o DPN je bila zaključena v oktobru 2011. Sodelovanje UIRS pri pripravi predloga Pravilnika o DPN predstavlja prenos rezultatov dotedanjega dela na projektu CRP »Metodologija ŠV«, soočanje strokovnih mnenj, razčiščevanje dilem, potrditev rezultatov dela in njihova nadgradnja ali iskanje drugačnih rešitev, opozarjanje na ključne probleme (na podlagi izkušenj dosedanjega dela), ki jih na ravni pravilnika ni mogoče ustrezno podrobno oziroma konkretno določiti oziroma obrazložiti. Opravljeno delo pri pripravi predloga Pravilnika o DPN je dalo kakovostne iztočnice za nadaljnje (z veljavnimi predpisi usklajeno) delo na projektu CRP »Metodologija ŠV«. 11.2 PREVERITEV REZULTATOV DELA NA TEKOČIH PROJEKTIH Poleg preveritev metodologije na ravni priprave novih zakonskih predpisov je kot sestavina projekta »Metodologija ŠV« pripravljena ocena rezultatov dela na tekočih projektih za prostorske ureditve državnega pomena, za katere so se v projektnih nalogah že upoštevala določila ZUPUDPP oziroma priprava ŠV/PIZ: - ŠV/PIZ za rekonstrukcijo glavne ceste C2-107 Šentjur - Dobovec ^ ' Vir: Poročilo o pregledu študije variant /predinsvesticijske zasnove za rekonstrukcijo glavne ceste G2-107 Šentjur - Dobovec, marec 2011, recenzenti Katja Repič Vogelnik, Lidija K, Zagorc, Blaž Malenšek (skupno poročilo in individualna poročila recenzentov); - ŠV/PIZ za gradnjo državne ceste med AC A1 Maribor - Ljubljana in A2 Ljubljana -Obrežje pri Novem mestu^ V primeru rekonstrukcijo glavne ceste C2-107 Šentjur - Dobovec gre za relativno enostavno študijo variant - določitev najustreznejše kombinacije rekonstrukcije obstoječe ceste in novih odsekov. Poudarek vrednotenja in primerjave so variantne trase novih odsekov. V primeru državne ceste med AC A1 Maribor - Ljubljana in A2 Ljubljana - Obrežje gre za zelo zahteven projekt iskanja nove cestne povezave za odsek tretje razvojne osi, zato je treba na ravni ŠV/PIZ obravnavati kompleksno problematiko umeščanja razvojne osi z obravnavo razvojnega in varstvenega vidika na državni / regionalni ravni in na ravni prizadetih občin. 11.2.1 ŠV/PIZ ZA REKONSTRUKCIJO GLAVNE CESTE C2-107 ŠENTJUR - DOBOVEC PROBLEM IN IZHODIDIŠČA ŠV/PIZ Problem Obstoječa glavna cesta G2-107 je pomembna regionalna povezava, ki poteka od Celja do mejnih prehodov z R Hrvaško v Rogatcu in Dobovcu. Cesta G2-107, ki služi tranzitnemu, regionalnemu in lokalnemu prometu, ima na odseku Šentjur - Dobovec razmeroma neugodne horizontalne in vertikalne elemente ter več nivojskih križanj z železniško progo. Cesta poteka delno skozi naselja, na njo se na celotnem odseku priključuje več lokalnih cest in dovozov do stanovanjskih objektov. Cilj Cilj investicije je izboljšanje tehničnih elementov ceste in s tem izboljšanje prometnih povezav, povečanje prometne varnosti in posledično večanje interesa za aktiviranje razvojnih potencialov v zaledju ceste. Rešitev problema Rekonstrukcija obstoječe regionalne ceste na približni dolžini 36 km je razdeljena na več pododsekov, ki se lahko kombinirajo delno kot rekonstrukcija obstoječe ceste, delno kot novi odseki. Novogradnja / rekonstrukcija posameznih odsekov se lahko izvaja fazno. Izhodišča Pobuda za izdelavo DPN je bila dana julija 2007 na podlagi predštudije upravičenosti, ki je bila izdelana leta 1995 za rekonstrukcijo ceste Ml 0-8 Dravograd - Arja vas in Celje -Dobovec. Podlage za vrednotenje in primerjavo variant • Gradbeno-tehnični elaborat • Prometna študija in prometno ekonomski elaborat • Prostorsko razvojni elaborat • Okoljsko poročilo Poročilo o pregledu »Prostorsko razvojnega elaborata« - strokovna podlaga za vrednotenje variant za ŠV/PIZ za rekonstrukcijo glavne ceste G2-107 Šentjur - Dobovec ^ Poročilo o pregledu dopolnitve študije variant / predinvesticijske zasnove s predlogom najustreznejše rešitve za gradnjo državne ceste med AC A1 Maribor- LJubljana in AC A2 LJubljana - Obrežje pri Novem mestu, marec 2011, recenzentki mag. Jelka Hudoklin, Karmen Jurko (skupno poročilo) POVZETEK PRIPOMB IN UGOTOVITEV K ŠV/PIZ Prostorski vidik (1) Vrednotenje variant je povzeto iz »Prostorsko razvojnega elaborata« (PRE). Za večino odsekov je dana globalna ocena, da so razlike med variantami majhne, vplivi na poselitev in stanje v prostoru so (pretežno) pozitivni. Iz opisa predlaganih najprimernejših odsekov ni razvidno kaj je upoštevano kot primerjalna prednost, niso dana tudi opozorila v zvezi s problemi in potrebnimi optimizacijami. (2) Pri zasnovi metodologije za vrednotenje variant s prostorskega vidika ni bila v zadostni meri upoštevana specifika obravnavane naloge, kar je v veliki meri vplivalo na dejstvo, da izdelana ocena variant in njihovo primerjalno vrednotenje ni pripravljeno v obliki in vsebini, ki bi bila relevantna in pregledna podlaga za sintezno vrednotenje. (3) V zaključkih vrednotenja variant po prostorskem vidiku je dana globalna ocena, da so razlike med variantami majhne, vplivi na poselitev in stanje v prostoru so (pretežno) pozitivni. Iz opisa predlaganih najprimernejših odsekov ni razvidno kaj je upoštevano kot primerjalna prednost oziroma slabost, niso dana opozorila v zvezi s ključnimi problemi in potrebnimi optimizacijami. Okoljski vidik (1) Ocena variantnih odsekov rekonstrukcije s predlogom najprimernejše variante po odsekih je dana v Okoljskem poročilu (OP). Upoštevani so vsi pričakovani vplivi posega v prostor na prvine okolja. Glede na zančilnost PUDP je OP vsebinsko preobširno zastavljen, istočasno pa (ob številnih podatkih in analizah) niso dovolj jasno predstavljene ključne, z okoljskega vidika relevantne prednosti in pomanjkljivosti posameznih variant. (2) Kot podlaga za sintezno vrednotenje so iz OP povzete ugotovitve, ki se nanašajo na okoljske cilje. Splošni okoljski cilji so doseženi, vse variante z izjemo variante V-3 so sprejemljive. Kot že omenjeno v predhodnem odstavku v zaključku ni obrazložitve, na kakšen način so rangirane variante z okoljskega vidika (3) Kljub dejstvu, da je V-3 ocenjena kot okoljsko nesprejemljiva se upošteva v sinteznem vrednotenju variant, kar je metodološko nesprejemljivo (primerjalno se vrednotijo le z vseh vidikov sprejemljive variante). Funkcionalni vidik (1) V dosedanji praksi pri pripravi študij variant je večkrat izpostavljen metodološko neprimeren pristop, da se gradbeno tehnični vidik enači s »funkcionalnim vidikom vrednotenja« (kot ga predpisuje ZUPUDPP). Tudi v obravnavani ŠV/PIZ se gradbeno-tehnični vidik upošteva! kot eden od vidikov primerjalnega vrednotenja variant, kar prispeva k podvajanju vrednotenj učinkov posega v prostor. (2) Upoštevati je treba, da je Gradbeno-tehnični elaborat strokovna podlaga za ostale vidike vrednotenja, funkcionalni vidik vrednotenja pa se dejansko deli na dva vsebinska sklopa: a) vrednotenje gradnje in obratovanja PUDP v soodvisnosti z umestitvijo v prostor (funkcionalno - tehnični vidik) in b) vrednotenje z vidika vpliva PUDP na razvoj in omejitve v vplivnem območju PUDP. Vsebinska sklopa se delno prepletata, kar je potrebno upoštevati pri sinteznem vrednotenju. Kot generalno usmeritev predlagamo, da se v sklopu »funkcionalnega vidika« pri vrednotenju prednostno upoštevajo merila, ki se nanašajo na gradnjo ter učinkovitost in varnost obratovanja načrtovane PUDP (funkcionalno - tehnični / tehnološki vidik). Ekonomski vidik: analiza stroškov in koristi (CBA) (1) Pri vrednotenju z ekonomskega vidika je opozorjeno, da je investicija (vsaj na posameznih odsekih) družbeno-ekonomsko neupravičena. Glede na številne negotovosti v zvezi z bodočim razvojem občin v zaledju GC in s tem povezano rastjo prometa je (v konkretnem primeru) pri komentiranju ekonomske upravičenosti odsekov rekonstrukcije GC kot izhodišče prednostno upoštevati strateške cilje razvoja Slovenije, ki so bili podlaga za utemeljitev rekonstrukcije GC-107: rekonstrukcija je utemeljena z vidika meddržavnih, regionalnih in lokalnih prometnih povezav (izboljšanje prometne pretočnosti, varnosti, dostopnosti, prometna razbremenitev naselij, izboljšanje pogojev za gospodarski razvoj in bivanje...). Tako zastavljeni cilji (na katerih temelji tudi pobuda za pripravo DPN) bodo z rekonstrukcijo GC doseženi. Pravilno je, da je v ŠV/PIZ opozorjeno na vprašljivo ekonomsko upravičenost, vendar le-ta sama po sebi ne more biti razlog za opustitev gradnje posameznih odsekov, ki so izkazani kot ekonomsko neupravičeni, lahko je utemeljena podlaga (z upoštevanjem tudi ostalih vidikov vrednotenja) za oblikovanje predloga faznosti rekonstrukcije po odsekih. (2) Eksterni stroški (ki se nanašajo na stroške sanacije narave in krajine, zemlje, vode itd.) niso ocenjevani z obrazložitvijo: metodologije izračuna za kompleksno ocenjevanje posrednih učinkov prometa na posamezne dejavnike niso ustrezno razdejane. Ker zgoraj navedeni eksterni stroški niso ocenjeni v CBA bi bilo smiselno na njih vsaj opozoriti na podlagi danih ocen in ugotovljenih problemov v PRE in OP ter na tej podlagi ugotoviti možne pomembnejše razlike med variantnimi odseki. Multikhterijska analiza (MCA) (1) V Projektni nalogi je zahtevano, da se MCA izvede samo za tiste odseke, kjer v predhodno izvedeni analizi stroškov in koristi prihaja do minimalnih ali zanemarljivih razlik. Ravno tako je zahtevano, da se v sklopu MCA preverijo rezultati s strani izdelovalcev posameznih strokovnih podlag in okoljskega poročila. To pomeni, da je želel naročnik z uporabo MCA zagotoviti interdisciplinaren pristop pri odločitvi o varianti, kar pa pri obravnavani ŠV/PIZ ni upoštevano. (2) Iz MCA z uporabo tehnike Dex je razvidno, da sta v analizo vključena le dva vidika in sicer okolje in gospodarnost. MCA v ŠV/PIZ v takšni obliki služi potrditvi rezultatov iz CBA in ne osnovnemu namenu, določenemu s Projektno nalogo. (3) V predhodnem odstavku je ugotovljeno, da je metoda MCA »duokriterijska« in se osredotoča predvsem na okoljski in ekonomski vidik, medtem ko so prostorski, funkcionalni / prometni vidik zapostavljeni. Niso obrazloženi vplivi, ki jih denarno ni mogoče ovrednotiti in morajo biti predmet MCA. (4) V vsakem primeru je treba v pripravo MCA vključiti vse izdelovalce strokovnih podlag za posamezne vidike in s tem zagotoviti interdisciplinarnost, argumentiran in vsestransko podprt predlog najustreznejše umestitve celotne obravnavane trase v prostor. Pri tem se je treba osredotočiti na odseke pri katerih se vrednotenje po različnih vidikih razlikuje od predloga najprimernejših odsekov na podlagi CBA. (5) V zaključku MCA je potrebno pripraviti sintezno ugotovitev, v kateri se v skrajšani obliki za posamezne prostorske ureditve povzamejo ocene vseh obravnavanih variantnih rešitev, ugotovijo njihove prednosti in slabosti in jih razvrstiti po njihovi ustreznosti glede na obravnavana merila in kazalnike. (6) Iz dokumenta ni razvidno, da bi bile uporabljene (napovedane) uteži, prav tako pa je nejasno, kako so bile dobljene sintezne vrednosti po posameznih kazalnikih. Za