Domoznanski oddelek 35 HAJDINČAN 2007 352(061) 6003234,3 COBISS o Leto IX, št. 3, november 2007 GLASILO OBČINE HAJDINA PROGRAM PRIREDITEV OB 9. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA Petek, 5. oktober 2007 ob 14.30 Občinsko prvenstvo v golfu ((igrišče za golf na Ptuju) Petek, 12. oktober 2007 ob 18.00 Pokrajinski muzej Ptuj - arheološke zbirke Odprtje razstave »Kdo je napravil Vidku srajčico?« Razstava je pripravljena v sodelovanju z Društvi žena in deklet občine Hajdina Sobota, 13. oktober 2007 ob 09.00 ob 09.00 ob 10.00 ob 10.00 ob 14.00 Občinsko prvenstvo v tenisu posamezno - mlajši dečki in deklice (tenis igrišče v Hajdošah) Kolesarjenje po občini Hajdina (start ŠD Slovenja vas - cilj ŠD Slovenja vas) Občinsko prvenstvo v tenisu posamezno - ženske (tenis igrišče v Hajdošah) Občinsko prvenstvo v ribolovu - trojke naselij (ribnik Draženci) Dan Otroške nogometne šole s starši (nogometno igrišče Hajdina -na Sp. Hajdini) Sobota, 20. oktober 2007 ob 09. 00 Občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe (LD Boris Kidrič - Hajdina) Četrtek, 25. oktober 2007 ob 17.30 Občinsko prvenstvo v šahu (gasilski dom Gerečja vas) Sobota, 27. oktober 2007 ob 09.00 Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu - posamezno (OŠ Hajdina) Sreda, 31. oktober 2007 ob 09.00 Občinsko prvenstvo v tenisu za dvojice - člani (tenis igrišče v Hajdošah) Petek, 2. november 2007 ob 17.00 ob 09.00 Občinsko prvenstvo v malem nogometu - veterani (telovadnica OŠ Hajdina) Nočni pohod na Donačko goro (PD Hajdina, odhod z avtobusom izpred občine Hajdina ob 16. uri) Sobota, 3. november 2007 ob 14.00 ob 18.00 Blagoslov zvona z mašo pri vaški kapeli v Hajdošah »PRAZNUJMO S PESMIJO« ZKD občine Hajdina (Dom krajanov Skorba) Sreda, 7. november 2007 ob 17.00 Občinsko prvenstvo v malem nogometu člani (telovadnica OŠ Hajdina) Petek, 9. november 2007 ob 18.00 7. nagradna revija »ŠTAJERSKA FRAJTONARICA« (v šotoru na trgu pred občino) Sobota, 10. november 2007 OSREDNJA PRIREDITEV ob 13.00 Začetek prinašanja belega in rdečega mošta (od 12.00 do 15.00 ure) ter vpis prinašalcev mošta v krstno knjigo za leto 2007 ob 15.00 Prihod kletarja letnika 2007 iz naselja Slovenja vas s konjsko vprego v spremstvu kletarjev prejšnjih 11-ih letnikov in pričetek 12. tradicionalne prireditve »IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO!« v farni cerkvi sv. Martina s kulturnim programom in imenovanjem kletarja letnika 2007 ob 16.30 Osrednja prireditev ob 9. prazniku občine Hajdina s slavnostnim govorom župana in podelitev: 1. priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte 2. občinskih priznanj Pogostitev občanov in gostov (v šotoru na trgu pred občino Hajdina) ob 17.30 Družabno srečanje občanov občine Hajdina z ansamblom Bratov Gašperič (gosta večera: pevka Ela iz Zg. Hajdine in Adi Smolar iz Slovenj Gradca) Nedelja, 11. november 2007 ob 10.00 Slavnostna maša ob prazniku sv. Martina z blagoslovitvijo daritvenega oltarja in glavnega Martinovega oltarja. Po maši bo krajše srečanje v šotoru na trgu PSC Hajdina. Sobota, 17. november 2007 ob 10.00 Otvoritev karate turnirja EURO - EAST Hajdina 2007 (telovadnica OŠ Hajdina) VABLJENI! >to: Črtomir Goznil Županov uvodnik Nekaj besed pred 9. občinskim praznikom Že nekaj časa u občini potekajo najrazličnejše aktivnosti v zvezi s prihajajočim praznikom. Za nami je lepo število različnih športnih in kulturnih prireditev. Nekaj jih še sledi. Osrednja proslava bo letos v soboto, 10. novembra, ob 16.30, v šotoru na trgu pred občino. Pred osrednjo proslavo bo od 13. -15. ure v šotoru prinašanje belega in rdečega mošta in vpis prinašalcev v krstno knjigo. Vsi prinašalci (pridelovalci) mošta iz preteklih let prejmejo posebno vabilo - ostali, ki imate kaj tega pridelka in se še niste udeležili prinašanja v preteklih letih - prisrčno vabljeni. Ob 15. uri bo v župnijski cerkvi sv. Martina na Hajdini pričetek 12. tradicionalne prireditve »Iz mošta vino - pridi na Hajdino!«. Do 15. ure bo po kratkem kulturnem programu v Slovenji vasi prispel v spremstvu kletarjev starejših letnikov kandidat za kletarja letošnjega leta - 2007. To bo g. Ivan Peklar iz Slovenje vasi. Ta čast in seveda tudi kup obveznosti letos pripada torej Slovenji vasi. Za to vam »Slovenjevaščanom« čestitam in uas prosim za pomoč letošnjemu kletarju na prireditvi. V nedeljo, 11. novembra, bo svečana pozna maša. Skratka veliko najrazličnejših aktivnosti, skrbi in dela sledi v prihajajočem času. Želim si, da vse prireditve potekajo čimbolj preprosto, spontano, v duhu sproščenosti in prijateljstva. Verjetno se bom v slavnostnem nagovoru dotaknil tudi našega dela v tem letu. Med drugim je bila zaključena največja inve- sticija v naši občini, pločnik s pripadajočo infrastrukturo na Sp. Hajdini (900 m od Kanclerja do OŠ Hajdina). Zaključili smo ureditev vaške gmajne v Dražencih s prestavitvijo kapele, odprli novo zobozdravstveno ambulanto v sklopu PSC Hajdina, opravili nakup zemljišča in podirajoče se stavbe pri pokopališču Hajdina. Najrazličnejše manjše investicije so potekale po vseh naseljih naše občine. Nenazadnje se je nogometno igrišče v Skorbi razsvetlilo in omogočeno je »nočno igranje«. V fazi javnih razpisov je nadaljevanje del sekundarne kanalizacije v naselju Draženci in Zg. Hajdina (RRP-2007-2009) in 1. faza projekta »Zaščita podtalnice Ptujskega polja« - Konzorcij. V izvedbeni fazi nakupa je zemljišče s stavbo ob PSC Hajdina in zemljišče pri OŠ Hajdina za potrebe igrišč bodočega vrtca in OŠ Hajdina. V izvedbi je II. faza obkanalske ceste Hajdoše-SIovenja vas (v letu 2007). II. faza obkanalske kolesarske ceste ima pogodbo in čas izvedbe 360 dni (vsled sofinanciranja DRSC - podobno kot pločnik na Sp. Hajdini). Upam, da bosta kljub temu avtomobilska cesta in kolesarska cesta zaključeni v tem letu. Odvisno tudi od vremenskih razmer. Žarni del na pokopališču Hajdina bo šel v izgradnjo po prazniku vseh svetih oz. po 1. novembru. Od večjih investicij, državnih ali zasebnih podjetij pa na JV naše občine poteka izgradnja AC odseka Slivnica-Draženci (inv. DARS), na SZ so Dravske elektrarne pričele s širjenjem odvodnega kanala HE Zlatoličje na levi strani med Slovenjo vasjo in Hajdošami. Iz podjetja CROSS d. o. o. sporočajo, da so skoraj že zbrali celotno dokumentacijo (soglasja) za izdajo gradbenega dovoljenja pri projektu »Megalcvcija«. Za občinskim svetom je 10 rednih sej s precej zajetnimi dnevnimi redi in številne seje odborov in komisij. Zveza kulturnih društev, športna zveza in občinsko gasilsko poveljstvo so solidno opravili svoje naloge koordinatorja in organizatorja delovanja društev. Zelo aktivna so tudi ostala društva (lovsko društvo, planinsko društvo, društvo upokojencev, Združenje borcev za vrednote NOB, Karitas Hajdina in druga). Posebna zahvala velja Društvom žena, deklet in gospodinj. Hvala g. ravnatelju in g. župniku za vzorno sodelovanje. Vsem občankam in občanom čestitke ob 9. občinskem prazniku in prijetno praznovanje. Župan Radoslav Simonič HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (urednica), Silva Hajšek, Jožica Lešnik, Jože Mohorič, Valerija Šamprl, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Klavdija Beber in Uroš Gojkovič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Vejica, s. p. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko OBVESTILO Občane Občine Hajdina, ki so upravičeni do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, obveščamo, da je sklenjena poravnava z državnim pravobranilstvom in tečejo postopki vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Za izvedbo postopka je imenovana posebna občinska komisija občine Hajdina, v katero so vključeni predstavniki posameznih vaških skupnosti. Za vsa dodatna pojasnila vam je na voljo Uprava Občine Hajdina, kjer je kontaktna oseba Marija Rozman (tel. št.: 788- 30-36). Občinska uprava november 2007 HAJDINČAN Z zasedanja občinskega sveta občine Hajdina 8. redna seja V mesecu juniju se je Občinski svet sestal na 8. redni seji, ki je bila 21. junija 2007, ob 17. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: 1. Zapisnik 7. redne seje, 2. Statut občine Hajdina, 3. Poslovnik Občinskega sveta občine Hajdina, 4. Odlok o opravljanju lekarniške dejavnosti na območju občine Hajdina, s katerim se določa način, pogoji in oblika opravljanja lekarniške dejavnosti na območju občine Hajdina 5. Odlok o rebalansu II proračuna občine Hajdina za leto 2007, 6. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, 7. Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor, 8. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj, 9. Program varnosti cestnega prometa v občini Hajdina, 10. Akcijsko operativni plan za občino Hajdina 2007-2008, 11. Sklep o soglasju k zahtevku za povišanje cen storitev odvajanja odpadnih vod v občini Hajdina, 12. Sklep o soglasju k zahtevku za povišanje cen storitev čiščenja odpadnih voda v občini Hajdina, 13. Sklep o potrditvi DIIP-a za vrtec Hajdina, s katerim Občinski svet potrjuje Dokument identifikacije investicijskega projekta št. 7/2007 za vrtec Hajdina. 14. Sklep o pridobitvi grajenega javnega dobra, s katerim Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo zemljišča pare. št. 619/88 k.o. Hajdina, vrsta rabe: neplodno, zk.vl.št. 607, v izmeri 255,00 m2, pare. št. 596/7 k.o. Hajdina, vrsta rabe: njiva, zk. vi. št. 671, v izmeri 54,00 m2 in pare. št. 596/2 k.o. Hajdina, vrsta rabe: njiva, zk.vl.št. 1765, v izmeri 94,00 m2. 15. Sklep o imenovanju Komisije za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina, s katerim se v komisijo imenujejo: - Danica Hernec, Zg. Hajdina 42 - predsednica, - Verica Kaučevič, Draženci 59/a, - Lidija Vogrinec, Gerečja vas 70, - Angela Vogrinec, Hajdoše 25, - Zlatka Strmšek, Skorba 36/c, - Milena Škrinjar, Slovenja vas 47/a, - Pavla Metličar, Sp. Hajdina 34. 16. Mnenje k Predlogu območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži, in sicer se to glasi: Občinski svet občine Hajdina je mnenja, da se pokrajina v Sloveniji, v katero spada tudi občina Hajdina, naj imenuje Spodnjepodravska pokrajina s sedežem na Ptuju. 17. Sklep o potrditvi DIIP-a za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja, s katerim Občinski svet občine Hajdina potrjuje Dokument identifikacije investicijskega projekta št. 005/2007 za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja. Občinski svet je obravnaval še naslednje: - Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Hajdina, - Pravilnik o spodbujanju podjetništva v občini Hajdina, - Problematiko KTV sistema v občini Hajdina 9. redna seja V mesecu septembru se je Občinski svet sestal na 9. redni seji, ki je bila 12. septembra 2007 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: 1. Zapisnik 8. redne seje, 2. Predlog Obvezne razlage prvega odstavka 8. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (DVOR 20/92-102, 22/92 -R 27/93-118, 96/94-133, UVMOP 11/97-118, 12/97-126 -P), 3. Pravilnik o štipendiranju v občini Hajdina, ki določa postopek in merila za podeljevanje štipendij v Občini Hajdina, višino štipendij, trajanje štipendiranja ter pravice in obveznosti štipendista in štipenditorja. 4. Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Hajdina, ki določa področje uporabe, pogoje ter vrste pomoči in ukrepov na področju izvajanja programa razvoja podeželja. 5. Pravilnik o spodbujanju podjetništva v občini Hajdina, s katerim se določajo pogoji, načini in postopek pri dodeljevanju pomoči za m ikro majhna in srednja velika podjetja, ki so namenjena spodbujanju investicij v m ikro, majhnih in srednje velikih podjetjih ter spodbujanju odpiranja novih delovnih mest, povezanih z investicijo iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje in razvoj mikro, majhnih in srednje velikih podjetij v Občini Hajdina. 6. Poročilo o realizaciji Proračuna občine Hajdina za januar-junij 2007, 7. Sklep o začetku postopka za podelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju Občine Hajdina, in sicer: 1. Občina Hajdina začne s postopkom za podelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju Občine Hajdina. 2. Koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti se podeli za celotno območje Občine Hajdina. 3. Pri podelitvi koncesije se bodo s pogodbo določila medsebojna razmerja med konceden-tom - Občino Hajdina in koncesionarjem. - Koncesija se zraven lekarniške dejavnosti podeli še za ostale dejavnosti kot so: - preskrba s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja, - izdajanje veterinarskih zdravil, - izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, - svetovanje pri predpisovanju zdravil. 4. Lekarniška dejavnost se mora opravljati v poslovno-stanovanjskem centru Hajdina. 5. Odpiralni čas lekarne mora biti prilagojen delovnemu času zdravniške dejavnosti v Občini Hajdina. 8. Sklep o začetku postopka za dodelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja javnih cest (lokalnih cest in javnih poti) v Občini Hajdina 1. Občina Hajdina prične s postopkom za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (lokalnih cest in javnih poti) v Občini Hajdina. 2. Koncesija za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih jaunih cest (lokalnih cest in javnih poti) v Občini Hajdina se podeli za občinske javne ceste v Občini Hajdina, ki so določene v Odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju Občine Hajdina (Uradni vestnik št. 6/99). 3. Pri podelitvi koncesije se bodo s pogodbo določila medsebojna razmerja med konceden-tom - Občino Hajdina in koncesionarjem. 4. Koncesija za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (lokalnih cest in javnih poti) v Občini Hajdina se podeli za obdobje štirih let. 5. Koncesija za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (lokalnih cest in javnih poti) v Občini Hajdina mora obsegati dejavnosti, ki so določene v Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na jaunih cestah in nivoju rednega vzdrževanja jaunih cest (Uradni list RS št. 62/98): - pregledniška služba, - redno vzdrževanje prometnih površin, - redno vzdrževanje bankin, - redno vzdrževanje odvodnjavanja, - redno vzdrževanje brežin, - redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, HAJDINCAN november 2007 - redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, - redno vzdrževanje vegetacije - zagotavljanje preglednosti, - čiščenje cest, - redno vzdrževanje cestnih objektov, - nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil, - intervencijski ukrepi, - zimska služba. 6. Na razpis se lahko prijavijo vsi kandidati, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (lokalnih cest in javnih poti), ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. 9. Sklep o pogojih za plakatiranje v času volilne in referendumske kampanje, s katerim se določajo pogoji in način plakatiranja na plakatnih mestih v občini Hajdina v času volilne in referendumske kampanje. 10. Sklep o zavrnitvi zahtevka k spremembi cene proizvodnje in ditribucije vode v občini Hajdina - Občinski svet občine Hajdina zavrne zahtevek in ne daje soglasja Komunalnemu podjetju Ptuj d.d., s sedežem Puhova ul. 10, k spremembi cene proizvodnje in distribucije vode v občini Sklepa o nakupu zemljišča ob PSC Hajdina, pare. št. 597/2 in 210.S, k.o. Hajdina. 11. Sklep o nakupu zemljišča ob PSC Hajdina, pare. št. 597/2 in 210.S k.o Hajdina, s katerim se kupi nepremičnina ob PSC Hajdina, pare. št. 597/2 in 210.S k.o Hajdina Vrednost nepremičnine znaša 56.400 EUR. 12. Sklep o imenovanju kletarja letnika 2007, in sicer se za kletarja letnika 2007 imenuje Ivan Peklar iz Slovenje vasi 21/a. 13. Mnenje h kandidaturi Stefana Petka za ravnatelja Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, s katerim se daje pozitivno mnenje h kandidaturi Štefana Petka za ravnatelja Glasbene šole Karol Pahor Ptuj. 14. Sklep o ureditvi platoja s postavitvijo skulpture ob PSC Hajdina, s katerim Občinski svet občine Hajdina daje pozitivno mnenje k postavitvi skulpture ob PSC Hajdina. Obravnavana in sprejeta kot osnutek, sta bila še: 1. Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina, 2. Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina. 10. redna seja V mesecu oktobru se je občinski svet sestal na 10. redni seji, ki je bila 22. oktobra 2007 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: 1. Zapisnik 9. redne seje, 2. Odlok o rebalansu III proračuna občine Hajdina za leto 2007, 3. Odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina, 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina, 5. Izvolitev kandidata za člana Državnega sveta iz občine Hajdina - predstavnika lokalnih interesov - pri tej točki je bilo izvedeno tajno glasovanje in na podlagi izida tajnega glasovanja je občinski svet sprejel sklep, da se za kandidata, za člana državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov v VE-7 izvoli Robert ČEH, roj. 05. 03. 1962, stanujoč Na obrežju 19, Ptuj. 6. Izvolitev elektorja občine Hajdina v volilno telo za volitve člana državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov v VE-7, tudi pri tej točki dnevnega reda je bilo izvedeno tajno glasovanje in na podlagi izida tajnega glasovanje je Občinski svet občine Hajdina sprejel Sklep, da se za elektorja v volilno telo za volitve člana državnega sveta -predstavnika lokalnih interesov v VE-7 izvoli: KarlSvenšek, roj. 12. 04.1956, stanujoč Gere-čja vas 4 - svetnik Občine Hajdina. 7. Sklep o razrešitvi predsednice Odbora za družbene dejavnosti, predsednica Odbora za družbene dejavnosti se ne razreši. 8. Sklep o soglasju k nakupu zemljišča za potrebe vrtca in igralnih površin za Osnovno šolo Hajdina, s katerim Občinski svet občine Hajdina daje soglasje k nakupu zemljišča pare. št. 125/1, 125/4 in 125/5 k.o. Skorba za potrebe vrtca in igralnih površin za Osnovno šolo Hajdina v vrednosti 104.796,00 EUR. 9. Sklep o potrditvi identifikacije investicijskega projekta (DIIP) št. 351-68/2007 za gradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, s katerim Občinski svet občine Hajdina potrjuje Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) št. 351-68/2007-10-15 za gradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. 10. Sklep o priznanjih občine Hajdina, in sicer prejmejo: -.PRIZNANJA OBČINE HAJDINA - Anica Drevenšek, Gerečja vas 39, - ŠD Gerečja vas, - Franc Mohorko, Skorba 54. - PRIZNANJE ŽUPANA - Janez Lipavšek, Hajdoše 36/b. 11. Sklep o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina, s katerim Priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina prejmejo - VAŠKA SKUPNOST Draženci - priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost - Mesarstvo Turnšek, Zg. Hajdina 8 - priznanje za vzorno urejen poslovni objekt - Kmetija Kancler - Junger, Sp. Hajdina 38 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo - Družina Merc, Zg. Hajdina 100/c - zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo - Družina Mlakar - Kolarič, Slovenja vas 58 - srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo - Družina Kokol, Skorba 19/a - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 12. Predlog Sklepa o dodelitvi sredstev proračunske rezerve za nujno pomoč pri odpravi naravne nesreče, s katerim občina Hajdina nameni za odpravo naravne nesreče, ki mesecu septembru 2007 prizadela občino Vojnik, iz svojih proračunskih rezerv 1 EUR po prebivalcu občine. Zbrana sredstva Občina Hajdina nakaže na naslednji transakcijski račun: - Občina Vojnik, 01339 - 6000000049 »Pomoč ob naravnih in drugih nesrečah«. 13. Sklep o spremembi Sklepa o opravljanju in oddajanju šolske telovadnice v Osnovni šoli Hajdina, in sicer so cene povišane za 10 % samo za zunanje uporabnike: Cene za uporabo telovadnice so od 01. 09. 2007 sledeče: a) za otroke in šolsko mladino, ki so vključeni v športna, gasilska društva in klube, ki so vključeni v program športa Športne zveze Hajdina in gasilskega poveljstva Hajdina ter invalide: 4,17 evra - 90 minut b) za člane društev in klubov iz občine Hajdina: 6,26 evra - 90 minut c) za rekreativce, skupine in posameznike iz občine Hajdina: 10,43 evra - 90 minut d) za društva in klube ter ostale uporabnike izven občine Hajdina: 16,07 evra - 90 minut Cena za malo telovadnico je 2,30 evra - 90 minut. Cene najema telovadnice za prireditve komercialnega pomena se oblikujejo na podlagi ekonomskih kriterijev. Opredelijo se v pogodbi za posamezno prireditev. Člani občinskega sveta so obravnavali še: 1. Osnutek Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Hajdina, 2. Predlog Programa (111) opremljanja zemljišč za gradnjo za območje občine Hajdina, 3. Osnutek Odloka o urejanju javne razsvetljave na območju občine Hajdina, 4. Trende varnostnih pojavov na območju občine Hajdina, V seznanitev so prejeli še Variantne predloge območij pokrajin Občinska uprava november 2007 HAJDINČAN Na trasi AC Slivnica-Draienci dela že potekajo f/onec avgusta so se na bodoči ZV trasi avtocestnega odseka Sliv-nica-Draženci na območju občine Hajdina pričela prva gradbena dela, kar mnogi občani spremljajo vsakodnevno. Zaenkrat ne prihaja prav do nobenih zapletov, sicer jih v hajdinski občini niti ne pričakujejo, vendarle pa želijo »fer« odnos z DAR-som, tudi izvajalci na terenu, kot tudi z vsemi odgovornimi. Prav zato so v občini ustanovili tudi posebno komisijo za odnose z DARS-om, ki jo vodi Franci Mlakar, člana pa sta še Drago Strafela in Ivo Rajh. Komisija je bila v tem kratkem času že aktivna in je opravila prva pomembnejša dela, seveda v sodelovanju z vodstvom občine in občinsko upravo, prav o teh odnosih in spremljanju izgradnje AC pa smo se pogovarjali s Francijem Mlakarjem. Marsikoga v občini bo verjetno zanimalo, kakšna je sploh vloga te komisije, ki jo vodite in do kolikšne mere sežejo vaše pristojnosti? Franci Mlakar: »Rad bi poudaril, da sem še zmeraj član civilne iniciative za izgradnjo AC Slivnica-Gruškovje ... V dogovoru z županom pa smo prišli na idejo, da bi vendarle v občini Hajdina ustanovili odbor ali komisijo, odločili smo se za komisijo za odnose z DARS-om prav z razlogom, da poskušamo vplivati in delovati pri nekih detajlih, ki se seveda nanašajo na »spoje« in našo infrastrukturo. Tukaj moram pohvaliti občinsko upravo, da so Franci Mlakar. Foto: Črtomir Goznik takoj sprejeli to našo idejo in smo edina občina ob tej trasi, ki imamo tako komisijo, vsaj po mojih informacijah. Doslej smo že imeli nek ustanovni sestanek s podjetjem CPC, ki je zadolžen za en del te trase in moram te »fante« pohvaliti, saj so do nas prišli samoiniciativno in z njimi smo skoraj dnevno na liniji, res pa je tudi, da so oni podizvajalci in zdaj v občini čakamo na dobro novico, bolje rečeno na obisk iz STTC, ki je glavni izvajalce na tej trasi. Z njimi želimo namreč uskladiti nekatere stvari, ki so nujno potrebne, da se uskladijo na začetku izgradnje, kajti pozneje, nekje na sredini ali ob koncu gradnje, je za take pogovore ponavadi prepozno.« Prav gotovo pa ste si v tem sicer kratkem času s komisijo že uspeli pogledati gradbišče, vsaj tisto večje v naselju Draženci? Franci Mlakar: »Ravno sredi tega meseca, 15. oktobra, smo bili na tej trasi in osebno še skoraj ne morem verjeti, da se je gradnja zares pričela, pa čeprav sem že šest let zraven v civilni iniciativi. To se je zgodilo po 30 letih nekih obljub, planov za trase -take in drugačne ... Cesta se zares gradi, o tem se je prepričala tudi komisija, zdaj pa se mi osebno zdi pomembno, da je informiranost v kraju pravšnja in da se avtocesta v nekih rokih, ki so obljubljeni, vsaj približno izvede.« INTERES INFORMIRANOSTI MORA BITI OBOJESTRANSKI V Štajerskem tedniku v sestavku avtorice Majde Goznik smo lahko 18. septembra med drugim prebrali, da so se dela na trasi AC odseka Slivnica-Draženci pričela in da se je konec avgusta v javnosti pojavilo bolj skopo obvestilo o tem. Kaj lahko poveste ta trenutek, je to dovolj, kar vedo občani ali bi jim bilo potrebno povedati, predstaviti še kaj več ob gradnji sami? Franci Mlakar: »Mislim, da ni dovolj, ampak vprašanje, koliko občani sploh želijo vedeti o tem. Interes informiranosti mora biti vendarle obojestranski, in če grem tukaj v zgodbo prvih lokacijskih razgrnitev, moram reči, da je bila udeležba občanov tako borna, da sem ob tem prepričan, da je zdaj informiranost tudi temu primerna. Naša komisija je na razpolago, tudi občinska uprava na Hajdini, neke osnovne informacije so na kabelski televiziji, informacije se pojavljajo še v drugih medijih, vendar pa sem za to, da se sproti, vsaj tisto ožje okolje okrog gradbišča, informira in je tudi nek član odbora ali občinska uprava na razpolago za te informacije. Morda bi ob tej priložnosti pozval vse občane, ki jih kaj zanima, da pokličejo v občinsko upravo, kjer bodo dobili tudi telefonske številke članov naše komisije ali pa bodo zadovoljni z odgovori, ki jih bo posredovala uprava.« Cesta mimo draženske gramoznice je že precej širša. HAJDINČAN november 2007 V tistem prvem obvestilu smo lahko prebrali, da bodo občani pravočasno obveščeni tudi o zaporah cest in urejenih obvozih, da bodo obvestila prihajala v javnost v skladu z dinamiko del, zdaj pa me gospod Mlakar zanima, ali imate morda pa v vašem odboru že kako informacijo več, ali se v kratkem na območju občine Hajdina obeta kaka zapora ali obvoz? Franci Mlakar: »Ne, kajti v bistvu glavnino pripravljenih del na tej trasi že imamo, ko pa se bo pričela gradnja nadvozov, bo pa prihajalo do zapor, ampak ta trenutek še o detajlih ne morem govoriti. O tem bomo lahko več povedali po sestanku z nosilcem izgradnje STTC-jem, takrat bomo že lahko govorili o realnosti in vse trase ter obvoznice bodo razgrnjene na sedežu občine Hajdina. Kakšnega pomena je potem pri vsem tem komisija za odnose z DARS-om, ki jo vodite? Kje morda vidite dobro plat in na nek način pomen komisije, ki se pogovarja tudi z izvajalci in investitorji izgradnje trase bodoče avtoceste? Franci Mlakar: »Dobro plat predvsem vidim, daje okolje informirano preko svojih predstavnikom in da še pravšnji čas opozori na napake, kajti kot vemo iz življenja, načrti in papir prenesejo vse, ko pa gre to v naravo, je marsikaj takšnega, o čemer mi domačini vemo več kot izvajalci. Predvsem gre za usklajenost in informiranost med nami, hkrati pa tudi popravek nekaterih napak, ki nastajajo zato in v toku gradnje. Rad bi poudaril, da sem bil tudi pobudnik za to komisijo, in upam, da bo v teh dveh letih odigrala svojo vlogo.« Gospod Mlakar, kaj pa če se bo med gradnjo pokazalo, da se je ob tem uničila občinska infrastruktura, da so poškodovana cestišča, bo potem to tudi ena izmed vaših vlog in nalog, da kot komisija ukrepate? Franci Mlakar: »Absolutno. Na naslednjem sestanku se bomo z izvajalcem dogovorili, kako nadzirati uporabo naše infrastrukture in posneti neko obstoječe stanje, ki je bilo pred tem in kakšno bo kasneje. V smislu nekih aneksov, pogodb pa se potem dogovoriti tudi, kako to popraviti.« V prihodnje torej lahko pričakujemo, da nas boste sproti, poleg občinske uprave seveda, obveščali, kako potekajo gradbena dela na tej trasi? Franci Mlakar: »Z velikim veseljem, ampak kot sem že na začetku dejal, pobuda naj bo z obeh strani, da smo usklajeni, da smo na vezi, potem to naredimo z veseljem.« TM Cestno gradbišče v Dražencih v začetku oktobra, kjer so opravili že veliko pripravljalnih del za pričetek izgradnje nadvoza ... ... le nekaj dni pred zaključkom redakcije pa je bila podoba na gradišču že malo spremenjena. Te obcestne zgradbe v Dražencih zaenkrat še ostajajo, saj jih vsakodnevno uporabljajo izvajalci. Foto: TM november 2007 HAJDINČAN V P SC Hajdina odprta zobozdravstvena ambulanta Prostore zobne ambulante na Hajdini sta po krajši slovesnosti odprla direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan in župan Radoslav Simonič. Foto: C. Goznik ^Zobna ambulanta je za občino £aHajdina velika pridobitev, je dejal župan občine Hajdina Radoslav Simonič, saj je občina navsezadnje ob ambulanti splošne prakse dobila še zobno ambulanto in s tem še kako izboljšala prizadevnost vodstva občine po zagotavljanju čim bolj kvalitetne osnovne zdravstvene oskrbe svojim občanom. In če bo šlo vse po načrtih, naj bi občina že prihodnje leto pridobila manjšo lekarno, tako je obljubil župan, ki je na dan odprtja zobne ambulante vesele trenutke delil tudi z nekaj občani in okoličani, ki so prišli na svečani dogodek, ki so ga s pesmijo obogatile tudi pevke Gmajnarice. »Zraven splošne zdravstvene ambulante, ki pa še vedno ne deluje s polnim delovnim časom, smo občanom občine Hajdina približali tudi usluge splošnega primarnega zobozdravstva v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ptuj, katerega soustanovitelj je občina Hajdina. Po enem izmed kriterijev mreže zdravstvenega varstva občini Hajdina pripada 1,3 splošnega zdravnika in 0,3 otroškega zdravnika, po zobozdravstveni mreži pa 1, 3 zobozdravnika za odra- ZOBNA AMBULANTA HAJDINA Simona ČEH ŠMIGOC, dr. dent. med. Jožica KOZEL, zdrav, tehnik ORDINACIJSKI ČAS Ponedeljek: 7.00 -13.30 Torek: 7.00-13.30 Sreda: 12.30-19.00 Četrtek: 12.30-19.00 Petek: 7.00-13.30 sle in 0,6 otroškega zobozdravnika. Od 1. septembra naprej bomo koristili 1,0 splošnega zdravnika, 0,80 zobozdravnika za odrasle in 0,20 zobozdravnika za otroško zobno varstvo. Ostale odstotke iz mreže puščamo v Zdravstvenem domu Ptuj za skupne potrebe. Do sedaj župan občine Hajdina ni oddal nobene koncesije iz zdravstvene mreže. Za pomanjkanje zdravnikov v Zdravstvenem domu Ptuj naj poskrbi zdravstveni dom Ptuj in tiste lokalne skupnosti oziroma občine, katerih župani so tovrstne koncesije oddajali brez dogovora z ostalimi. Skratka, občina Hajdina nikomur nič ne jemlje, daje pa za skupne potrebe v Zdravstveni dom Ptuj 0,3 splošnega zdravnika in 0,3 otroškega zdravnika, 0,5 zobozdravnika za odrasle in 0,4 otroškega zobozdravnika,« je v nagovoru med drugim poudaril župan Simonič. IN ŠE NEKAJ PODATKOV O INVESTICIJI Občina Hajdina je lastnik ambulantnih prostorov v izmeri 87,59 m2. Naložba v skupnem znesku 147.151 EUR pa je bila financirana v višini 87.107 EUR s strani proračuna občine Hajdina in 60.044 EUR Hajdinčani in okoličani so si z veseljem ogledali novo pridobitev. Foto: TM Hajdinsko zobozdravnico Simono Čeh Šmigoc smo ujeli v pogovoru z županom Simoničem in njegovo ženo Marto. HAJDINČAN s strani Ministrstva za zdravstvo - po javnem razpisu. Opremo je zagotovil Zdravstveni dom Ptuj. Občinski svet in župan občine Hajdina imamo osnovno smer razvoja v občini Hajdina - zagotovitev najrazličnejših oblik varstva občanov. Ob tej priložnosti pa je župan Simonič že naznanil, da se v občini že spogledujejo oziroma pripravljajo na to, da bi v prihodnjem letu dobili tudi kakšno manjšo lekarno in s tem bo verjetno krog zdravstvenega varstva z osnovno oskrbo v hajdinski občini zaključen. Zobozdravnici Simoni Ceh-Smigoc in ambulantnemu osebju, takrat tudi zobozdravniku Karpuziju Jeromlu, pa je župan Simonič zaželel v novih prostorih dobro počutje in čim več zadovoljnih pacientov, še posebej pa otroški populaciji čim manj lukenj v zobeh in čim več zdravih zob. Zupanu Simoniču seje ob slovesnem dejanju v nagovoru pridružila še direktorica ZD Ptuj Petek-Uhanova, ki je na kratko poudarila pomen nove pridobitve tako za občino kot tudi za občane in obljubila, da se bo skupaj s sodelavci trudila, da bo obisk zobne ambulante na Hajdini čim boljši, občani pa da bodo zadovoljni, kar je tudi najpomembnejše. TM november 2007 OBVESTILO o novem delovnem času Pošte, 2288 Hajdina Pošta Slovenije d.o.o., PE Maribor, je s 1.10.2007 odobrila nov delovni čas Pošte na Hajdini: Ponedeljek, sreda in petek 8.00- 9.30 in 10.00-14.00 Torek in četrtek 8.00- 11.00 in 14.00-17.00 Sobota 8.00-11.00 OBVESTILO Občina Hajdina obvešča svoje občane, predvsem iz naselij Draženci in Zgornje Hajdine, da so dela na izgradnji avtocestnega odseka Draženci-Slivnica v polnem zamahu. Trenutno potekajo zemeljska dela in izgradnja meteorne kanalizacije. Večina prevozov poteka po trasi avtoceste, nekatere transportne poti pa potekajo tudi po občinskih cestah. Po terminskem planu bodo dela na odcepu železniška proga - jama Draženci potekala do oktobra 2008. Po pridobljenem terminskem planu izgradnje spremljevalnih objektov - nadvozov, vas bomo natančneje obvestili o dinamiki del in morebitnih obvozih. Vse občane naprošamo za razumevanje ob izvedbi tako velikega projekta. Za vse dodatne informacije se obrnite na Občinsko upravo občine Hajdina, kontaktna oseba: Franc Jelen, tel. št.: 788 30 38. Komisija za odnose z DARS-om Delovni čas splošne ambulante Hajdina SPLOŠNA AMBULANTA HAJDINA Hajdina 44 a 2288 HAJDINA tel: 02/781 OO 47 Nada RANISAV LARTEV dr.med.spec. Sabina ŽERAK med.sr. DELOVNI ČAS : PONEDELJEK, SREDA, ČETRTEK, PETEK 7.00 - I S 00 TOREK l 2.00 - 20.00 ORDINACUSKI ČAS : PONEDELJEK, SREDA, ČETRTEK, PETEK 7.30 - l 4.00 TOREK .12.30 - 19.00 OBVESTILO Obveščamo vas, da bomo novembra pričeli z zbiranjem vlog za znižano plačilo vrtca za naslednje leto. Vloge bomo zbirali v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek med 8. in 12. uro, ob sredah še med 13. in 16.) vključno do 15. novembra 2007. Obvestilo velja za VSE starše, katerih otroci obiskujejo vrtec in želijo uveljaviti znižano plačilo. Starši, ne pozabite, da je 15. november 2007 skrajni rok za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2008. V kolikor starši do 15. 