določitev uteži je potrebno dodati natančen opis kriterijev za določitev sinteznih vrednosti. Družbena sprejemljivost (sprejemljivost v lokalnem okolju) (1) V ŠV/PIZ je navedeno, da se v MCA lahko vključi tudi družbena sprejemljivost (sprejemljivost v lokalnem okolju) po javni razgrnitvi. Predlog izdelovalca ŠV/PIZ ni usklajen s predpisanim postopkom po katerem je potrebno študijo zaključiti na podlagi zahtevanih vidikov vrednotenja, ki temeljijo na strokovnih podlagah. ŠV/PIZ se z javno razgrnitvijo predstaviti javnosti. Pripombam javnosti sledijo proučitve stališč do pripomb, uskladitev predloga najustreznejše variante s stališči do pripomb, ponoven izračun ISD in NSV ter B/C za optimiziran predlog najustreznejše variante. (2) Družbena sprejemljivost ne more biti obravnavana v okviru vrednotenja v ŠV/PIZ toliko časa dokler ne bo izdelane metodologije za ugotavljanje družbene sprejemljivosti v lokalnem okolju. Javna razgrnitev ne sme in ne more biti inštrument za ugotavljanje družbene sprejemljivosti (enakovredno »strokovnemu« vrednotenju po vseh ostalih vidikih), saj ne zagotavlja reprezentativnost vzorca, sistematičnega zajemanja mnenj ter posledično sistematičnega vrednotenja in objektivnosti pri oblikovanju tega kriterija. Sintezno vrednotenje (1) Sintezno vrednotenje je predstavljeno v tabelah brez pojasnil in utemeljitve predlagane najprimernejše variante na posameznem odseku in v celoti (kombinacija optimalnih odsekov). (2) ŠV/PIZ je strokovno gradivo, ki mora biti izdelano z upoštevanjem prostorskega, okoljskega, funkcionalnega, prometnega in ekonomskega vidika. V ŠV/PIZ obravnavanim vidikom niso določene uteži zato je skozi celotno gradivo razumeti, da so vidiki pri vrednotenju variant zastopani enakovredno, kar pa ne potrjuje zaključek ŠV/PIZ, ki daje zelo velik poudarek prometno - ekonomskemu kriteriju. Pri ekonomski utemeljitvi najustreznejše variante (tabela) je tako navedena le obrazložitev rezultatov iz ekonomskega vidika ne pa tudi rezultatov vrednotenja z ostalih vidikov, niso predstavljene sinergijske prednosti in slabosti vsake od variant. (3) Pri vrednotenju variant s prostorskega in okoljskega vidika se v strokovnih podlagah (PRE in OP) in posledično tudi pri sinteznem vrednotenju podvaja vrednotenje posameznih okoljskih prvin; vpliv na kmetijska zemljišča, gozdove, kulturno dediščino, krajino, hrup, vodotoke...V obrazložitvi rezultatov vrednotenja bi bilo treba opozoriti na ta problem in po potrebi korigirati rezultate na posameznih odsekih, kjer podvajanje vrednotenj lahko tudi vpliva na oblikovanje predloga najustreznejše variante. (4) Iz primerjalnega vrednotenja bi bilo treba izločiti (z okoljskega vidika) nesprejemljivo varianto V-3, upoštevati bi bilo treba korekcijo vrednotenja po prometnem vidiku, kjer je ta variant izkazana kot najprimernejša. (5) Ena zaključnih ugotovitev ŠV/PIZ je, da so s prostorskega vidika razlike med variantami minimalne. Razlike so in jih je treba korektno predstaviti. Ugotoviti bi bilo treba ali razlike med variantami pomembno vplivajo na odločitev o najustreznejši varianti na posameznem odseku, po potrebi določiti dodatne preveritve posameznih odsekov z različnimi ocenami po posameznih vidikih, ki se upoštevajo pri pripravi sinteznega predloga najustreznejše kombinacije odsekov rekonstrukcije GC. SKLEPNA OCENA (1) Splošna ocena je, da vsebina predložene ŠV/PIZ prednostno zajema vsebinske sklope predinvesticijske zasnove (PIZ), ki je določena z »Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ«. Ur. list RS št. 54/10 (UEM) in ne obratno, da je PIZ le sestavina študije variant (ŠV), ki je