11. 2007 ne bodo vložili vlog, jim bo s 01. 01. 2008 določeno polno plačilo vrtca, ki znaša 80 % cene programa, ki ga obiskuje otrok. V kolikor ne gre za specifičen primer, kjer pridobivamo še dodatna dokazila, v postopku uveljavljanja znižanega plačila vrtca (zveza: Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, Ur. list RS, št. 44/96 in 1/98 in dopolnitve), za leto 2008 potrebujete: dosledno izpolnjeno vlogo za znižano plačilo vrtca - obrazec VRT/1; dokazila o bruto dohodkih v letu 2006 (odločbo o odmeri dohodnine za leto 2006 oziroma za zasebnike odločbo o odmeri davka od dohodka dejavnosti, v kolikor je zaposlitev staršev trajala vse leto 2006, v nasprotnem primeru pa potrdilo sedanjega delodajalca v višini bruto plače v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, oziroma v primeru brezposelnosti dokazilo pristojne območne enote Zavoda RS za zaposlovanje o statusu iskalca zaposlitve in morebitnih prejemkih iz naslova denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, obrazec o premoženjskem stanju prejemniki denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu odločbo pristojnega centra za socialno delo o upravičenosti do te pomoči (ta kategorija vlagateljev je na osnovi vložitve vloge za znižano plačilo vrtca edina oproščena plačila le-tega); za otroke, ki živijo le z enim od staršev, je potrebno priložiti dokazilo (sklep) o uveljavljeni preživnini. Hvala za razumevanje! Občinska uprava november 2007 HAJDINČAN ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA ČLANA OBČINSKEGA SVETA, PODANA NA 9. REDNI SEJI DNE 12. 9. 2007 Vprašanje Franca KRAJNCA: Glede merjenja hrupa, zakaj niso zajete vse hišne številke. Kakšna merila je uporabljala DRSC? DRSC je izvedla študijo obremenitve s hrupom s predlogom protihrupne zaščite (Epi Spektrum d.o.o., PHZ/024-2003, december 2005) za traso glavne ceste Gl-1 Maribor - Ptuj. Elaborati so bili izdelani za naselja Slovenja vas, del Hajdoš in Skorbe. Za naselja Spodnja Hajdina in Hajdoše pa še bodo izdelani. Merila za določanje obremenitev s hrupom se določajo na podlagi poteka ceste v prostoru, prometnih obremenitev, hitrosti vožnje in lege stanovanjskih objektov. Za objekte za katere se ugotovi, da po predpisani metodologiji izračunani nivoji hrupa presegajo dovoljene ravni, je predvidena preveritev potrebnosti pasivne protihrupne zaščite. Občina Hajdina je na DRSC poslala dopis, da se glede na povečan tovorni promet izvedejo študije obremenitve s hrupom s predlogom protihrupne zaščite tudi na odseku glavne ceste G1-2, odsek 1285 v naseljih Zgornja in Spodnja Hajdina na naslednjih objektih: Zgornja Hajdina Zgornja Hajdina 84/a, 84/b, 96, 99, 99/a, 100, 101, 101/a, 101/b, 104/c,d,e,b. Spodnja Hajdina Spodnja Hajdina 7, 12, 13/a, 14/a, 16, 17/a, 17/b, 18, 19, 19/a, 21, 28, 29, Po sprejetem odgovoru s strani DRSC-ja bomo ponovno objavili seznam objektov, na katerih bodo določili izvedbo študije obremenitve s hrupom. V kolikor bo še izpadel kakšen objekt ob trasi ceste, bomo ponovno obvestili DRSC. Vprašanje Franca Krajnca: Glede pokrovov na jaških za kanalizacijo, če bi se dalo kaj narediti? V naselju Spodnja Hajdina so revizijski jaški in s tem tudi pokrovi jaškov ostali na istem nivoju, kot so bili vgrajeni. Celotno cestišče se je posedlo, tako da bo potrebno celotno traso prevleči s fino plastjo asfalta. Pripravil: Franc JELEN Izvedba del na odvodnem kanalu HE Zlatoličje V mesecu avgustu je podjetje Konstruktor VGR d.o.o. pričelo z deli na širitvi odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje. Investitor Dravske elektrarne Maribor d.o.o. bo v naslednjih štirih letih uredil in razširil levi breg odvodnega kanala. Gradnja se izvaja z namenom sonaravne ureditve degradiranega območja ob kanalu ter povečanjem pretoka in s tem moči za proizvodnjo električne energije hidroelektrarne Zlatoličje. Z izkopom gramoza na mestih razširitve se bo tudi zmanjšala obremenitev okolja v gramoznicah, ki so bile predvidene za zagotavljanje gramoza za avtocesto Maribor - Gruškovje. Odvodni kanal je bil zgrajen leta 1967 in ob njegovem načrtovanju so bile upoštevane predvsem tehnične zahteve, tako da ima kanal izrazito tehnično trapezni profil, ki se slabo vključuje v ravninsko pokrajino Dravskega polja. Z razširitvijo kanala bo tako degradirani prostor postal mesto za oddih in rekreacijo ter prostor za naselitev rastlinskih in živalskih vrst. V tehničnem smislu se bo poseg izvajal v dolžini 6,1 kilometra, v širini od 30 do 120 metrov, celotna količina izkopanega materiala pa bo znašala 2,8 milijona kubičnih metrov. Za izvedbo del so bile narejene vse potrebne študije in pridobljena vsa soglasja in dovoljenja. Izvedba del bo pod stalnim okoljevarstvenim nadzorom. V času gradnje se bodo izvajale stalne meritve podtalnice, hrupa, prahu in tal. V okviru investicije bodo na kanalu izvedena tudi dela na sanaciji poškodovanih objektov hidroelektrarne Zlatoličje. V tem okviru bosta tako sanirana oba mosta za lokalni promet v Slovenji vasi in Hajdo- šah, obnovljeno podslapje in prestavljen električni daljnovod. Po dokončanju del bo vzdolž kanala v uporabo predana nova 4,7 kilometrov dolga asfaltna cesta ter nov kartodrom. Po končanih delih se bo s celotnega področja odstanila celotna količina komunalnih odpadkov, ki so bili nekontrolirano odloženi na območju kanala v preteklosti in izvedla parkovna in sonaravna zasaditev drevesnih in grmovnih vrst. Levi breg kanala bo tako po končani gradnji urejen kot prostor sonaravne ureditve. Potek ureditvenih del je v grobem razdeljen na tri sklope. Med mostom v Zlatoličju in mostom v Slovenji vasi se kanal razširi za 30 metrov. V neposredni bližini mosta v Slovenji vasi bo zgrajen nov kartodrom. Med mostoma v Slovenji vasi in Hajdošah kjer se bo poseg izvedel do širine 120 metrov se bo izvedla večja parkovno rekreacijska površina na višini 2 metra nad koto vode, večji zaliv globine do 2 metra, umetni otok in jezerce. Od mosta v Hajdošah pa do sotočja s staro strugo Drave se bo obstoječi kartodrom porušil, urejen bo večji zaliv z razširitvijo do 100 metrov in zaključek širitve kanala pred sotočjem. S tem bo okolje ob kanalu postalo zanimivo s športno rekreacijskega in turističnega vidika. Glede na to, da bo končna ureditev okolja kanala koristila tudi lokalnemu prebivalstvu predvsem v smislu pridobitve kvalitetnejšega naravnega okolja, prosimo za potrpljenje v času gradnje ter se v naprej opravičujemo za vse neprijetnosti, ki jih bo gradnja vnesla v okolje. Za Konstruktor VCR d.o.o. Matej Božič univ.dipl. inž.grad. HAJDINČAN november 2007 Predstavljena idejna zasnova vrtca na Hajdini Idejna zasnova za vrtec Hajdina je pritegnila številne poglede "^Ta Hajdini v prostorih osnovne J. ^1 šole je župan Radoslav Simonič sredi septembra pripravil delovni posvet s projektantom novega haj-dinskega vrtca na lokaciji pri OS Hajdina, na pogovor in izmenjavo mnenj pa je povabil tudi ravnatelja Jožeta Laha, svet zavoda in svet staršev, člane občinskega sveta in nadzorni odbor hajdinske občine. Idejni načrt za gradnjo prvega hajdinskega vrtca in njegove karakteristike je zbranim predstavil projektant Gregor Krašovec iz TMD-eja, ki se je tokrat lahko seznanil tudi z nekaj pobudami in pripombami zbranih, še posebej v prizadevanjih za boljšo prometno ureditev ob šoli in v njeni bližnji okolici. Sicer je župan Simonič zbranim tokrat javno tudi povedal, da se poleg lokacije pri OS Hajdina pojavlja še tista pri haj-dinskem župnišču, kjer načrtujejo gradnjo doma starejših in ob tem poudaril, da se ministrstvo za šolstvo in šport zmeraj bolj nagiba k temu, da je vrtec pri šoli. S tem se je strinjala tudi večina razpravljavcev, čeprav so bili mnenja, da je prostor pri sedanji šolski stavbi precej utesnjen, moteča ovira pa je tudi prometna cesta. Sicer bi po županovem predlogu lahko prostor malo razširili, če bi v bližini kupili 59 arov zemljišča, ki pa ga lahko uredijo le za potrebe športnega igrišča. Oglasil se je tudi Franc Mlakar, ki je menil, da je poseg tik ob šoli morda nesmiseln in bi bila bolj primerna varianta na novi, bližnji parceli, zato bi osebno prepustil umestitev še kaki drugi ideji in predlagal, da velja počakati in z okoljskim ministrstvom najti še kak dodaten kompromis glede odločitve o namembnosti zemljišča. V debato se je vključil tudi Miran Murko, predsednik sveta staršev, ki je samo opozoril na številne sedanje pomanjkljivosti v pro- metu pri šoli, pa tudi športnega igrišča po njegovem ne bi bilo smiselno kar tako prestaviti vstran. Predlagal je, da se za oboje poišče najboljša rešitev, hkrati pa dodal, da v svetu staršev niso proti gradnji vrtca pri šoli, saj menijo, da šola in vrtec morata biti skupaj. Edini, ki se »naglas« s tem ni strinjal, je bil Janko Vegelj, ki daje prednost lokaciji pri župnišču, saj je prepričan, da je tam za vrtec dosti bolj umirjen prostor. Vendarle pa je bil to le eden od pogovorov, ki jih je sklical župan, saj kot je poudaril, želi slišati tudi druga mnenja in ne samo mnenje stroke. V občini imajo še dovolj časa za odločitev, zadnjo besedo pri odločitvi pa bo navsezadnje imel občinski svet. TM Kje bo umeščen prvi hajdinski vrtec in kako je zamišljen po projektu, je v družbi župana in ravnatelja predstavil projektant Gregor Krašovec. Foto: TM november 2007 H Al Dl NČAN Nekdanja gmajna zdaj vaško središče Županu Radoslavu Simoniču sta se ob simboličnem odprtju vaškega središča v Dražencih pridružila še Ivo Rajh in Anton Kaučevič. E TDražencih so 1. septembra na V veliko proslavljali, posebej slovesno pa je bilo ob vaški kapeli, kjer je župnik fare sv. Martina naddekan Marijan Fesel daroval slovesno mašo. Ob tej priložnosti je tudi blagoslovil preurejeno vaško središče in novo-staro Marijino kapelo, prvič blagoslovljeno leta 1928. Postaviti naj bi jo dala domačina, mlada posestnika Goj-košek in Koren ob pomoči vaščanov in mnogih dobrotnikov, tako je namreč zapisano tudi v župnijski kroniki. O novi, težko pričakovani pridobitvi za Dražence je na slovesnosti spregovoril župan Hajdine Radoslav Simonič, ki je na kratko tudi orisal potek obnove vaškega središča, nekdaj zelo priljubljene gmajne in med drugim dejal: »Že pred leti si je pričel občinski svetnik Ivo Rajh iz Dražencev prizadevati za spremembo in kompleksno ureditev tega prostora. Kot vsaka novonastala investicija je tudi ta v Dražencih v začetku imela svoje pristaše in nasprotnike, in vendar je to naravno in razumevajoče. Vendar danes mislim, da smo tako eni kot drugi zadovoljni in srečni... Danes je za naselje Draženci velik in pomemben dan. Prav je, da ga skupaj izkoristimo in ohranimo v lepem spominu, naj vas v prihodnje prostor vaške gmajne z lepo novo vaško kapelo združuje v medsebojnem razumevanju in prijateljstvu.« NALOŽBA V DRAŽENCIH VREDNA DOBRIH 152.000 EVROV Ob tem je župan poudaril tudi večletna prizadevanja, da bi Draženci, ob domu vaščanov dobili še bolj urejeno središče, da bi ohranili kapelo, ponos vasi, predvsem pa je pomembno, je še poudaril župan, da so z novo ureditvijo precej izboljšali tudi prometno varnost v samem središču in uredili avtobusno postajališče. Dodal pa je tudi vrednost nove pridobitve po opravljenih delih in stroških materiala, ki naj bi veljala dobrih 152 tisoč evrov. Občina je lani in letos uspela s kandidaturo na javnem razpisu pridobiti blizu 44 tisoč evrov sredstev iz državnega proračuna (lani okrog 24 tisoč in letos dobrih 18 tisoč evrov), Elektro Ptuj je primaknil 40 tisoč, občina pa je pri naložbi sodelovala z dobrimi 69 tisoč evri. Oglasil se je tudi občinski svetnik Ivo Rajh, ki je pred dobrimi osmimi leti vodil prvi vaški odbor v Dražencih, in v svojem nagovoru spomnil, da so prizadevanja za ureditev vaškega središča stara že vsaj sedem let ter da imajo za uresničitev projekta zasluge mnogi. Zahvalil se je prav vsem, ki so naložbo podprli in tudi tistim. ki so poskrbeli za všečno ureditev vaškega središča. Ivo Rajh, župan Radoslav Simonič in sedanji predsednik vaške skupnosti Anton Kaučevič so skupaj prerezali vrvico in s tem simbolično odprli vaško središče, s tem pa naznanili, da se bo na tem prostoru še pogosto kaj dogajalo. V kulturnem programu je nastopil cerkveni mešani pevski zbor fare sv. Martina z organistko Ireno Cestnik, pridružili pa so se jim še Štajerski frajtonaiji in pevec Uroš Sagadin. Po končani maši in uradnem delu se je slavje nadaljevalo pri domu vaščanov, kjer so gospodinje in gospodarji poskrbeli za bogato pogostitev in nepozabno vaško druženje. Ob tej priložnosti sta Zdenka Godec in Monja Selinšek pripravili razstavo starih in že novejših fotografij kapele, vaškega središča in dmgih vaških posebnosti, vse skupaj pa strnili še v krajšo publikacijo. TM J...... ^ Župnik fare sv. Martina naddekan Marijan Fesel je ob kapelici daroval slovesno mašo in tudi blagoslovil novo pridobitev. V kratkem času je znamenita draženska kapelica dobila svoj novi prostor, poslikal pa jo je ptujski slikar Franc Simonič, tako kot pred leti. Foto: TM HAJDINČAN november 2007 Hajdinčani na 16. taboru SLS v Postojni /''Vbčinski odbor SLS Hajdina je za svoje člane in simpatizerje organiziral srečanje na 16. taboru SLS v Postojni. V nedeljo, 9. septembra, sta dva avtobusa napolnila občane Hajdine iz vseh vasi. V zgodnjih jutranjih urah je bilo srečanje toliko lepše, kajti za vse je bil organiziran ogled Postojnske jame z osrednjo sveto mašo v koncertni dvorani Postojnske jame. Maševal je koprski škof msgr. Metrod Pirh. Na samem glavnem prizorišču nas je z navdušenjem pozdravil predsednik 00 SLS Postojna Josip Bajc, hkrati predsednik organizacijskega odbora z obč- utki, da bo tudi letošnji tradici- vseh slovenskih regij ponovno onalni tabor SLS z udeležbo in srečanje Slovenije v malem, predstavitvijo obiskovalcev iz Z nagovorom Janeza Podo- Nekateri od občanov Hajdine, ki so se udeležili letošnjega tabora SLS v Postojni. Foto: Godec bnika, predsednika SLS, je bila strnjena osrednja prireditev, na kateri je poudaril, da lahko na vse izzive uspešno odgovorimo, če bomo v naši družbi dosegli soglasje in potreben pogum za odločne korake. Za Notranjce je bil vesel popoldan še z družabnim srečanjem s Čuki in skupino Pepel in kri, za nas Štajerce pa vožnja proti domu z nekaj postanki za dobro kapljico in jedačo, ki je na avtobusih ni manjkalo. Z večerjo, z odlično pečenimi ribami pri ribogojnici Hrga v Šturmovcih, je naše druženje bilo pri kraju. Želimo si še več takih srečanj. Občinski odbor SLS Hajdina Tradicionalni kostanjev piknik SDS za občane \ Tobčinskem odboru V SDS Hajdina nekaj zadnjih let uspešno nadaljujejo s tradicionalnim kostanjevim piknikom, ki so ga v petek, 12. oktobra, znova uspešno izpeljali na športnem igrišču Hajdina. Na pečene kostanje in dobrote iz domače kuhinje so povabili prav vse občanke in občane Hajdine, saj ne želijo, da bi bilo to neko politično obarvano druženje, temveč dogodek za vse ljudi dobre volje. Potem ko so bili 25. junija uspešni z organizacijo kolesarjenja po občini, zdaj nadaljujejo z novimi oblikami druženja z občani, je ob našem obisku povedal predsednik 10 OO SDS Hajdina dr. Marjan Leber. Dodal je, daje odziv na tovrstna