določena s prostorskimi predpisi. (2) Splošen zaključek v zvezi z metodologije vrednotenja je, da je pri utemeljitvi predloga najustreznejše variante upoštevan predvsem ekonomski vidik. Sintezno vrednotenje variant oziroma predlog najustreznejše variante mora biti rezultat konsenza vrednotenj po vseh vidikih, zagotovljeno mora biti sodelovanje vseh izdelovalcev strokovnih podlag oziroma članov interdisciplinarne delovne skupine. Metodo sinteznega vrednotenja se določi skladno z zahtevnostjo in specifiko obravnavane PUDP. (3) Ena od prednostnih nalog ŠV/PIZ je fizična uskladitev posega v prostor, kar iz predloženega gradiva ni dovolj jasno razvidno in utemeljeno. V ŠV/PIZ je treba dati ustreznejšo težo obravnavi prostorskih in okoljskih ciljev, bolj izpostaviti njihove prednosti in pomanjkljivosti na odsekih z različnimi rezultati vrednotenja po posameznih vidikih. Prostorski vidik je v ŠV/PiZ preohlapno obdelan, vrednotenje ni transparantno prikazano in prepričljivo, manjkajo grafični prikazi. Delno je temu razlog tudi pomanjkljiva strokovna podlaga PRE, kar pa seveda ne opravičuje dejstva, da pri skupnem vrednotenju odgovorni vodja projekta (očitno) ni zagotovil sodelovanja pripravljavcev PRE oziroma od njih pridobil ustreznejše podlage za skupno vrednotenje in predstavitev predloga najustreznejše variante. (4) Glede na problem - določitev najustreznejše kombinacije odsekov za rekonstrukcijo regionalne ceste so strokovne podlage in SV/PIZ vsebinsko preobširno zastavljene, istočasno pa (ob številnih podatkih in analizah) niso dovolj jasno predstavljene ključne, z vidika posega v prostor relevantne analize in iz njih izhajajoča vrednotenja in primerjave variant. (5) Obravnavana rekonstrukcija regionalne ceste ni (z vidika vrednotenja in primerjave variantnih rešitev odsekov) zelo zahtevna naloga, saj razlike niso zelo izstopajoče, kar pa še ne pomeni, da jih ni potrebno korektno obravnavati in predstaviti. Vsi se zavedamo problematike usklajevanja posegov v prostor na lokalni ravni in že s tega vidika mora biti prikaz ključnih prednosti, pomanjkljivosti in možnosti umestitve trase v prostor nedvoumno jasno prikazan in korektno obrazložen. CRP_ŠV__rezultati_preveritev. doc 12. USKLADITVE PROSTORSKIH PREDPISOV ZARADI UVAJANJA NOVE METODOLOGIJE 12.1 USKLADITEV REZULTATOV DELA Z DOLOČILI ZAKONA O UMEŠČANJU PROSTORSKIH UREDITEV DRŽAVNEGA POMENA V PROSTOR 12. oktobra 2010 je bil (sočasno z začetkom dela na metodologiji ŠV) objavljen nov Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, Ur. list RS št. 80/2010 in 106/10-popr. (ZUPUDPP). Sočasno s pripravo metodologije ŠV je v letu 2011 potekala priprava (podzakonskega akta ZUPUDPP) Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (Pravilnik o DPN). Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je pripravilo osnutek Pravilnika o DPN 23. januarja 2011 in pozvalo resorna ministrstva, organe v sestavi ter zainteresirano (strokovno) javnost za pripravo pripomb in predlogov za dopolnitve. Na podlagi poznavanja dosedanje prakse oziroma ugotovljenih dilem in problematike povezane z novim zakonom so k osnutku Pravilnika o DPN dane številne pripombe predvsem v smeri večje jasnosti in preglednosti vsebine strokovnih podlag v posamezni fazi dela, celovitosti strokovnega dela ter vsebine gradiv, ki se pripravijo v posameznih fazah postopka priprave DPN. Pripombe je, glede na rezultate dotedanjega dela na projektu CRP Metodologija ŠV prispeval tudi izvajalec projekta Urbanistični inštitut RS (UIRS). Opozorjeno je bilo, da mora biti večja pozornost dana fazi »odločanja o pripravi DPN«, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih predpisov in tudi uveljavljene prakse, večja pozornost mora biti dana tudi postopku priprave in vsebini študije variant, ne nazadnje zaradi združevanja vsebin študije variant (ŠV) in predinvesticijske zasnove (PIZ). V aprilu 2011 je začela delovati na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor (MOP DzP) neformalna strokovna skupina za pripravo predloga Pravilnika o DPN, ki so jo poleg predstavnic MOP DzP sestavljali predstavniki Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS) in predstavnica UIRS, sodelavka na projektu CRP Metodologija ŠV. Priprava predloga Pravilnika o DPN je bila zaključena v oktobru 2011. Sodelovanje delovne skupine UIRS pri pripravi predloga Pravilnika o DPN predstavlja prenos rezultatov dotedanjega dela na projektu CRP Metodologija ŠV, soočanje strokovnih mnenj, razčiščevanje dilem, potrditev rezultatov dela in njihova nadgradnja ali iskanje drugačnih rešitev, opozarjanje na ključne probleme (na podlagi izkušenj dosedanjega dela), ki jih na ravni pravilnika ni mogoče ustrezno podrobno oziroma konkretno določiti oziroma obrazložiti. Opravljeno delo pri pripravi predloga Pravilnika o DPN je dalo kakovostne iztočnice za (z veljavnimi predpisi usklajene) rezultate projekta CRP Metodologija ŠV. 12.2 USKLADITEV PROSTORSKIH IN OKOLJSKIH PREDPISOV Za racionalizacijo postopkov priprave ŠV (in vseh prostorskih dokumentov) je nujna uskladitev »prostorskih« in »okoljskih« predpisov. Veljavni postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) je po sedanjih predpisih (in tudi njihovem razumevanju) vzporeden sistem, ne pa sestavina celovitega sistema prostorskega načrtovanja. Ponovno je treba vzpostaviti celovitost prostorskega načrtovanja, »vrniti« okolje kot sestavino celovitega planiranja. Smer združevanja vsebin oziroma vseh vidikov načrtovanja je delno že upoštevana pri pripravi ŠV/PIZ - ekonomski vidik je obravnavan kot sestavina celovitega načrtovanja na ravni umeščanja prostorske ureditve v prostor. Bolj kot racionalizacija dela - eden na mesto dveh dokumentov - je pomembna celovitost in sočasnost obravnave problematike, vsebinsko prepletanje in povezovanje vseh vidikov ter s tem zagotavljanje kakovostnejših rezultatov dela. S ciljem racionalizacije in celovitosti strokovnega dela na ravni študije variant velja razmisliti o naslednjem predlogu: če ŠV/PIZ vključuje oziroma nadomesti pripravo predinvesticijske zasnove, ali lahko vključuje oziroma nadomesti tudi pripravo okoljskega poročila (ŠV/PIZ/OP). Pri vsebini OP (ne glede ali je samostojen elaborat ali predlagana sestavina ŠV/PIZ/OP) je treba racionalizirati delo, ne na silo obravnavati vse okoljske sestavine, ki so določene v uredbi. Z vsebinjenjem (scoping) ob pripravi projektne naloge se (na podlagi pregleda vseh vsebin in okoljskih kazalnikov določijo relevantna merila in kazalniki za vsak konkreten primer ŠV (isto velja tudi za poročilo o vplivih na okolje). Pojasniti je treba tako oblikovano vsebino pristojnim službam, ki obravnavajo in potrdijo OP. 12.3 ANALIZA SMERNIC Glede na nov postopek priprave pobude za izdelavo DPN (ZUPUDPP in Pravilnik o DPN) je treba tudi redefinirati vprašanje priprave smernic oziroma vsebine dela, ki so ga dolžni pripraviti nosilci urejanja prostora (NUP). Kot podlago za pripravo pobude je v fazi predhodnih analiz potrebno: - analizirati izhodiščne variante na podlagi javno dostopnih podatkov in izdelanih strokovnih podlag, - pripraviti nabor izvedljivih (vsaj pogojno sprejemljivih) variant, ki se predložijo NUP kot podlaga za pridobitev smernic, - na podlagi analize smernic ter predlogov javnosti in občin (ter obravnave na prostorski konferenci) se določi optimizacija, izhodiščnih variant, ev. priprava novih (pod)variant itd., ki jih v končni fazi potrdi vlada RS kot podlago za pripravo študije variant. Če želimo v ŠV obravnavati le izvedljive oziroma (vsaj pogojno) sprejemljive variante je v fazi pridobivanja smernic naloga NUP priprava konkretne ocene vpliva posamezne variante na območje / področje, ki je v pristojnosti posameznega NUP ter z njo povezane usmeritve za nadaljnje delo (izločitev variante iz nadaljnje obravnave, optimizacija, predlog nove variante...). V nasprotnem primeru se bo »sprejemljivost« vpliva (npr. na prvine okolja) obravnavala šele na ravni Okoljskega poročila, kar pa ni skladno z določili ZUPUDPP^ ' Na podlagi pregleda pridobljenih smernic za DPN »Ljubljansko železniško vozlišče« lahko ugotovimo: - Za predlagani varianti, ki sta bili podlaga za pridobitev smernic so že bile izdelane »predhodne analize« na podlagi javno dostopnih podatkov, strokovnih podlag, terenskega dela itd... V smernicah NUP so ponovno navedene strokovne podlage, ki so že bile podlaga za pripravo predhodne faze dela, navedena so opozorila, ki so že bila upoštevana, niso pa navedene konkretnejše ocene sprejemljivosti predlaganih ureditev na območja / dejavnosti / objekte / ureditve, ki so v pristojnosti posameznih NUP. NUP ne zavzemajo stališč do konkretnih problemov, ne predlagajo preučitve potrebnih sprememb / izboljšav, ne opozarjajo na nesprejemljive ureditve, ki se morajo izločiti iz nadaljnje obravnave, ne predlagajo usmeritev za nadaljnje delo v smislu izboljšav in dodatnih preveritev posameznih problemov... 12.4 OSTALO Regionalno planiranje Za doseganje na strateški ravni usklajenih in podrobneje preučenih predštudij oziroma zasnov rešitev, za katere se pripravlja pobuda za izdelavo DPN je nujna ponovna uvedba regionalnega planiranja Na podlagi strateških načrtov na državni / regionalni ravni, je smiselno tudi ponovno uvesti »obvezna izhodišč« na podlagi sprejetega koncepta in jasno določenih ciljev. Komisije, ki pregledujejo PIZ in OP Pripraviti navodila za komisije, ki pregledujejo ŠV/PIZ (na podlagi UEM) in OP (na podlagi vsebine, določene z Uredbo o CPVO File: CRP_ŠVj3redplsl_sprememba.doc iJ 13. USMERITVE ZA NADALJNJE DELO PRI PRIPRAVI STUDU VARIANT 13.1 PRIPRAVA ŠTUDIJ VARIANT V POSTOPKU PRIPRAVE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA FAZA GRADIVO RAVEN OBDELAVE PREDMODN E ŠTUDIJE ŠTUDIJA UPRAVIČENOSTI < ZASNOVA REŠITEV Slika: Shema priprave državnega prostorskega načrta Metodologija ŠV se nanaša le na del procesa priprave DPN, določenega v ZUPUDPP in sicer na - fazo odločanja o pripravi načrta in - fazo načrtovanja variant in potrditev predloga najustreznejše variante. Ne gleda na to dejstvo velja opozoriti, da je za učinkovito delo in kakovost rezultatov ŠV bistvenega pomena faza pred začetkom postopka priprave DPN (v shemi označena kot »predhodne študije« oziroma študije upravičenosti). Kot pomembno izhodišče za začetek priprave DPN mora imeti pobudnik / investitor jasno strateško utemeljitev vsake PUDP, ki jo predlaga na podlagi predhodno sprejetih strateških ciljev, strateških študij in dokumentov, študij upravičenosti, razvojnih programov in drugih dokumentov na državni / regionalni ravni. Zasnove prometnih in infrastrukturnih in drugih sistemov ter vseh dejavnosti, ki so pomembne za razvoj Slovenije in so zato tudi predmet prostorskega načrtovanja, morajo biti izdelane vnaprej in služiti kot podlaga za pristop k pripravi DPN./^^fej' fMlo^ i pö/j^^'f« ^ Pri pripravi izhodiščnih idejnih rešitev (ena ali več variant rešitve