druženja zadovoljiv, da pa si v stranki želijo, da bi se občani več družili in tudi ob takih priložnostih navezovali prijateljske vezi. Sicer je Leber že napovedal, da bodo 16. Pečeni kostanji (za katere je bil zadolžen Edi Markež) so jim teknili. novembra na Hajdini organizirali okroglo mizo s predstavniki vlade, takrat pa bosta osrednji temi pogovora uvedba pokrajin in vloga lokalnih skupnosti. Posvetili naj bi se še razpravi o uresničevanju projektov v občini Hajdina po letu dni lokal-nl7ih volitev. O svojem delu in prizadevanjih želijo po besedah dr. Marjana Lebra svoje občane kar najbolje informirati, zato se tudi poslužujejo izdajanja svojega internega glasila Glas 7 vasi, ki so ga v oktobru že dobila vsa gospodinjstva v haj-dinski občini. TM POVABILO NA OKROGLO MIZO 00 SDS vabi občanke in občane občine Hajdina k sodelovanju na okroglo mizo, ki bo v petek, 16. novembra 2007 ob 17:00 uri v prostorih društva upokojencev Hajdina. Obravnavana bo tematika iz področja Pokrajine v RS ter vloga lokalnih skupnosti. Dotaknili pa se bomo tudi vprašanj realizacije projektov v naši lokalni skupnosti. Na srečanje ste vljudno vabljeni! OO SDS Hajdina f november 2007 HAJDINČAN Elektromagnetna sevanja sistema mobilne telefonije Najbolj pogosta vprašanja in odgovori občanov glede sevanja baznih postaj. Doc. dr. Peter Gajšek, Inštitut za neionizirna sevanja, Ljubljana Ali mobilni telefoni in bazne postaje sevajo? Da! Mobilni telefoni in bazne postaje so namreeč oddajno-sprejemni sistemi. Njihova osnovna naloga je prek svojih anten oddajati in sprejemati visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (VF EMS) v območju mikrovalov, to je pri frekvencah od 400 do 2200 MHz. Kakšne so razlike med izpostavljenostjo VF EMS zaradi bazne postaje in mobilnega telefona? Sevalne obremenitve ljudi zaradi baznih postaj so v primerjavi z mobilnimi telefoni navadno dosti nižje in v Sloveniji v povprečju ne presegajo 1% zakonsko določene mejne vrednosti. Sevanju bazne postaje je izpostavljeno celotno telo, pri telefonu pa so izpostavljeni posamezni deli telesa, predvsem glava. Zaradi tega so raziskave večinoma usmerjene v ugotavljanje vplivov VF EMS mobilnega telefona na biološke sisteme. Ali je ob vrednotenju morebitnih vplivov na zdravje pomembna razlika med baznimi postajami in drugimi vrstami radijskih in televizijskih oddajnikov? Sevanjem anten baznih postaj mobilne telefonije so ljudje izpostavljeni pogosteje kot sevanju radijskih in televizijskih oddajnikov, ki pa oddajajo od 100 do 5000-krat več moči kot antene baznih postaj. Ko človek enkrat absorbira VF EMS dovolj visokih jakosti, pa so učinki zaradi izpostavljenosti ne glede na vir sevanja enaki. Ali je mogo+če, da sevanja baznih postaj presežejo mednarodno priznane mejne vrednosti? Le te so lahko presežžene do oddaljenosti nekaj metrov za tipično sektorsko anteno polno obremenjene bazne postaje na njeni višini. Dostop v to območje je praktično nemogoč, saj so antene navadno nameščene na visokih stolpih ali strehah visokih zgradb. Zunaj tega območja v drugih smereh so sevalne obremenitve daleč pod dopustnimi mejnimi vrednostmi. Ali premestitev bazne postaje znotraj naselja na oddaljeno lokacijo zunaj naseljenih območij pomeni zmanjšanje izpostavljenosti ljudi VF EMS? Da in ne. Premestitev bazne postaje lahko sicer pomeni nekoliko manjše obremenitve za določeno območje, vendar to posledično pomeni povečanje izpostavljenosti uporabnikov zaradi sevanja njihovih mobilnih telefonov na tem območju, saj morata v tem primeru tako mobilni telefon kot premeščena bazna postaja za normalno delovanje in pokrivanje enakega območja oddajati z večjo močjo. Ali je v Sloveniji zakonsko določen nadzor nad sevanji baznih postaj? Da. Vlada Republike Slovenije je leta 1996 sprejela Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS, 70/96), ki natančno določa največje dovoljene sevalne obremenitve za vse vire sevanja, tudi za bazne postaje. Za nove posege v prostor so z Uredbo z dodatnim preventivnim dejavnikom zaščitena najbolj občutljiva območja (I. območje povečanega varstva pred EMS, kamor se uvrščajo bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice ...). Za ta območja veljajo desetkrat strožje omejitve kot v Evropski uniji. Ali sevanja baznih postaj lahko povzročajo zdravstvene težave? Doslej opravljene študije o vplivu sevanja nizkih jakosti na človeka, kot jih najdemo v okolici baznih postaj, niso potrdile povezave med VF EMS in obolenji, vključno z rakom. Na voljo je sicer nekaj preliminarnih rezultatov raziskav, ki kažejo, da naprave mobilne telefonije v nekaterih primerih lahko povzročajo komaj opazne biološke učinke, ki pa najverjetneje ne vodijo do znanih vplivov na zdravje. Slišal sem, da EMS zaradi mobilnih telefonov povzročajo raka. Ali je to res? Znanstvenikom v doslej opravljenih raziskavah ni uspelo dokazati, da bi izpostavljenost VF EMS, ki jih oddajajo mobilni telefoni, povzročala rakasta obolenja. Svetovna zdravstvena organizacija zastopa stališče, da sevalne obremenitve nizkih jakosti, ki jih oddajajo mobilni telefoni in bazne postaje, nimajo dovolj energije, da bi vplivale na dedni material ter s tem povzročale raka. Živim v bližini bazne postaje. Kakšnim sevalnih obremenitvam sem tako izpostavljen? Prevladujoče znanstveno mnenje je, da so sevalne obremenitve zaradi baznih postaj v bivalnem okolju precej pod dovoljenimi vrednostmi ter na ravni drugih signalov telekomunikacijskih oddajnikov (radio, televizija, zveze ...). Sto metrov oddaljena bazna postaja predstavlja podobne sevalne obremenitve kot deset kilometrov oddaljeni radijski oddajnik. Kakšno je stališče vodilnih mednarodnih organizacij o možnih škodljivih vplivih EMS na zdravje? Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je na podlagi pregleda doslej izvedenih raziskav ugotovila, da človekova dolgotrajna izpostavljenost VF EMS nizkih jakosti (pod znanstveno določenimi mejnimi vrednostmi) ne vpliva na njegovo zdravje. Ker obstaja nekaj vrzeli v znanju, pa SZO podpira nadaljnje raziskave, prek katerih bo mogoče bolje opredeliti tveganje. Omenjeno stališče podpirajo tudi druge ključne organizacije tako doma kot v svetu. Ali so morebiti otroci bolj občutljivi na Tipične sevalne obremenitve v okolici bazne postaje. Kontura predstavlja območje sevalnih obremenitev, znotraj katerega se zahteva povečano varstvo pred sevanji (v bližini ne sme biti stanovanj, vrtcev, šol ...). Na človeku dostopnih mestih na nivoju tal so sevalne obremenitve navadno več kot 100-krat nižje od dovoljenih. HAJDINČAN november 2007 vplive VF EMS? Ker se glava in živčni sistem pri otrocih in mladostnikih še razvijata, so nekateri strokovnjaki mnenja, da bi bili v primeru obstoja za zdaj še neznanih zdravstvenih tveganj otroci in mladi morda zanje bolj dovzetni kot odrasli. Vendar pa ni na voljo znanstvenih izsledkov, ki bi podprli to domnevo. Odgovorni za promocijo zdravja v nekaterih državah priporočajo staršem, ki se želijo izogniti vsakršnemu morebitnemu tveganju, ki bi se morda pokazalo šele v prihodnosti, da razen v nujnih primerih otroke odvračajo od uporabe mobilnega telefona ter jih sočasno poučijo, kako telefon uporabljati racionalno in varno. Ali obstaja tveganje za zdravje pri jakostih, ki so nižja od veljavnih mejnih vrednosti? Nobena izmed dosedanjih znanstvenih raziskav o dolgotrajni izpostavljenosti VF EMS, ki so nižje od mednarodno priznanih mejnih vrednosti in domače zakonodaje, ni odkrila njihovega vpliva na človekovo zdravje. Vendar pa se raziskave še nadaljujejo. Ali lahko VF EMS nizkih jakosti, take najdemo tudi v okolici baznih postaj, povzročajo glavobole, nespečnost, motnje živčnega sistema, slabosti in druge simptome? V primeru baznih postaj zaradi zelo nizkih jakosti izpostavljenosti omenjena hipoteza o teh simptomih skoraj ni verjetna, saj možnih mehanizmov za tovrstne težave ni bilo mogoče podpreti z doslej izvedenimi znanstvenimi raziskavami. Ali lahko strah pred sevanjem—ne glede na resničnost nevarnosti; škodljivo vpliva na ljudi? Človek je psihofizična celota in kadar je prepričan, da mu grozi nevarnost, ima lahko to škodljive posledice za njegovo zdravje in počutje ne glede na resničnost nevarnosti. Zato je pomembno ustvariti medsebojno zaupanje med investitorji in izvajalci na eni ter prebivalci na drugi strani. Kadar imajo prebivalci dejanski nadzor nad dogajanjem oziroma nanj lahko vplivajo, praviloma to vpliva blagodejno in preprečuje nastanek raznih zmotnih prepričanj. KAJ LAHKO STORIM? Ker zaradi vrzeli v znanju dokončnih odgovorov glede (ne)varnosti sistema mobilne telefonije še ni mogoče dati, se nekatere mednarodne organizacije in vladne ustanove odzivajo na zaskrbljenost javnosti zaradi morebitnih vplivov VF EMS na zdravje ter priporočajo nekatere preventivne ukrepe: - uporabo prostoročnih kompletov med telefoniranjem z mobilnim telefonom, - omejitev pogovorov na najnujnejše, - držanje telefona med vzpostavljanjem povezave čim dlje od glave in telesa, - izbiro telefona z nizko stopnjo sevanja (SAR), - umestitev baznih postaj ob sprejemljivih stroških na lokacije, na katerih bi bila izpostavljenost javnosti čim manjša, - upoštevanje tudi estetskih vidikov in občutljivosti javnosti, - vzpostavitev odkrite komunikacije med lastniki vira sevanja, lokalnimi organi in javnostjo v posameznih fazah načrtovanja postavitve, ki bi pripomogla k razumevanju problematike in večji odprtosti za postavitev nove naprave, - vozniki naj se zaradi varnosti na cestah med vožnjo odrečejo uporabi mobilnih telefonov. O PROJEKTU FORUM EMS Forum EMS je projekt, ki skrbi za objektivno, nepristransko in strokovno podprto komuniciranje o problematiki elektromagnetnih sevanj (EMS). Svoje delo opira izključno na znanstvene temelje in sledi izhodiščem vodilnih mednarodnih institucij s področja varovanja zdravja in okolja pred EMS. Namenjen je vsem, ki iščejo odgovore na pereče probleme s področja EMS. To so predvsem vladne in nevladne organizacije, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, mediji, strokovnjaki različnih področij in seveda najširša javnost. Projekt Forum EMS posega na vse ravni obveščanja in komuniciranja z namenom predstavitve znanstvenih izsledkov in izhodišč najpomembnejšših mednarodnih organizacij s področja varstva pred EMS. Poudarek je na raziskovanju in posredovanju novih znanstvenih spoznanj in rezultatov odmev- nih domačih in tujih raziskav najširši javnosti v njej razumljivi obliki. Forum EMS izdaja informativne zloženke in brošure, strokovne knjige, objavlja članke v medijih ter organizira in vodi strokovna izobraževanja in svetovalno pisarno. Z omenjenimi dejavnostmi želimo omogočiti in zagotoviti javnosti objektivno obveščanje ter v družbii vzpostaviti stanje, kjer bodo zainteresirani posamezniki in skupine imeli možž-nost objektivno prepoznati in razumeti možna zdravstvena in okoljska tveganja zaradi EMS. Oblikujemo in posredujemo strokovne argumente, ki omogočajo konstruktivnejše sporazumevanje javnosti s ponudniki storitev. Višja stopnja razumevanja problematike EMS bo tudi za ponudnike storitev dober temelj za prikaz njihove družbene odgovornosti skozi neposredno vključevanje v hitrejše reševanje konkretnih dilem in nesoglasij, ki spremljajo umeščanje virov EMS v prostor. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije lahko najdete na domaeči strani projekta: www.forum-ems.si; ali pa jih prejmete po elektronski pošti, če nam pišete na naslov info@forum-ems.si. Obrnete se lahko tudi na svetovalno pisarno projekta Forum EMS na telefon (01) 568-27-33, oziroma svoja vprašanja pošljete na naslov: Projekt Forum EMS, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana. JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REGIONALNI RAZVOJ, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, tel.: 01/8361-953, faks: 01/8361-956. ODOBRENIH 5,6 mio EVROV ZA PODJETNIKE Ribnica, 17. oktober - Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj je zaključil javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje podjetniških projektov. Od 21 prispelih vlog jih je bilo podprtih 14 projektov s skupno odobrenimi posojilnimi sredstvi v višini 5,6 mio EUR z obrestno mero med Euribor + 0,25 % do Euri-bor + 0,35 %. Z odobrenimi ugodnimi posojili bodo (so)financirani različni projekti: nakupi zemljišč, strojev in opreme ter gradnje in rekonstrukcije objektov ipd. Sedem projektov ni bilo podprtih zaradi formalnih neustreznosti. Regionalna porazdelitev odobrenih vlog je naslednja: Regija Št. odobrenih vlog Višina odobritve (v 000 EUR) pomurska 2 417 notranjsko kraška 2 260 podravska 1 205 koroška 3 1.287 jugovzhodna Slovenija 4 3.204 savinjska 2 241 skupaj 14 5.614 Na drugi rok, ki je bil 10. 10. 2007, je prispelo 6 vlog. Ker je Regionalni sklad v začetku oktobra zvišal višino razpisanih sredstev na kar 9.317.224 EUR, lahko vlagatelji še vložijo vlogo na naslednji rok, ki je 12. 11.2007. Vlagatelji lahko dobijo javni razpis in razpisno dokumentacijo na spletnih straneh sklada http://www.rdf-sklad.si, vse ostale informacije pa lahko dobijo tudi na telefonski številki 01/83-61-953. november 2007 HAJDINCAN Hajdina gostitelj 12. regijskega preverjanja ekip prve pomoči CZ Ptujska ekipa, ki je zmagala že nekajkrat na regijskem, 18. oktobra pa znova na državnem preverjanju, potuje prihodnje leto v Anglijo na evropsko tekmovanje. ¥ etošnja udeležba ekip prve S-^pomoči CZ je bila na regijskem preverjanju 22. septembra, dan po žalovanju za žrtvami nesreče v Železnikih, izredno skromna, kar po mnenju mnogih vzbuja resno zaskrbljenost. Tekmovanja, ki je potekajo na trgu pred PSC Hajdina so se udeležile le tri ekipe, Ptuj - II, Ptuj - III in Markovci, v ostalih občinah pa letos očitno povabila niso vzelo resno, kar pa po besedah organizatorjev Območnega združenja RK Ptuj, Območnega združenja RK Ormož in Uprave za zaščito in reševanje - izpostava Ptuj vzbuja resno zaskrbljenost, kako naprej organizirati ekipe prostovoljcev. Ob pričetku tekmovanja pa so vse udeležence pozdravili Jože Korban. vodja ptujske Izpostave za zaščito in reševanje, hajdinski župan Radoslav Simonič in Tilčka Suman, predsednica Območnega združenja RK Ptuj. Sumanova je v nagovoru med drugim poudarila, da je regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči in civilne zaščite namenjeno preverjanju in urjenju, pa tudi pridobivanju znanj mladih ekip PP in CZ, da bi v primeru kakršnihkoli resničnih dogodkov, bodisi elementarnih nesreč, nesreč v prometu in nevarnih snovi, ki bi prizadele naše območje, bile ekipe ter posamezniki pripravljeni in usposobljeni za nudenje pomoči. Prav v takih trenutkih se po besedah Sumanove pokaže, koliko je vredno znanje in veščine, zato pa moramo še bolj vzpodbujati mlade ljudi, ki so pripravljeni pomagati in si nabirati znanje na takšnih tekmovanjih. Hajdinski župan Simonič pa je bil kratek, v pozdravnem nagovoru pa samo še enkrat ponovil že znane besede, da se moramo zavedati, kako zelo so potrebne enote CZ v hudih primerih, naravnih nesrečah. Na spremljanju regijskega tekmovanja so se županu Simoniču pridružili še podžupan občine Markovci Zvonko Črešnik, poveljnik OGZ Ptuj in občinski poveljnik CZ na Hajdini Zvonko Glažar ter predstavnik MO Ptuj in član predsedstva GZ Slovenije mag. Janez Merc. V samem tekmovalnem delu so se po pričakovanju najbolje znašli člani ekipe Ptuj - II, druga je bila ekipa Ptuj - III, tretja pa ekipa iz Markovcev, prehodni pokal je ostal na Ptuju, saj je ekipa Ptuj - II tretjič zapored zmagala na regijskem preverjanju. In kmalu potem, 18. oktobra, je bilo v Novi Gorici že državno preverjanje ekip prve pomoči CZ in tam je bila ptujska ekipa II. ponovno zmagovalec in se bo prihodnje leto udeležila evropskega tekmovanja v Angliji. TM |fn Jlj Wz< rap ' * - • IK -iffl Ob pričetku tekmovanja so zbrane pozdravili (od leve) Jože Korban, vodja ptujske izpostave za zaščito in reševanje, hajdinski župan Radoslav Simonič in predsednica Območnega združenja RK Ptuj Tilčka Suman. Nekateri so bili pri nudenju prve pomoči še posebej spretni. Foto: TM HAJDINČAN november 2007 Na Hajdini na obisku Madžari iz Szombathelya, odgovorni za