problema) mora biti projektant obvezan, da upošteva vsaj temeljne pogoje in omejitve v zvezi z umestitvijo PUDP v prostor. Fazi priprave strateških ciljev in študij ter študij upravičenosti določene PUDP v dosedanji praksi ni posvečena zadostna pozornost, kar je bil tudi razlog za številne zadrege v zvezi z utemeljitvijo najustreznejše variante, ki so bile prepuščene reševanju na ravni ŠV. Predlog za nadaljnje delo: Pred začetkom priprave pobude za DPN mora Ministrstvo za okolje in prostor kot koordinator priprave DPN uveljaviti pristojnost, da presodi skladnost predlagane investicije / PUDP s strateškimi in operativnimi cilji, vsebinsko kakovost predloženih izhodiščnih idejnih rešitev PUDP za katero predlaga pripravo DPN. Na ta način lahko koordinator ugotovil ali je treba predloženo dokumentacijo oziroma zahtevek za pripravo pobude - zavrniti kot neustrezno utemeljen In / ali neskladen s strateškimi cilji, razvojnimi programi ter drugimi cilji in izhodišči na državni ravni, - zahtevati od pobudnika / investitorja, da gradivo dopolni s potrebnimi utemeljitvami in zasnovami rešitev tako, da so lahko podlaga za pripravo pobude, - obravnavati v povezavi z drugimi PUDP na nacionalni oziroma regionalni ravni. 13.2. RAVNI PRIPRAVE STROKOVNIH PODLAG ZA IZDELAVO ŠV Strateška raven - Na podlagi raziskav ter drugih strokovnih podlag in podatkov se izdelajo zasnove sistemov prometne in Javne gospodarske infrastrukture in vseh dejavnosti, ki so zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembne za prostorski razvoj Republike Slovenije In tudi predmet prostorskega načrtovanja na državni ravni. - Na podlagi izdelanih strokovnih podlag se na strateški ravni (strateški dokumenti in študije) vrednotijo in medsebojno primeijajo možne variantne zasnove posameznih sistemov, lokacij objektov strateškega pomena itd.. Rezultati strateških primerjav morajo biti podlaga za pripravo in sprejetje prostorskega načrta Slovenije, sektorskih razvojnih strategij, nacionalnih razvojnih načrtov za pripravo nacionalnih strategij, razvojnih programov, programov rekonstrukcije in vzdrževanja GJI državnega pomena itd.. - Skladno s strateškimi dokumenti (državni nacionalni programi in programih vzdrževanja in rekonstrnkcije objektov idr.) se določi postopnost izvajanja gradnje in rekonstrukcije posameznih sistemov / ureditev, kar Je podlaga za pristop k pripravi pobude za izdelavo DPN. - PUDP za katero je dana pobuda za izdelavo DPN mora biti skladna z navedenimi predhodno sprejetimi strateškimi akti in študijami na državni / regijski ravni ter utemeljena s ciljem PUDP in načinom reševanja problema. - Če se v fazi odločanja o pripravi DPN ugotovi, da predlagana PUDP ni v zadostni meri strokovno podprta, se izdelava strateške študije ali druge ustrezne strokovne podlage za pripravo pobude opredeli kot naloga pobudnika (pristojnega ministrstva ali drugih investitorjev), ki se izdela in potrdi na državni / strateški ravni pred nadaljevanjem postopkov v fazi odločanja o pripravi DPN. Zasnova rešitev na strateški (državni) ravni - Podlaga za pripravo pobude v fazi odločanja o pripravi DPN Je zasnova rešitev PUDP ali vsaj okvirni način reševanja problema, praviloma v variantah (izhodiščne variante). - Izhodiščne variante so izdelane na podlagi strateških študij ali drugih strokovnih podlagah na strateški ravni (glej predhodni odstavek). Pobudnik lahko predloži kot izhodišče za pripravo pobude eno rešitev, v postopku priprave pobude pa se (po potrebi) oblikujejo dodatne možne variante, ki se vrednotijo in primerjajo v postopku priprave ŠV. V tem postopku je tudi možna utemeljitev ene rešitve, l