Kulturno pot Sv. Martina Tourskega rT'udi Hajdina s cerkvijo sv. Mar-E. tina je zdaj že ena od postaj Evropske kulturne poti sv. Martina Tourskega in na to nas opozori tabla pri cerkvi. Vendarle pa projekt pri nas še ni preveč poznan, a velja omeniti, da so z njim že od leta 2005 zelo uspešni Francozi, pa tudi Madžari, še posebej vodstvo mesta Szombathely, ki jim je bila dodeljena tudi znatna podpora Evropske unije v okviru sosedskega programa Interreg Slovenija - Madžarska - Hrvatska. Vse pa se navezuje na izgradnjo Evropske kulturne poti svetega Martina med krajem Szombathely - rojstnim krajem sv. Martina - in krajem Tours v Franciji, kjer je sv. Martin bil škof in je tudi pokopan. V ta projekt je vključena tudi občina Hajdina s svojo znamenito Martinovo cerkvijo in prvi popotniki so se v poletnih in jesenskih mesecih že ustavili na Hajdini. Da je prej omenjeni projekt dokaj resno naravnan in ima jasno zastavljene cilje, smo se lahko prepričali sredi meseca julija v občini Hajdina, ko jo je za kratek čas in prvič obiskala posebna skupina ljudi iz Szombathelya. Ob tej priložnosti so se gostje seznanila z delovanjem občine, župnije ter z nekaj znamenitimi kulturnimi in turističnimi posebnostmi. Na Hajdini si je skupina udeležencev strokovne ekskurzije ogledala cerkev sv. Martina, Martinovo klet, kmečko izbo razstavnega prostora društev žena in deklet ter mitrej na Spodnji Hajdini, ob tej priložnosti pa sojih nagovorili župan Radoslav Simonič, farni župnik naddekan Marijan Fesel in Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je posebej predstavila Hajdino skozi starejše obdobje. Prijetno vzdušje je bilo tudi pred Martinovo kletjo, kjer je goste pozdravil še predsednik Planinskega društva Ptuj mag. Uroš Vidovič. Gostom iz Madžarske so predvsem želeli predstaviti Hajdino in njeno okolico skozi zgodovino, njene posebnosti in odličnosti danes, ki jih ni tako malo, ter poudariti, da Hajdina zelo spoštuje sv. Martina in njegovo poslanstvo, zato v čast farnemu patronu prirejajo tudi občinski praznik in nasploh zadnjih sedem let lepo skrbijo za obnovo Martinove cerkve, prav gotovo ene najlepših na Slovenskem. Gostje iz Szombathelya, med katerimi smo srečali tudi Gjorgya Feiszta, mestnega svetnika za kulturo, dolga leta tudi podžupana mestne občine Szombathely, so Hajdino in njene posebnosti sprejeli z velikim navdušenjem. Se posebej so se, tako smo slišali v pogovoru, želeli na lastne oči prepričati, kaj ponuja eno do postajališč evropske kulturne poti svetega Martina Tourskega, evropske osebnosti, ki bo kmalu dobilo tudi posebno tablo, na njej pa zapis v treh izbranih jezikih, kar bo prav gotovo za Hajdino in njeno kulturno-turistično ponudbo velik doprinos. Sicer pa smo na Hajdini tokrat še bolj malo slišali o evropski kulturni poti sv. Martina Tourskega, ki bo, tako je zdaj že dogovorjeno in tak podatek smo našli tudi na internetu, povezovala kraje, povezane s kulturno dediščino sv. Martina. Snovalci projekta imajo v načrtih izgradnjo več poti, ki bi izhajale iz Szombathelya in povezovale pomembnejše postaje življenjske poti sv. Martina, predstavili bi manj znane relikvije, upodobitve sv. Martina ali po njem imenovane cerkve, ki stojijo ob tej glavni poti. V načrtu naj bi bila tudi večja marketinška akcija, od rezultatov le-te pa bi imel korist vsak kraj posebej. Poti naj bi prispevale tudi k boljšemu spoznavanju zakladov manjših naselij in razmahu kulturnega turizma, kar bo zagotovo velik doprinos tudi za ptujski in nasploh štajerski konec. In zanimivo, v prvem krogu so se projektu iz Slovenije pridružili nekateri kraji, kjer stojijo cerkve sv. Martina: Domanjše-vci, Kobilje, Martjanci, Hajdina, Dvorjane, Šmartno na Pohorju in Kamnica. Sicer pa je v Sloveniji tudi že ustanovljeno kulturno društvo Poslanstvo sv. Martina s sedežem v Slovenskem etnografskem muzeju, muzeju pa je tudi že bila izročena in položena v bron vlita stopinja sv. Martina - simbol evropske kulturne poti sv. Martina, ki je že položen v rojstnem Szombathelyu in kraju, kjer je bil Martin škof, v francoskem Toursu. Znano je tudi že, da je v projekt vključenih že 15 evropskih držav, med njimi torej tudi Slovenija, da je po Evropi do sedaj odprtih okrog 400 km poti, večina v Franciji, v Sloveniji pa naj bi večino poti odprli jeseni 2008 in do takrat že postavili osrednje table z oznako Martinovih postajališč. Tatjana Mohorko Gostje iz madžarskega Szombathelya ob spoznavanju cerkve sv. Martina na Hajdini. Foto: TM Skozi Hajdino, njene kulturno-zgodovinske in turistične posebnosti so goste popeljali (od leve) farni župnik Marijan Fesel, župan Radoslav Simonič in Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, ob njih pa tudi vodička in prevajalka november 2007 HAJDINČAN Hajdina ob poti Sv. Martina Tourskega ^^veti Martin je bil rojen leta 316 ^Vali 317 v Sabariji, današnjem madžarskem mestu Szombathely. Njegova življenjska pot je še precej neznana. Njegov oče, ki je služil kot vojaški tribun v cesarski vojski, in njegova mati sta bila pogana. Tako je Martin v prvih letih življenja, ki jih je prebil v Pavii, starem Ticinu v Zgornji Italiji, preživel večidel v poganski okolici, dokler ni z dvanajstimi leti proti volji staršev prosil za sprejem med katehu-mene (pripravniki za prejem zakramentov). Ko mu je bilo petnajst let, je po določbah cesarjev Severa in Proba kot sin odsluženega častnika stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Že v tistih letih so ga hvalili zaradi njegove izredne skromnosti, čistega življenja, ki si ga je znal ohraniti tudi sredi surove vojaške okolice, predvsem pa so ga hvalili zaradi njegove nesebične ljubezni do bližnjega. Znana je zgodba iz leta 334, ko naj bi pred mestnimi vrati v Amiensu delili svoj častniški plašč z beračem in kmalu nato je bil Martin krščen. Kakor hitro je bilo mogoče, se je poslovil od cesarske službe, šel do škofa v Poitiers, ki mu je podelil nižje redove in s tem prvo javno službo v Cerkvi. Od tam se je odpravil v rodno Panonijo, da bi pridobil starše za krščansko vero. Mati se je res dala krstiti, oče pa ne. Veliko je potoval in tako širil krščansko vero. V Franciji je ustanovil samostan v Poitiersu. V Toursu ga je izbrala leta 371 krščanska skupnost za škofa. Legenda pripoveduje, da se je pred imenovanjem poskušal skriti med perutnino, vendar so ga izdale gosi s svojim gaganjem. Zato je gos postala njegov simbol. Zaradi ljubezni do soljudi, dobrote in izjemnih govorniških sposobnosti je bil tudi kot škof zelo priljubljen. Umrl je leta 397 v Candesu, pokopan je v Toursu. Sveti Martin je zaščitnik vojakov, konjenikov, vitezov, kovačev, tkalcev, strojarjev, krojačev, hotelirjev, krčmarjev, popotnikov, ubogih, beračev, sodarjev, mlinarjev in vinogradnikov. V Sloveniji mu je posvečenih vsaj 80 cerkva, njegovo ime je vtkano v številna krajevna imena. Leta 2005 so zasnovali Francozi Evropsko kulturno pot svetega Martina. Povezuje 15 držav in vodi od Szombathelya na Madžarskem do Toursa v Franciji. V del evropske poti, imenovane “Via latinorum”, je vključena tudi Hajdina s cerkvijo sv. Martina. Pot sv. Martina se prične v njegovem rojstnem kraju v Szombathelyju na Madžar- skem, kjer so odprli 26. aprila 2007 Center za obiskovalce sv. Martina. Odprtja centra smo se udeležili tudi predstavniki občine Hajdina: župan Radoslav Simonič, župnik Marijan Fesel in Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. V Centru smo si ogledali zanimivo razstavo, s katero je predstavljen sv. Martin in njegov čas. Julija 2007 je bilo organiziranih več študijskih ekskurzij po evropski kulturni poti sv. Martina, imenovani Via Sancti Martini. Z obiskom spominskih mest na Madžarskem, na Hrvaškem in v Sloveniji so zbirali udeleženci pečate mest, ki so jih obiskali, in si pridobili spominsko plaketo mesta Szombathely. Poti po Sloveniji (Domanj-ševci, Kobilje, Martjanci, Hajdina, Dvorjane, Kamnica, Šmartno na Pohorju) smo se udeležili tudi župan Radoslav Simonič, mag. Nataša Kolar in Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. Na Hajdini smo pripravili v sodelovanju z župnijo sprejem za udeležence. Seznanili smo jih z delovanjem občine, župnije ter predstavili zgodovino Hajdine z okolico in nekaj kulturnih znamenitosti. Ogledali so si cerkev sv. Martina, Martinovo klet in kmečko izbo v razstavnem prostoru v občinski stavbi. V Sloveniji je bilo ustanovljeno društvo Poslanstvo sv. Martina s sedežem v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ki mu je bila izročena in položena v bron vlita stopinja sv. Martina, simbol evropske kulturne poti sv. Martina. V Slovenski Bistrici je od 11. do 13. oktobra 2007 potekal evropski znanstveni simpozij o sv. Martinu Slovenija in dežele Srednje Evrope na Martinovi življenjski poti, ki se je končal na Šmartnem na Pohorju s postavitvijo druge stopinje sv. Martina na Slovenskem. Hajdina se je vključila v projekt že s postavitvijo table z oznako Martinovih postajališč na Evropski kulturni poti sv. Martina, z morebitno ureditvijo načrtovanega spominskega centra sv. Martina pa se bi Hajdina s svojimi kulturnimi spomeniki uvrstila med najpomembnejše točke na tej poti. Znano je, da je sv Martin najmanj 3 krat potoval po cesti Savarie, ki poteka tudi čez Hajdino neposredno ob cesti Hajdina-Kidričevo-Pragersko. Muzejska svetovalka Mojca Vomer Gojkovič Pokrajinski muzej Ptuj Muzejski trg 1 SI-2250 Ptuj mojca. vomer-gojkovic@guest. arnes.si november 2007 HAJDINČAN S hajdinskimi kletarji v rojstnem kraju Sv. Martina Finega od sončnih septembrskih 1-^dni je druščina kletarjev fare sv. Martina izkoristila za druženje, tradicionalno pa so se tudi letos v družbi župana Radoslava Simoniča, nekaj občinskih svetnikov in svetnic, zaposlenih v občinski upravi in nekaj prijateljev odpravili v vinorodne konce. Letos so prvič skupaj spoznavali delček vinorodne madžarske pokrajine. Obiskali so torej sosednjo Madžarsko, mesto Szombathely, rojstni kraj svetega Martina in cerkev, v kateri je bil posvečen in kjer je danes ena od osrednjih postaj evropske kulturne poti sv. Martina Tour-skega. Po prijetnem sprejemu v cerkvi in župnišču, po ogledu zanimive razstave, posvečene sv. Martinu, pa je veselo druščino pot vodila še med vinorodne griče in v vinske kleti. TM Stopinja - simbol kulturne poti sv. Martina Tourskega Spominski posnetek pred Martinovo cerkvijo in spomenikom Razstava, vključena v »ponudbo« evropske kulturne poti, je vzbudila veliko zanimanja tudi med slovenskimi popotniki. Tudi denar smo si lahko sami skovali ... Foto: TM november 2007 HAJDINČAN Alojzijevo bo poslej praznik Gerečjevaščanov Ob ponovni blagoslovitvi Zajškove kapele je bila v Gerečji vasi slovesna maša, dogodke pa so obogatili še s kulturnim programom. dina kapela v Gerečji vasi Zajškova kapela je v kratkem času dobila povsem novo preobleko. Glavni pobudnik za njeno obnovo je bil bližnji sosed Marjan Rozman, zdaj tudi vaški predsednik, ki je opravil glavnino dela, pomagali pa so mu še ostali člani vaške skupnosti, predstavniki društev ter nekateri zavzeti vaščani in obrtniki. Z obnovljeno kapelo so uresničili letošnji načrt, s tem pa proslavili sad truda in skupnih prizadevanj na vasi. Gerečjevaščani so veliko vaško slavje ob ponovni blagoslovitvi Zajškove kapele pripravili konec junija na god sv. Alojzija, ko naj bi pred enajstimi leti kapela dobila tudi zvonik, druženje pa obogatili s slovesno mašo, bogatim kulturnim programom in veselim druženjem, katerega posebna gostja pa je bila tudi 100-letna Marija Panikvar iz sosednje Kungote. Posebej slovesna je bila mašna daritev, ki so jo vodili farni župnik naddekan Marijan Fesel, kaplan Ivan Pucko in lanskoletni novomašnik Marko Drevenšek, Fesel pa je krajane nagovoril še z nekaj dobrimi mislimi in osrednjo, da naj jih kapela vedno povezuje in naj bo znamenje povezanosti med njimi. DODALI ŠE DOBROTE IN KULTURNI PROGRAM Mašni daritvi je sledil še kulturni program, v katerem ni manjkal nastop domačih pevcev mešanega pevskega zbora društva žena in deklet Gerečja vas, cela vas pa je darovala za to priložnost in še posebej sladkim dobrotam Gereč-jevaščank se ni dalo upreti. VAŠKEMU ODBORU NE MANJKA NAČRTOV Vendarle pa o Zajš-kovi kapeli nismo slišali kaj dosti, le to, da naj bi bila postavljena okrog leta 1919, da je bila že nekajkrat obnovljena in da je, zanimivo, edina kapela v vasi. Zadnja leta je spet klicala po obnovi, zato se je tudi vaški odbor, poleg Rozmana so v odboru še Stefan Lukas, Magda Intihar, Franc Drevenšek in Martin Turk, odločil, da jo spet spravi k življenju, je povedal Marjan Rozman in dodal, da so v celoti obnovili njeno notranjost in zunanjost. Prebarvali so okna in vrata, prepleskali notranjost, zaščitili fasado in poskrbeli še za okolico kapele, je dodal Rozman in hkrati omenil, da bodo v vasi kmalu obnovili še enega od dveh križev, ki tudi ne kaže najlepše podobe, s tem pa bi še kako olepšali svojo vas, ki ji že sicer dajejo veliko pozornosti zadnja leta. Rozman je zadovoljen, saj so ljudje zelo odprti za tovrstne delovne akcije, skoraj vsak se trudi, da bi vas izgledala urejeno, velikega pomena pa so tradicionalne prireditve; od košnje do Bučijade, ki pa so se v Gerečji vasi že zelo prijele. Tudi o načrtih vaške skupnosti nam je nekaj zaupal in dejal, da jih ni veliko, so pa predvsem razvojno naravnani, skupaj z občino Hajdina pa si želijo izgraditi pločnik od Zajškove kapele do gasilskega doma, bolj pregledno urediti križišča v vasi, obnoviti ostrešje na gasilskem domu, ob tem pa tudi bogatiti društveno življenje. S ponosom pa Rozman doda, da prav letos športno društvo Gerečja vas slavi 40-letnico delovanja, žene in dekleta so uspešno izpeljale še eno Bučijado, vesel pa je tudi, da so se vaščani odločili, da bodo prav na Alojzijevo (23. junija) imeli svoj vaški praznik, zato se ni bati, da bi veselih druženj, tudi pri kapeli, sploh kdaj zmanjkalo. TM Marjan Rozman, vaški predsednik, je imel osrednjo vlogo pri obnovi kapele. Foto: Kaisersberger HAJDINČAN november 2007 Ptujsko-hajdinska razstava v arheoloških zbirkah Pokrajinskega muzeja S pesmijo so razstavo polepšale tudi ljudske pevke s Hajdine, ujeli pa smo jih pri košari, v kateri je počival dojenček, oblečen v prekrasna stara oblačila. ^Zodlomkom iz znane pravljice Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajčico, nekaj nagovori, tudi direktorja muzeja Aleša Ariha in hajdinskega župana Radoslava Simoniča, in ljudskim petjem pevk s Hajdine sta avtorici nove razstave - Mojca Vomer Gojkovič in mag. Nataša Kolar v arheoloških zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj (Dominikanski samostan) obiskovalce popeljali kar nekaj stoletij nazaj, med ohranjene pomnike delčkov kulturne dediščine. V petek, 12. oktobra, je bilo na križnem hodniku dominikanskega samostana prijetno, tudi zato ker smo se z zgodbami iz preteklosti preselili nekaj stoletij nazaj. Razstava je del projekta Muzejski odsevi in je nastala tudi ob dobrem sodelovanju z občino Hajdina, nekaj privatnimi zbiralci in društvom žena in deklet občine Hajdina, ki so odprtje razstave obogatile še z nekaj domačimi dobrotami. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, je ob odprtju dejal, da so uspeli zbrati delčke tistega, kar se je ohranilo do dandanašnjih dni, s tem pa vsaj malo vzpodbudili tiste, ki nimajo najboljšega odnosa do te dediščine. Pohvalil je še dobro sodelovanje s hajdinsko občino, ki po besedah Ariha precej izstopa s pestro kulturno ljubiteljsko dejavnostjo. Hajdinski župan Radoslav Simonič, ki se je odprtja razstave udeležil s predsednikom odbora za gospodarstvo Jankom Vegljem, pa je posebej pohvalil razstavo in dobro sodelovanje z muzejem, ki ga ne gre spregledati, znova pa poudaril, da ima Hajdina eno najbogatejših arheoloških najdbišč na Slovenskem in da veliko tega s Hajdine hranijo v muzeju. Zelja občine je, da se nekaj tega vrne nazaj, je dodal Simonič, saj želijo na Hajdini urediti naravni lapidarij. NA OGLED TUDI LEPO OKRAŠENE SRAJČICE, A BOLJ MALO PODOBNE TISTI PRA VLJIČNI -VII) RO VI Iz starih, verjetno že precej zaprašenih omar so prinesli lepe primerke oblačil, ki so jih nekoč s ponosom nosili dedki in babice, razstava posebej prikaže oblačila za dojenčke, srajčke, ki pa sploh niso tako zelo preproste kot tista Vidkova, temveč domiselno okrašene s čipkami in vezeninami. Iz depojev so prinesli tudi uteži za statve, jantarne preslice, na ogled so številne zanimive stare fotografije, na katerih se lepo vidi kultura oblačenja nekega naroda, predstavljeni so tudi vzorci iz revij, skratka razstava, ki si jo je v prihodnjih dneh vredno ogledati, še posebej pa jo priporočajo vsem ljubiteljem kulturne dediščine. TM Mag. Nataša Kolar, ki je skupaj z Mojco Vomer Gojkovič pripravila razstavo, je prvim obiskovalcem, tudi hajdin-skemu županu Radoslavu Simoniču in ptujskemu podžupanu Mirku Kekcu, predstavila delčke razstave o kulturni dediščini, starih spretnostih ... V vitrinah, na panojih se ponuja razstava, ki se jo splača pogledati. Foto: TM november 2007 HAJDINČAN M 'Š Župnijska Karitas Hajdina v novih prostorih Sodelavke župnijske Karitas Hajdina Angela Trafela, Anica Štumberger in Ida Kraner z duhovnim vodjem, farnim župnikom naddekanom Marijanom Feslom. Foto: TM Vdelujejo na ravni cerkve, odvisni pa so od dobrote in darov ljudi, kar velikokrat slišimo, kadar se omenja dobrodelna organizacija Karitas. V župniji sv. Martina župnijska Karitas deluje že do leta 1992, vse do danes pa so pomagali mnogim v haj-dinski fari, ki pomoč sočloveka še kako potrebuje. Od letošnje jeseni je župnijska Karitas tudi v prenovljenih prostorih v sklopu župnišča, kjer je mogoče hrano in oblačila dobiti vsak četrtek od 16. do 17. ure, skozi vse leto pa je 42 hajdin-skih prostovoljcev dejavnih še na terenu. Obiskujejo starejše, tudi v domovih upokojencev, pogosto pa se srečujejo tudi sami, na rednih izobraževanjih in dobrodelnih prireditvah, srečanjih. Naddekan Marijan Fesel, duhovni vodja župnijske Karitas, tisti, ki naj bi skrbel za duhovno formacijo sodelavcev, med drugim pravi: »Imamo veliko sodelavcev župnijske Karitas, ki radi pomagajo, je pa tudi velika potreba po pomoči, čeprav na zunaj to ni vidno. Imamo namreč veliko ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Karitas pa je ena od treh dejavnosti cerkve, brez katere si ne moremo predstavljati katoliške cerkve; torej poleg oznanjevanja, bogoslužja, je Karitas tista tretja zelo pomembna dejavnost cerkve. Naša Karitas je dežurna enkrat tedensko, razen v času počitnic in v tem času prihajajo ljudje, ki potre- bujejo pomoč, pa najsi bo v oblačilih ali v hrani, pa tudi po kak nasvet pridejo. V zadnjih mesecih pa smo se lotili tudi obnove prostorov župnijske Karitas in naši sodelavci, moram jih posebej pohvaliti, so sami opravili dela, bolj strokovna dela pa smo prepustili mojstrom. Prostor sam je bil dokaj dobro urejen, vendar sedaj, ko dobivamo to pomoč iz EU, so predpisi precej strogi in smo ga morali tudi zardi tega preurediti. V prihodnje pa želimo seveda nadaljevati po tej poti, kot doslej in verjetno bo potrebno z oziroma na to, da so stiske, tako materialne kot tudi duhovne in duševne vedno večje, tej smeri posvečati še več pozornosti. Morda naše sodelavce izobraziti tudi v tej smeri, da bi bili tudi sposobni svetovati, morda na kak drugačen način pomagati ljudem, ki so v kakršnikoli stiski.« »BITI MORAŠ SONCE, DA LAHKO GREJEŠ VSE LJUDI...« Že lep čas je voditeljica župnijske Karitas Angela Trafela in skupaj s sodelavci je pomagala že mnogim ljudem v stiski, pravi pa, da imajo vsi skupaj za seboj veliko uspešnega, predvsem pa dobrega dela. Vedno znova pozornost usmerjajo k ljudem, ki so pomoči potrebni in velikokrat se zgodi, da mnogi bolj težko pridejo po pomoč, saj tega ne priznajo radi. Tra-felova tudi pravi, da morajo mnogokrat zares revne občane poiskati sami, vesela pa je, da ima ob sebi dobre sodelavce in gospoda župnika, ki jih vzpodbuja na vseh raven. In ljudje največkrat iščejo hrano, pravi Trafelova, nekateri tudi oblačila, so tudi taki, ki se jim zaupajo in iščejo povsem dru- gačno pomoč in vsakemu se posvetijo, če je to le v njihovi moči. »Ljudi moraš znati razumeti, jih poslušati in jim preprosto pomagati, če le lahko. Moraš pa imeti tudi veliko mero ljubezni, razumevanja, da lahko te ljudi razumeš. Zato pri sodelavcih vedno znova poudarjamo, da morajo biti odprti, odpreti morajo tudi srce in velikokrat videti s srcem. Nam ostajajo ponavadi lepi spomini in srečni smo, da lahko tudi na tak način pomagamo. Biti moramo sonce, da lahko grejemo vse ljudi,« je še povedala Trafelova. Vse od ustanovitve pa je pri župnijski Karitas dejavna tudi Anica Štumberger, trenutno skrbi za tajniške posle, ob našem obisku pa je povedala, da ji to delo veliko pomeni v vsakdanjem življenju. Gospa Anica pravi, da dela z dobro voljo, veseljem, z odprtim srcem in rokami. Samo želi si še, da bi lahko tudi v prihodnje pomagali in s tem dali svoj prispevek v župnijsko Karitas. Ko pa je v župnijsko Karitas dobila povabilo še Ida Kraner, se je temu z veseljem odzvala in danes pravi, da je to njena velika sreča, saj je že od otroštva naprej rada pomagala ljudem. Zdaj je pomagala tudi pri obnovi prostorov in povedala je, da prav nič ni težko, če človek dela z ljubeznijo. In če bi imela več sredstev, večjo moč, potem bi gospa Ida pomagala vsem ljudem, ki so pomoči potrebni, še posebej pa starejšim, in to je njena velika želja tudi za prihodnje. TM OBČINA HAJDINA OBVESTILO Vlada RS je na 110. redni seji dne 22.02.2007 pod točko 1.4 z odločbo o izbiri koncesionarja štev. 35404-6/2007/10 z dne 22.02.2007 za koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zrač- nikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Hajdina izbrala družbo Kaminko Konjiček - Pušnik, dimnikarske ter poslovne in osebne storitve d.n.o., Ormoška cesta 1,2250 Ptuj. Navedena odločba o izbiri koncesionarja Vlade RS je bila objavljena na internetnih straneh Vlade RS med objavljenimi gradivi. Družba Kaminko Konjiček - Pušnik, dimnikarske ter poslovne in osebne storitve d.n.o., pa je kot izbrani koncesionar občanom občine Hajdina prav tako poslala obvestilo, s katero je vse zavezance dimnikarskih storitev v občini Hajdina oziroma vse imetnike kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav obvestila, daje postala koncesionar za dimnikarske storitve za občino Hajdina. Občinska uprava HAJDINČAN november 2007 V Halozah, v Zg. Pristavi pri spomeniku padlih spominska slovesnost druženje borcev za vrednote NOB ^^Hajdina je v petek, 28. septembra, pri spomeniku v Zg. Pristavi pripravilo krajšo spominsko svečanost, posvečeno padlim partizanskim kurirjem kurirske postaje TV - 8 S. Padli so natanko 27. septembra 1944. leta v boju z okupatorjevimi vojaškimi silami na Rodnem Vrhu v Halozah. K spomeniku so položili venec in prižgali svečke, spominskega dogodka pa se je med gosti udeležila tudi Terezija Mirkovič, predsednica združenja borcev za vrednote NOB Hajdina. Spominske svečanosti so se udeležili še nekateri člani združenja borcev za vrednote NOB Videm, Majšperk in Dolena, uvodni pozdravni nagovor pa je imel videmski podžupan Bojan Merc. Spomine na junaški boj padlih partizanov v Halozah je obudil Stanko Lepej, član glavnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije, ki je med drugim dejal, da je bila prav v tem koncu Haloz ena od pomembnejših kurirskih postaj, ki je skrbela za zvezo od Pohorja do Prekmurja pa naprej do Hrvaškega Zagorja. V junaškem boju so 27. septembra padli 4 junaki, med njimi tudi 23-letni študent Stane Petrovič-Ivan s Hajdine. Lepej je poudaril, da je pohvalno, da se v organizacijah spomnijo tudi na ta dan ter izrazil željo, da se tega septembrskega dne in vseh ostalih pomembnih obletnic spominjamo še naprej, ob tem pa se je dotak- Uvodni pozdrav na spominski svečanosti je imel videmski podžupan Bojan Merc, skupaj s hajdinskim podžupanom Karlom Svenškom pa sta k spomeniku položila venec. nil še vseh tistih, ki naj bi se po njegovem sprenevedali ob pomenu NOB-eja. Tem je sporočil, dam jih ne bodo »premagali«, saj znajo vrednotiti ceno padlih partizanskih junakov. . ItMjJEV ~ 8T-POSTA]; PHigt, i IN SMRTI STANETA petrovica-ivam S HAJDINE JOŽETA S080ŠCA ANDREJA ■ IZSPUHUE FRANCA PETKA-ZVONnA iz Serove: ANTON GORŠEK-T« i; REČICE ^ iSŠl' ..... i ■ 1 Pri spomeniku je zaigral tudi klarinetist Tibor Pernarčič. Foto: TM V spomin padlim junakom so nekaj pesmi zapeli ljudski pevci in pevke iz Dolene in Hajdine, na klarinet je zaigral učenec hajdinske OS, v svoj krog pa so člani Združenja borcev za vrednote NOB sprejeli tudi nekaj novih članov, posebej pa so se zahvalili domačinki Pavli Nemec, ki že dolgo lepo skrbi za spomenik in njegovo okolico. TM Novi zvon v hajdoški kapeli T/apele v naših vaseh imajo neko iVposebno simboliko in pomen. Vaščani ali posamezniki so jih zgradili kot zahvalo za zdravje, srečno vrnitev iz fronte ... S tem so se želeli zahvaliti Mariji, da je uslišala njihove molitve in prošnje. Večina kapelic v Sloveniji je posvečena Mariji, ker dokazuje, da se Slovenci ob težavah zatekamo k njej. Tudi kapela v Hajdošah je posvečena Mariji in pred leti je bila lepo obnovljena in je vedno lepo urejena. V mesecu maju se ob njej zbirajo najmlajši k šmarnicam. Pri kapeli je tudi blagoslov velikonočnih jedi. Kapela torej predstavlja vaščanom Hajdoš nekakšen simbol povezanosti vaščanov. Zvon v kapeli zvoni začetek in konec dneva ter pospremi vaščane na zadnjo pot. Zvon v kapeli pa je bil poškodovan in tako slabo slišen, zato se je vaški odbor odločil, da ga zamenja z novim. Sredstva za nabavo novega zvona je zagotovila občina in zvon je že pripeljan v Hajdoše. Svečani blagoslov zvona s slovesno mašo in srečanjem vaščanov je bil v soboto, 3. novembra. Tekst in foto: Hilda Bedrač november 2007 HAJDINČAN Uspešno leto lionista Branka Smigoca ^Fmajhnimi koraki osrečujemo druge, vse naše sanje pa se lahko uresničijo, če imamo pogum, da jim sledimo ... Tako je natanko pred letom dni dejal Gerečjevaščan Branko Smigoc, ki je leto dni vodil Lions klub Ptuj in skupaj s sodelavci uspel uresničiti vse zadane cilje, izpeljati pomembne dobrodelne akcije in pomagati ljudem v stiski. In kot pravijo, to zmorejo samo ljudje odprtih rok in širokega srca, kar Branko prav gotovo je, in še posebej srečen je, ker mu je na tej poti veliko pomagala tudi žena Marija, pomagali pa so še mnogi sodelavci in prijatelji. NOVEMBRA 10-LETNICA KLUBA Branko Šmigoc pa se je kot predsednik Lions kluba do letošnjega poletja zelo trudil delati pomembne korake na poti dobrodelnosti, ki se pravzaprav nikoli ne konča, in kot je napovedal, mu je uspelo uresničiti vse zadane naloge. Dela je bilo veliko, pravi Branko, saj je bilo poleg že tradicionalnih projektov v klubu potrebno poskrbeti še za kako dobrodelno akcijo. Uspešno so pomagali dvema družinama v Halo- zah, uspešni so bili z Obarijado, ko so zbirali sredstva za nakup dvigala na ptujskem gradu, in z novoletno stojnico. Kot predsednik kluba je prepričan, daje naredil ogromno dobrega in odprl nove poti tudi v prepoznavnosti kluba, okrepil je prijateljske vezi s kluboma Rogaška Slatina in Slovenske Konjice in ves čas je objemal življenje, tako kot mu je dano, in ves čas je z veseljem pomagal preprostim ljudem, pomoči potrebnim. Vse dobrodelne akcije Lions kluba Ptuj so imele prav z dobrodelnostjo pravi učinek, saj so s tem naredili nekaj dobrega za ljudi in si s temi dejanji marsikje pridobili nova zaupanja. Branko Smigoc je vesel, da se je izteklo tako, kot si je najbolj želel, in da je prav ob 10-letnici klub zapustil že novemu predsedniku Juriju Sarmanu. Prvič ga bo širša javnost spoznala na tradicionalnem dobrodelnem plesu Lions kluba Ptuj 24. novembra v dvorani Pan v Kidričevem, ko bodo tudi obeležili 10-letnico kluba. Smigoc bo še naprej pomagal klubu po najboljših močeh, saj to preprosto rad počne in mu je v veliko zadovoljstvo, z veliko ljubezni pa želi še naprej objemati življenje. TM Lions dub Plu| 1.200.000 SIT irmuu 9 »unrcut OBČINA ZAVRČ Za Branka Šmigoca (v sredini, s čekom) je bilo leto vodenja Lions kluba Ptuj izredno uspešno in njemu osebno v zadovoljstvo. Foto: TM KULTURNI NAPOVEDNIK KD HAJDOŠE Kulturno društvo Valentin Žumer organizira prireditev 8. nagradna štajerska frajtonarica. Odvijala se bo 9. novembra v šotoru na Hajdini od 18.00 ure dalje. Na prireditvi, ki jo sofinancira občina Hajdina, so prijavljeni tekmovalci iz vse Slovenije. Likovna sekcija organizira delavnice pod vodstvom Valerije Tekmec. 29. novembra bodo izdelovali venčke, kasneje pa še smrečice in voščilnice. Kontaktna številka: 031/366-896 Valerija KD SKORBA V novembm gledališka skupina nadaljuje z intenzivnimi vajami nove komedije, ki jo bodo premierno uprizorili v decembm. Ob koncu leta bodo v Skorbi izvedli tradicionalni Božično-novoletni koncert s Pihalnim orkestrom Talum Kidričevo, nastopile pa bodo tudi ljudske pevke. ZKD 22. decembra lahko v farni cerkvi prisluhnete že tradicionalnemu Božičnemu koncertu v izvedbi koroške vokalne skupine Breznik. KD DRAŽENCI Draženčani pridno vadijo gledališko besedilo »Afera Poln kufer«. Njihov trud boste lahko pospremili z aplavzom ob koncu leta, ko ga bodo prvič predstavili občinstvu. Poleti so izvajali otroške delavnice. Sledil bo dmgi del delavnic z božično-novoletno tematiko. KPD STANE PETROVIČ HAJDINA Katja Markež pripravlja solo projekt, mono-komedijo Toneta Partljiča z naslovom Čistilka Marija. Premiera bo 17.11.2007 ob 19.00 uri v dvorani DU na Hajdini. Predstavo si lahko ogledate še v naslednjih terminih: nedelja, 18.11.2007, petek, 23.11.2007, sobota, 24.11.2007, nedelja, 25.11.2007, petek, 30.11.2007, sobota, 1.12.2007 in v nedelja, 2.12.2007. Tudi te predstave bodo ob 19.00 uri v dvorani DU na Hajdini. Decembra pripravljajo prireditev ob 10-letnici društva. HAJDINČAN november 2007 Vaški dom Skorba že 25 let ponos vaščanom in vasi T^red petindvajsetimi leti so se v K vasi Skorba odločili, da bodo zgradili vaški dom, ki bo namenjen druženju vaščanov. Leta 1979 so pričeli urejati lastništvo zemljišča in gradbena dovoljenja. S skupnimi močmi so vsak dan potekala dela na gradbišču, kjer je prostovoljno pomagala večina vaščanov. Močni, mladi fantje so pomagali pri betonaži, ženske so vsak dan prinašale hrano in pijačo iz svojih domov, spet drugi so skrbeli za prevoze in nabavo materiala. Ker so dela večinoma potekala nemoteno, je bila 8. avgusta 1982 svečana otvoritev Doma. In tako se že 25 let v Domu krajanov Skorba vrstijo razne prireditve in srečanja. Ena takih je bila tudi proslava v spomin na vložen trud in zagnanost vaščanov za izgradnjo Doma. Zbrane je najprej pozdravil podžupan občine Hajdina Janko Merc, ki je vsem zaželel, da bi Dom ostal kraj druženja vaščanov. Ljudske pevske KD Skorba so zapele v čast »domačemu hramu«, kjer pridno vadijo in nastopajo. Predsednica Vaškega odbora Zlatka Strmšek se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali k izgradnji doma. Sobotno popoldne so popestrili Štajerski frajtonarji iz KD Hajdoše, pevci Prešmentani falotje iz KD Stoperce in Kopijaši folklornega društva Markovci. Na proslavi pa so s petjem nastopali tudi člani Otroške gledališke skupine KD Skorba pod vodstvom Simone Hazemali. Program je V imenu Vaškega odbora Skorba se je predsednica Zlatka Strmšek zahvalila gospodu Ivanu Ogrincu, ki že 25 let vestno skrbi za prostore Doma. Foto: Estera Korošec povezovala Tanja Furek, članica Gledališke skupine KD Skorba. Za Dom že 25 let vdano skrbi Ivan Ogrinc, predsednik Kulturnega društva Skorba in Zveze kulturnih društev Hajdina, ki je skrbno zapisal potek gradnje doma. Pri gradnji je s prostovoljnim delom sodelovalo 195 vaščanov in 16 ljudi iz drugih naselij, skupno so opravili 12.820 prostovoljnih delovnih ur in 207 brezplačnih trak- torskih prevozov. Veliko je spominov na razne dogodke, ki so se dogajali v domu. V petindvajsetih letih se je v domu zvrstilo 55 proslav, 164 gostij (zadnja leta le 3), 121 veselic (zadnjih pet let ni bilo nobene), 116 gledaliških predstav, 38 koncertov, 29 sedmin za pokojnimi vaščani, 4 premicije novomašnikov, 367 drugih dogodkov, kot so razne obletnice, občni zbori, večja družabna srečanja ... Podatke redno in vestno vodi Ivan Ogrinc v knjigi prireditev Doma krajanov Skorba. DOM NAJ OSTANE STIČIŠČE ZA VSE, KRAJ DRUŽENJA ZA VAŠČANE Ob zaključku prireditve je Vaški odbor Skorba podaril priložnostno darilo gospodu Štefanu Nežmahu, ki je bil vedno pripravljen pomagati pri različnih delih na gradbišču. Kljub temu, da danes zaradi bolezni ne more pomagati pri raznih popravilih na Domu krajanov Skorba, je pred 25 leti preživel veliko število prostovoljnih delovnih ur na gradbišču. Na otvoritvi je z velikim ponosom in nasmehom na obrazu prerezal trak, kot smo lahko videli na eni izmed razstavljenih fotografij. Športni del prireditve se je pričel že ob 14.30 uri z nogometno tekmo med veterani NK Skorba in NK Hajdina. Družabne igre so se nadaljevale po proslavi, kjer so se udeleženci preizkušali v hoji s hoduljami, vlečenju vrvi otrok in odraslih in tekmovanju trojk na smučeh. Zbrani so si lahko ogledali razstavo fotografij o gradnji doma in pomembnejših dogodkih, ki so se zgodili v Domu v petindvajsetih letih. Osnovnošolci pa so na ogled postavili razstavo kiparskih izdelkov, ki so jih izdelovali med počitniškimi delavnicami pod vodstvom Mojce Grula. Vaški odbor Skorba je vaščane pogostil z odličnim golažem in domačo kapljico. Tisti, ki so zbrali pogum, pa so lahko zaplesali na živo glasbo ansambla Obmejni trio. Ko se je stemnilo, je sledil prikaz kratkega filma o gradnji Doma. Starejši vaščani so na filmu prepoznavali sebe, 25 let mlajše. Svojim otrokom in vnukom, ki se gradnje ne spominjajo, pa sojo podrobno opisovali. Zelja vseh vaščanov je, da Dom ostane tudi v prihodnjih letih stičišče mladih in malo starejših generacij in kraj druženja vseh občanov, ki jim ni vseeno za kulturo in lepo besedo. Estera Korošec Člani otroške gledališke skupine KD Skorba, ki so nasmejali zbrane v dvorani. november 2007 HAJDINČAN Skorba znova gostitelj srečanja starejših občanov iVTa jesen življenja se marsikaj 1 Tl spremeni, leta pa prinesejo tudi modrost in tega se zavedajo mnogi starejši nad 70 let v občini Hajdina, ki jih je na tradicionalno jesensko druženje znova povabil župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Druženje je bilo 19. oktobra že po tradiciji v veliki dvorani doma krajanov v Skorbi, udeležba pa skromnejša kot prejšnja leta, a vendarle je bilo znova prijetno in prisrčno. Že v uvodu je starejše občane nagovoril župan Simonič, ki je med drugim dejal, da so vsi, starejši nad 70 let, v občini že del zgodovine in tudi zato jim je v vodstvu občine v veliko veselje, da lahko pripravijo tovrstna druženja, ki imajo tudi nek simboličen pomen. Starejšim občanom je ob tej priložnosti predstavil tudi nekatere že zaključene naložbe v občini, ob tem pa dodal, da so nove tik pred realizacijo ter da jim v občini ne manjka idej in načrtov. Ob koncu se je posebej zahvalil Ivanu Ogrincu, ki se vsako leto znova potrudi pri pripravi tega srečanja, vsem udeležencem pa je župan zaželel veliko dobrega, predvsem pa zdravja in naznanil, da se prihodnje leto spet snidejo. Dedke in babice so v kulturnem programu, ki ga je povezovala Tanja Furek, navdušili najmlajši iz OS Hajdina, na harmoniko je zaigral Jaka Purg, predstavila se je tudi otroška gledališka skupina KD Skorba, v vlogi dedka in vnuka sta zaigrala Ivan Ogrinc in Tilen Abraham, zapeli pa so tudi Štajerski koledniki. Druženje se je potem še nadaljevalo, za dobro zabavo je s petjem in igranjem poskrbel Uroš Sagadin, posebej zanimivo pa je bilo slišati dedke in L Leta minevajo, a najlepši spomini ostajajo, so se strinjali starejši občani, ki so se v Skorbi znova zbrali kot velika družina. babice, ki so ves čas govorili, kako hitro minevajo leta življenja, kako čas beži, a tudi na jesen življenje je lahko lepo, še posebej če si zdrav in veselega duha, je bilo še slišati v pogovorih. V Skorbi so se tudi letos imeli priložnost srečati ne samo krajani in občani iste občine temveč tudi nekdanji sošolci in znanci iz mladih let in opaziti je bilo, da jim tovrstna druženja veliko pomenijo. Torej, dobimo se spet v letu 2008. TM Štajerski koledniki Dedek in vnuk sta spet navdušila s šaljivim programom in domačim narečjem. Foto: TM REJSIH ?bC i h*Jd'na’ NAV 70LET HAJDINČAN november 2007 Vesela in razgibana jesen tudi v DU Hajdina Dvorana v Hajdošah je bila za kostanjev piknik polna do zadnjega kotička. "^Tazadnje so se člani društva J. ^1 upokojencev Hajdina družili v Hajdošah na tradicionalnem kostanjevem pikniku, kjer so kot zanimivost spekli kar 130 kilogramov kostanjev, ob njih pa udeležencem, teh je bilo okrog 230, ponudili še nekaj drugih dobrot. Za dobro počutje in nasploh organizacijo tako velikega dogodka so znova poskrbeli v upravnem odboru DU, ki ga vodi predsednik Anton Cestnik, v veliko pomoč pa so jim bili v Hajdošah še tamkajšnji člani PGD in aktivne čla- nice društva žensk Hajdoše. V poletnih mesecih so se hajdinski upokojenci srečali tudi na morju, kjer so bili nekateri na zasluženem poletnem oddihu, bili so tudi na izletu na Brezjah, žal pa sta dva načrtovana pohoda odpadla, saj je bilo zanimanje za tovrstno aktivnost zelo majhno, je povedal predsednik Cestnik. A to še ne pomeni, da poslej podobnih druženje ne bo, Cestnik celo obljublja, da si bodo še kaj izmislili, da pritegnejo člane in jim tako ponudijo kvalitetnejše preživljanje prostega časa. Znova dobra udeležba je bila na kostanjevem pikniku v Hajdošah. Dvorana gasilskega doma je bila letos skoraj premajhna za vse udeležence, ki so si znova zaželeli dobre in vesele družbe, kar v DU Hajdina prav vedno najdejo. Za slastno pečene kostanje sta tudi letos skrbela Janko Pal in Edi Markež, za dobro voljo in glasbo že skoraj hišni ansambel Štajerski obmejni trio, zapele so tudi pevke in pevcu DU Hajdina, vse zbrane pa so z domačimi krušnimi in drugimi sladkimi dobrotami razvajale hajdoške gospodinje. Veseli so bili tudi obiska župana Radoslava Simoniča, direktorice občinske uprave Valerije Šamprl in farnega župnika naddekana Marijana Fesla. In kot pravi predsednik DU Hajdina Cestnik, si v društvu v prihodnje samo želijo takih in podobnih veselih dogodkov in druženj po vsej občini, zadnji večji dogodek pa bo konec leta, ko se bodo že po tradiciji zbrali na decembrskem plesu in zabavi. TM Janko in Edi sta bila znova odgovorna za peko kostanjev. Za odlično pogostitev s sladkimi dobrotami so poskrbele hajdoške gospodinje. Foto: Cestnik november 2007 HAJDINČAN Manjin praznik v cerkvi v Slovenji vasi s pridihom domačnosti f^raznični 15. avgust je bil znova IT slovesno obarvan tudi v fari sv. Martina, še posebej v slovenjevaški podružnični cerkvi, posvečeni Mariji vnebovzeti. Na Veliki šmaren se namreč vsako leto znova spomnijo slovesne posvetitve Marijine cerkve in tako je bilo tudi letos, ko je mašo tam daroval dekan stolnega kapitlja ljubljanski prelat Vinko Vegelj, ob njem pa sta somaševala še domača duhovnika Ivan in Pavel Pucko. V slovenjevaški cerkvi se je na sončen sredin praznični dan zbralo znova veliko ljudi, največ faranov hajdinske fare. Mnogi Hajdinčani so se že po tradiciji k osrednji sveti maši pripeljali s kolesom in med njimi smo srečali tudi župana hajdinske občine Radoslava Simoniča. Slovesno mašno daritev so s petjem obogatili še pevci cerkvenega pevskega zbora iz župnije sv. Martina, Slovenjevaščan Janko Vegelj pa se je ob koncu maše posebej zahvalil še Janku Kelcu in njegovim sodelavcem, ki so opra- vili oplesk cerkve, za pomoč pri okrasitvi cerkve, ureditvi njene okolice in za pogostitev pa vaškemu odboru, gasilskemu in športnemu društvu, vaškim ženam in Rudiju Sagadinu. Sicer so se Slovenjevaščani tudi na letošnji Marijin praznik izkazali kot dobri gostitelji, z velikim veseljem pa so ob tej priložnosti nazdravili kandidatu za kletarja 2007 Ivanu Peklarju iz Slovenje vasi. TM Praznično mašo je v Slovenji vasi letos daroval dekan Vinko Vegelj, ob njem pa sta somaševala domača duhovnika Ivan in Pavel Pucko. Že po tradiciji s kolesi na slavje v Slovenjo vas. Foto: TM i ii »I pipM 7 m Zlato poročno slavje Radoličevih iz Gerečje vasi . junija je minilo 50 let, ko sta se -1. poročila Ivan Radolič in Marija Vogrinec iz Gerečje vasi. Trdna volja, vera in povezanost pa so jima zagotovili ohraniti življenjsko moč in trdnost v petih desetletjih skupnega življenja. Zlati poročni jubilej sta Rado-ličeva proslavljala 28. julija, ko so jima čestitali tudi župan Radoslav Simonič, farni župnik naddekan Marijan Fesel, ki je vodil cerkveni obred zlate poroke, zapisnikar Andrej Tkalec, zapeli pa so jima Štajerski koledniki. Zlati ženin Ivan Radolič se je rodil 9. junija 1932 v Zlatoličju, zlata nevesta Marija, z dekliškim priimkom Vogrinec, pa 1. sep- tembra 1936 v Gerečji vasi, kjer sta si zakonca tudi ustvarila skupen dom in družino. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Srečko, Ivan in Alenka, danes pa so njuno veliko veselje še vnuki Tadeja, Uroš, Kristina in Manja. In prav skrb za otroke jima je zapolnila njuno vsakdanje življenje, vse to pa jima danes vračajo z vso toplino in veseljem. Radoličeva sta v 50-ih letih doživela veliko lepega, ob zlatem jubileju pa sta se v krogu svojih najdražjih spomnila predvsem lepih, bogatih izkušenj in trenutkov. Iskrene čestitke tudi iz našega uredništva. TM Zlatoporočenca v Martinovi cerkvi na Hajdini in slika farne cerkve - darilo občine. Foto: Iz družinskega arhiva november 2007 HAJDINČAN Gostovanje v hotelu Talas - Krka, Strunjan It^oški pevci društva upokojen- .1X1.cev in KD Stane Petrovič Hajdina smo bili povabljeni, da gostom hotela priredimo dva prijetna večera ljudskih in narodnih pesmi. G. Janko Kirbiš je bil iniciator in organizator, ga. Ida Markež, pred. KD, je sestavila celoten scenarij za oba večera (18. in 19. 10. ), Digi - Tisk, Turnišče pa nam je izdelal primeren plakat s podobami pevcev. Na tej prireditvi smo tudi predstavili naš kraj, občino Hajdino, Mitrej, farno cerkev z Via Saneti Martini. To je romarska pot Sv. Martina v cerkvah od SZOMATHELY-ja na Madžarskem preko Prekmurja na Štajersko do cerkve Šmartno na Pohorju (glej pano pri Hajdinski cerkvi). Ob panoju našega plakata in občinski zastavi smo na večji mizi razstavili: Občino Hajdino, dva Hajdinčana občine Hajdine, brošuro občine, 40 let društva upokojencev, naše zbore DU Podravja, 50-letnico zaključka šole Hajdina- maj 2006, šolo Hajdina 1897-1997, Pokrajinski muzej Ptuj s svetiščem Mitra - 15.4.1992, Ptuj - zakladnico tisočletij, razvoj centra Hajdine in še več drugega pisnega materiala. Oba večera narodnih in ljudskih pesmi smo izvedli zelo lepo. Animatorja hotela sta vsak en večer vodila po scenariju ge. Ide. Ta je zajemal tudi pisni - besedni del Hajdine in okolice. Nismo pozabili na našo strokovno mentorico g. Silvo Kaj te- zovič. Prvi večer smo odpeli deset pesmi, drugi večer pa dvanajst, dve še dodatno na zahtevo publike in še nazadnje našo pesem: Prav lepa je Hajdinska fara in Še en večer je zdaj za nami, v prijetni družbi z vami ... Tujci- Italijani in nemško govoreči gostje ter Slovenci so bili zelo navdušeni ob prelepem slovenskem petju. Pevci smo prosti čas izkoristili za intenzivne vaje, za bodoče nastope in za petnaj- sto obletnico (1993 - 2008) delovanja. Prisrčno se zahvaljujemo občini Hajdina, Društvu upokojencev - KD Stane Petrovič Hajdina, njeni predsednici Idi Markež, g. Janku Kirbišu, poslancu DZS g. Branku Mariniču, izdelovalcem plakata DIGI -TISK, Turnišče in vsem, ki so nam pomagali izvesti to nalogo. Hvala vodstvu hotela za vabilo in za dolgoročno sodelovanje. Zapisal: Maks Kampi V PSC Hajdina razstavljajo žene in dekleta iz Gerečje vasi ¥ Tdruštvenih prostorih PSC Hajdina so 22. oktobra V ob navzočnosti članov občinskega sveta župana Radoslava Simoniča in ostalih gostov odprli novo razstavo, ki so jo pripravile članice društva žena in deklet Gerečja vas. Tokrat se predstavljajo z delčki 7-letnega dela v društvu, še posebej pa z izdelki, ki so nastali v ročnodelskem krožku. Razstavo so popestrile še z bučami in foto utrinki uspešne Bučijade. Priložnostno razstavo sta s krajšima nagovoroma pospremila in tudi odprla predsednica društva Anica Drevenšek, in hajdinski župan Simonič, ki je posebej pohvalil delo društva žena in deklet iz Gerečja vas, ob tem pa znova spomnil, da prav z izvirnimi prireditvami, razstavami, povezanimi s kmečkimi opravili tudi na vasi uspešno ohranjajo enkratno kulturno dediščino. V kratkem kulturnem programu sta nastopila Simon s frajtonarico in Maja v šaljivi zgodbi, razstava pa je nastala po zamisli Magde Intihar, ki že tako skrbi za aranžiranje vseh razstav in drugih priložnostnih dogodkov v Gerečji vasi. Razstava bo v PSC Hajdina na ogled do začetka decembra vsako nedeljo od 9.30 do 11. 30 ure, za kak drug termin pa se zainteresirani lahko dogovorijo s predsednico društva Anico Drevenšek (tel. št.: 041677651). november 2007 HAJDINCAN Petič Bučijada v Gerečji vasi Otvoritev je popestril domači mešani pevski zbor. rVruštvo žena in deklet Gerečja E-Vvas je letos že petič zapovrstjo pripravilo razstavo na temo buč -BUČIJADO. Uresničila se je njihova velika želja, da same pridelajo čim več različnih vrst buč in bučk ter v projekt vključijo celotno vas. To jim je tudi uspelo. V začetku meseca aprila so se odpravile v Mošnje na Gorenjsko, kjer so v vrtnariji Reš kupile najrazličnejša semena buč in bučk. Lastnica vrtnarije Ruth Podgornik Reš, ki je v Gerečji vasi že imela predavanje na temo »Buče«, je poskrbela, da je bilo teh semen res veliko - okrog 60 različnih vrst. Seveda so ženske iskale še naprej. Če so le videle kakšno seme, ki ga še niso imele, so ga kupile in tako večale svojo bučno zbirko semen . Meseca maja, ko se je zemlja že ogrela, so njivo dobro pognojile in posadile semena. Vso leto so pridno skrbele zanje, konec septembra pa jih pobrale iz njive ter jih odpeljale v gasilski dom. Pod vodstvom članice Magde Intihar, ki ji idej nikoli ne zmanjka, so pripravile razstavo buč in preko fotografij predstavile nekaj utrinkov iz prejšnjih razstav. Razstavo so popestrile tudi risbice, pesmice in zgodbice učencev iz OS Hajdina, ki si razstavo vsako leto tudi ogledajo. Otvoritev razstave, ki je bila v soboto, 22. septembra v gasilskem domu v Gerečji vasi, so popestrile z manjšim kulturnim programom in pokušino jedi iz buč. Za pripravo razstave je potrebno veliko časa in veliko vloženega dela, zato so se odločile, da bo razstava odprta več dni. Na ogled je bila od 22. septembra do 1. oktobra, ko so buče pospravile in razdelile tistim, ki so jih želeli imeti, iz navadnih pa očistile semena, da bodo lahko v zimskih mesecih v najbližnji oljarni same naredile bučno olje. Izbirale so tudi najmanjšo in največjo bučo ter najlepši bučni aranžma v vasi. Z BUČAMI ZRA VEN PRI ODPRTJU HOTELA P RIMU S Zenske so 29. septembra sodelovale tudi na otvoritvi hotela Primus v Termah Ptuj s svojim bučnim aranžmajem, ki ga je izdelala Magda Intihar in s predstavitvijo kmečkega opravila »Spravilo buč«, kjer se je predstavil mešani pevski zbor Gerečja vas in mladi harmonikaš Simon Kaisersberger, ki skupaj s pevskim zborom popestri vsako dogajanje na vasi. Iskrene čestitke Društvu žena in deklet, še veliko dobrih idej in dobro letino tudi naslednje leto. JL HAJDINČAN november 2007 Najlepši aranžma družine Dragice Majcen Prikaz kmečkega dela, spravila buč, v Termah Ptuj. Večer kožuhanja na Sitarjevi kmetiji ¥ Tdruštvu žena in deklet občine V Hajdina še naprej dobro skrbijo za ohranjanje dediščine, običajev in navad, posebej odmevni pa so tradicionalni jesenski dogodki. S »kožuha-njem« so Hajdinčanke in okoličanke pritegnile tudi letos, ko so se zbrale pri Marti Sitar na Zg. Hajdini in tam v veseli druščini obujale spomine. Na »kožuhanju« smo srečali tudi hajdin-skega podžupana Janka Merca, ki je še kako spretno poprijel za »korpo« in pomagal odnesti kar nekaj košar polnih koruze. Pri Sitarjevih pa so se priprave na letošnje »kožuhanje« pričele že nekaj dni prej, ko je bilo treba koruzo še ročno potrgati in jo spraviti v skedenj. Da letošnja letina ni bila najboljša, nam je zaupala tudi gospodinja Marta, ki pa je bila vendarle vesela, da se je pri njej zbrala vesela družba in ji pomagala pri tem opravilu. In videti je bilo, da so prav vsi pri ne preveč napornem delu uživali, domače pevke so tudi zapele, na obisk pa so prišli še hajdinski ljudski pevci in muzikati, tako da je bilo vzdušje tapravo, in nekateri so porekli, da je bilo tako kot v starih časih. Po končanem delu in potem, ko so pospravili še »kožu-šje«, pa je prišla na mizo še bogata večerja in dobra vinska kapljica. Odleglo je vsem, tudi gospodinji, ki si je želela, da bi večer tradicije uspel v vseh pogledih in bi bili na koncu zadovoljni vsi. Videti je bilo, da je bila namera dobra, na Hajdini pa so tako znova dokazali, da imajo spoštljiv odnos do ohranjanja običajev in navad, ki vse preveč tonejo v pozabo. Za letos je delo zaključeno, koruza pospravljena, ostajajo le še fotografije in film v spomin na prijetno jesensko druženje pri Sitarjevih. Koruzni stroki so lahko tudi lep okras na kmetiji, samo speti jih je potrebno v šop ... In še zahvala predsednice društva Marije Pulko gostiteljici letošnjega »kožuhanja« Foto: TM HAJDINČAN november 2007 Pri Hajdinčankah na obisku Jožica Velišček V Terjetno se je boste spomnili, ko V je bila pred leti generalna sekretarka državnega zbora RS, zdaj je zaposlena v Službi vlade RS za zakonodajo, kjer je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaj - gospa Jožica Velišček. Nekaj let nazaj, ob obisku parlamenta, pa so z njo navezale stike tudi članice Društva žena in deklet občine Hajdina in prijateljska vez med njimi še kar traja in traja. In med poletnimi počitnicami, ko je bila gospa Jožica na oddihu v Termah Rogaška Slatina, se je odzvala tudi povabilu Silvestre Brodnjak in članic društva, da jih za kratek čas obišče na Hajdini. Zelja se jim je uresničila in dobile so se na prijetnem klepetu v dvorani gasilskega doma na Hajdini, kjer so skupaj tudi zapele in gostjo presenetile z majhno pozornostjo. V spomin na prijeten dogodek ostajajo fotografije, ki jih v društvu skrbno hranijo, tako kot vse ostale, ki so nastale v nekaj uspešnih letih delovanja društva. TM Številne Hajdinčanke so se želele srečati z Jožico Velišček, ki ji je Hajdina ostala še posebej pri srcu ... Foto: TM Buče, velike okroglinke tudi nagrajene f)o še eni uspešni Bučijadi v Ml Gerečji vasi se o bučah in bučkah, okrasnih in jedilnih, zdaj še mnogo več govori. Zdi se, da so buče najrazličnejših oblik in barv mnoge v hajdinski občini in naokrog, tako zelo navdušile, da jih bodo prihodnje leto prav gotovo posejali, a prav je, da predstavimo še najuspešnejše pridelovalce v letu 2007. Zmagovalec v vseh pogledih je družina Kirbiš iz Draženske ceste, domačija, ki še spada v hajdinsko faro in na kateri so imeli letos z bučami eno samo veliko srečo. Na veliko presenečenje je iz semen, za katere še prav vedeli niso, kaj lahko zraste iz njih, zraslo kar nekaj velikih buč, največja med njimi (obseg 194 cm in 55,2 kg) pa je bila tudi zmagovalka v prvi radijski akciji jutranjega programa Štajerska budilka na radiu Ptuj. Odlično so se odrezale tudi buče velikanke Dragice Meglič iz Skorbe, ki so bile prav tako nagrajene, gospo Dragico pa bi lahko spet pohvalili, saj je kljub obilici dela na kmetiji pridelala buče in bučke različnih barv in oblik, vse pa lepo razstavila na stari domačiji in tam pričarala krasno jesensko vzdušje. TM Buča velikanka pri Kirbiševih na Dra-ženski cesti, ki je zmagala v akciji radia Ptuj Z bučami okrašena hiša Megličevih v Skorbi. Foto: TM HAJDINČAN november 2007 Jesenska ekskurzija Društva žensk Hajdoše ¥ Tdruštvu smo imele na zadnjem V skupnem sestanku 6. septembra kar težko nalogo. Odločiti se je bilo treba, kam nas bo tokrat peljala pot. Ugotovile smo, da smo obiskale že kar precejšen del Slovenije. Po daljšem premisleku smo se odločile za naslednji plan. V soboto 29. septembra smo se zbrale pred hajdoškim gasilskim domom. Dogovorjene smo bile z g. Ivanom Tuškom, ki je z veseljem sprejel našo pobudo za spremstvo in vodenje ekskurzije. Tako nas je kar 38 članic pričakalo avtobus. Pot nas je peljala do prve postaje - ogleda rimske Nekropole v Šempetru v Savinjski dolini. Marsikatera od nas je razstavljene spomenike že videla, vendar smo šele ob razlagi g. Tuška zvedele zanimive podatke o razstavljenih rimskih grobnicah. DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE AKTIVNOSTI NAŠIH ČLANIC OD APRILA DO AVGUSTA 2007 - 16. 4. 2007 - odhod izpred gasilskega doma Hajdoše do ribnika pri Podlehniku, daljši sprehod okrog ribnika in skupinska malica; - 10. 5. 2007 - organiziran pohod po Halozah, obisk Korpičeve kmetije s pogostitvijo; -15. 5. 2007 - ogled Botaničnega vrta v Pivoli pri Hočah; -5.6.2007 - ponovno ogled Botaničnega vrta v Pivoli pri Hočah-dan vrtnic; - 22. 6. 2007 - obisk Semenarne Ptuj- dan odprtih vrat; - 26. 6. 2007 - obisk minoritskega samostana v Ptuju, ogled samostanske knjižnice in zatem še pokušina vin v kleti: - 7. 8. 2007 - ogled privatnega botaničnega vrta Tal v Zgornji Gorici pri Račah. V maju smo redno obiskovale šmarnice pri kapeli, vsaki prvi četrtek v mesecu pa se srečujemo na rednih mesečnih srečanjih (prisotnih 15 -25 članic). Zapisala Majda Turnšek Sledila je jutranja kava s priboljškom. V oblačnem dopoldnevu smo nadaljevale pot proti Ljubljani in dalje proti Postojni. Ker pravimo, da je vsako slabo za nekaj dobro, naj povem, da smo imele srečo, saj se je avtobus pokvaril prav na postajališču Lom, kjer smo tako nameravale postati in imeti daljši počitek. Stekla je akcija reševanja problema in dočakale smo drugi avtobus. Peljale smo se preko Pivke, Ilirske Bistrice proti Opatiji. S pomočjo vodnika smo spoznavale kraje ob poti. V Opatijo smo prispele v enkratnem sončnem popoldnevu. Ogledale smo si to staro in čudovito letovišče. Počitek ob vodi, razburkano morje in lep razgled daleč do otokov so bili pravi balzam za naše izletniške duše. Pot nas je nadalje vodila k naslednjemu cilju. To je bila bazilika nad Reko - Trsat, zares veličastno največje hrvaško Marijino svetišče. Domov smo se vračale preko Karlovca in Zagreba. Za nami je bil lepo preživeti dan in vsaka od nas je odnesla s seboj prijetne vtise iz celodnevnega druženja. Majda Turnšek m ., * 1 ro OBr - { U J rjpvdf ■ november 2007 HAJDINČAN Aktivnosti društva gospodinj Draženci 1. Po zelo dobro obiskani razstavi o ajdi in njenem pomenu nekoč in danes maja na ptujskem gradu v romanskem palaciju v društvu ni zmanjkalo idej za spoznavanje znamenitosti in izobraževanje članic. Že 24. junija, dan pred praznikom, smo se odpravile v Škofjo Loko in po Selški dolini do Železnikov in Dražgoš. Glavni namen je bil obisk šole kulinaričnih umetnosti kulinarika Goljata v Škofji Loki, ki nam je v nekaj minutah razkril številne majhne in velike kuharske skrivnosti. Vse, kar je pred našimi očmi ustvaril, smo na koncu z velikim užitkom pojedli. 2. Mesec julij pomeni za naše društvo srečanje s kosci in žanjicami na Stari gori »žetev zlatega klasja«, domačini so dosegli odlično drugo mesto in navdušeni prinesli domov pokal in priznanje. Konec julija pa smo z veseljem prisluhnile članicam Društva gospodinj Juršinci na Prazniku gospodinje, ki so letos zbirale sredstva za onemogle gospodinje. Prispevale smo nekaj izdelkov od ajdovih in jajčnih rezancev, ajdovih sladkih dobrot. 3. Na Marijin praznik Draien-čanke na Veliki Planini Po večletni želji smo letos na Marijin praznik 15. avgusta organizirale pohod na Veliko planino. Do zasedenosti avtobusa smo zraven z veseljem povabile še naše otroke in može. Vzdušje je bilo nepopisno. Na vrhu Planine, ki je pravi zaklad narave, nas je zeleno okolje, šepet vetra in pesem kravjih zvoncev popeljalo daleč Pred novim hotelom Primus stran od drvečega vsakdanjika. Na vrhu se nahaja pastirsko naselje, njen zaščitni znak krave, ki se pasejo po prostranih pašnikih, v kočah pa pastirji pripravljajo sir in kislo mleko. Možen je bil ogled edine še ohranjene prvotne koče - Preskarjeve bajte, že na daleč prepoznavne po svojstveni obliki. S počitkom ob vznožju cerkvice Marije Snežne ob poslušanju svete maše je bil ta praznik še posebej doživet. Ta dan je obiskalo Planino nekaj tisoč ljudi. 4. 1. september je bil za našo vas kakor za Društvo gospodinj poseben dan - otvoritev novega vaškega središča. Skupaj z vaščani smo porabili kar nekaj časa za ureditev okrasnih gred vaškega središča, kakor za okrasitev nove vaške kapele. Seveda na sami pogostitvi ni manjkalo žensk z rumenimi predpasniki. 5. Za konec meseca pa smo si rezervirale soboto za ogled zanimivosti v naši bližnji okolici. Z velikim navdušenjem smo sledile vodenemu ogledu po novem hotelu Primus pri Termah Ptuj, opravile še skupen posnetek pred ptujskim lepotcem in se dalje odpeljale na ogled Mitrejev na Sp. Hajdini, kjer nas je že čakala ga. Mojca Vomer Gojkovič, ki je na kratko podala nekaj besed o mitrejih. Ogled Mitrejev smo združile z našim novim letošnjim projektom »o glini«. Dan smo zaključile s peko kostanjev in pečenimi ribami pri ribogojnici v Šturmovcih. Ob zaključku smo zastavile nekaj ciljev, ki nas čakajo v jesenskih dneh, ko se aktivno začnemo ukvarjati z glino. Zdenka Godec HAJDINČAN november 2007 v Ze tretji literarni večer ustvarjalcev občine Hajdina Najprej le prazen list papirja, tisoč misli, ki želijo se roditi. Pesnikova duša trepeta in srce nemočno ihti, se svoji strasti vda, ko svoje upe, želje na papirju prepozna. T^oezija leži globoko v človeški K duši in le redki so tisti, ki znajo najti pot do nje. V občini Hajdina imamo veliko mladih in malo starejših pesnic, ki so z veseljem predstavile svoje verze zbrani publiki v Gasilskem domu Hajdoše. Sobotni večer, 13. oktober, je bil obarvan v znamenju pesmi o domačem kraju, veselju, ljubezni, žalosti, jeseni ... Literarni večer, ki ga je organizirala Zveza kulturnih društev Hajdina, so s prijetnim petjem o tvorile Gmajnarice iz Hajdoš, s katerimi prepeva tudi Olga Vidovič, ki je tudi ustvarjalka pesmi in je že izdala svojo pesniško zbirko Drugi jaz. »Zapojemo rade vam, da polepšamo vam življenja dan. Je pesem združila nas, to hajdoških Gmajna-ric je glas,« je v eni izmed pesmi zapisala Olga Vidovič. Za pesniški podmladek se nam v Občini Hajdina ni treba bati, saj so se na literarnem večeru predstavile tri učenke OS Hajdina: Nina Zupanič in Katja Bedrač iz Hajdoš ter Veronika Gojkošek iz Gerečje vasi. Še čarobnejši večer so pričarali zvoki violin, na katere sta zaigrali Eva in Lucija Pribožič iz Ptuja. Srednješolki Tina Intihar iz Gerečje vasi in Polona Glažar iz Hajdoš sta zbranim predstavili svoje poglede na življenje. V zadnjem delu literarnega večera pa so se predstavile še Marija Markovič iz Hajdoš, Julijana Gvozdarevič iz Skorbe - tudi voditeljica Ljudskih pevk KD iz Skorbe, Terezija Golob iz Dražencev, ki je izdala pesniško zbirko Moje rime in Olga Vidovič iz Hajdoš. Program je povezovala Patricija Kikl, članica Gledališke skupine KD Skorba. Med povabljenimi gosti se je večera udeležil Zmago Rafolt, predsednik Literarnega kluba upokojencev Slovenije, in Nataša Petrovič, vodja JSKD RS Območne izpostave Ptuj. Zbrani pa so si lahko ogledali tudi razstavo kiparskih izdelkov, ki so jih ustvarili osnovnošolci na počitniških likovnih delavnicah pod vodstvom Mojce Grula. Estera Korošec Nepozabni dnevi na Gajserjevi kmetiji v Skorbi T^ruštvo Praha že nekaj let orga- L/nizira taborjenje s športnimi dejavnostmi na Gajserjevi kmetiji v Skorbi. Predsednica društva Praha in lastnica kmetije v Skorbi Vida Gajser se je pred leti odločila, da bo na kmetiji organizirala tabore za otroke. »Ker nisem imela izkušenj s kmetovanjem, sem se odločila, da bom kmetijo namenila za otroška taborjenja. Otroci na taboru spoznajo drugačen način življenja in zame je zelo pomembno, da se na ta način vračamo nazaj k naravi.« Iz leta v leto se število otrok, ki preživijo na taboru, povečuje. Predvsem starši so tisti, ki so se začeli zavedati, da je za otroka zelo pomembno aktivno preživljanje poletnih mesecev in druženje z vrstniki. To pa ni tako preprosto, saj otroci svoj prosti čas najraje namenjajo televiziji, računalniku in počitnice so ponavadi tisti čas, ko otroci ne vedo, kaj bi počeli. Tudi v občini Hajdina so se odločili, da bodo že četrto leto zapored pomagali otrokom OŠ Hajdina in otrokom iz Dražencev OŠ Breg, da bodo lahko nekaj dni preživeli v naravi s svojimi vrstniki. V ta namen je občina Hajdina preko Zveze kulturnih društev Hajdina financirala polovico stroškov tabora za vsakega udeleženca. Na tabor se je prijavilo 52 otrok, vendar se ga je zaradi omejenega števila prijavljenih, udeležilo 34. Otroci so 25. junija 2007 prispeli na Otroci na hoduljah, ki jih je izdelal in sponzorsko daroval društvu Praha gospod Cestnik iz Dražencev ito: Dženana Bečirovi november 2007 HAJDINČAN Gajserjevo kmetijo, kjer so jih pričakali drugemu, zelo pomembno pa je tudi izkušeni mentorji. »Otroci se na takem to, da starejše udeležence spodbu-taboru naučijo samostojnosti, pri- jamo, da pomagajo mlajšim,« je še lagajanja, tolerance, pomagati drug povedala Vida Gajser. _____________________________________________________!________________________________________ Vsi udeleženci tabora občine Hajdina skupaj z mentorji. Foto: E. Korošec Jutranjega vstajanja ob sedmih in telovadbe so se hitro navadili. Po zajtrku so se odpravili v bližnje Terme Ptuj, kjer so plavali, igrali, se zabavali. Osemletna Taja iz Hajdoš se je najbolj veselila vsakodnevnih dogodivščin v toplicah. Po kosilu so poskrbeli za pomivanje posode in sledil je kratek počitek. Fantje so najraje igrali nogomet, punce pa so se igrale med dvema ognjema. Nika iz Skorbe je bila najbolj vesela, ko so tabor obiskali žonglerji, ki so jim pokazali različne trike z žogo. Presenečenje pa so jim pripravili tudi bruhalci ognja. Devetletna Klara iz Zgornje Hajdine pa je povedala, da se kljub nevihti nič ni bala spati v šotoru. Nastop za starše, ki so ga pripravil dan pred odhodom, je bil zelo uspešen. Staršem so pripravili čudovit program s plesom in petjem. In na vprašanje, če bi radi še ostali, so vsi v en glas zavpili, jaaaaa. V imenu občine Hajdina in Zveze kulturnih društev Hajdina je vse zbrane ob zaključku tabora pozdravil tudi predsednik ZKD Hajdina Ivan Ogrinc z obljubo, da bodo na občini Hajdina tudi drugo leto poskrbeli za sofinanciranje cene tabora za otroke iz naše občine. Estera Korošec V Skorbi nastale male kiparske mojstrovine TXeset počitnikarjev iz občine UHajdina se je nekaj dni družilo v domu krajanov v Skorbi na tretjih počitniških ustvarjalnih likovnih delavnicah, letos s poudarkom na kiparstvu. Z mladimi je znova ustvarjala domačinka Mojca Grula, likovna pedagoginja, in bila kar malo presenečena nad zavzetostjo in dobrimi idejami mladih umetnikov. V veliko pomoč pa jim je bil tudi Ivan Ogrinc, predsednik Zveze kulturnih društev občine Hajdina, ki je tudi letos organizirala delavnice ob veliki pomoči hajdinske občine. Po risbi in slikarstvu se je mentorica delavnic Mojca Grula letos odločila, da mlade pouči še o osnovah kiparstva in skupaj z njimi ustvari male kiparske mojstrovine, ki bodo obogatile tudi katero od razstav v domačem kraju. Sicer pa je Mojca zadnji dan druženja dejala, da si je že na začetku priprav delavnic zadala, da bo z mladimi ustvarjalci vsako leto poskušala obdelati eno likovno področje, in zanimivo, mladi so kiparjenje letos sprejeli z velikim zanimanjem. Najprej so se naučili nekaj osnov, spoznali vidnejše svetovne umetnike in njihove kiparske mojstrovine, pregledali nekaj literature, potem pa so se lotili dela. ■p Mladi umetniki so z likovno pedagoginjo Mojco Grula v Skorbi spet likovno ustvarjali in ob tem zelo uživali. Tudi iz siporeksa lahko nastane krasen izdelek. HAJDINČAN november 2007 GRB OBČINE IN KIP BOGA MITRE -OSREDNJA MOTIVA ZA USTVARJANJE Mlajši delavničarji so se posvetili oblikovanju iz gline in se takoj na začetku posvetili reliefom, izhajali pa so iz grba hajdinske občine, nato pa nadaljevali s portreti in nastali so prav zanimivi kipci boga Mitre, pa še nekaj prav vsakdanjih manjših figuric. Malo starejši pa so se posvetili oblikovanju iz siporeksa, naredili so prav tako nekaj reliefov, tudi domišljijo so uporabili zraven in se izkazali kot že pravi mojstri, saj so pri delu uporabljali tudi dleto, kladivo in še kaj. Mojca je ob tem dejala, da je siporeks zelo uporaben material, sicer predstavlja bolj zahtevno obdelavo, delo z njim je bolj zamudno, lahko pa v njem upodobiš karkoli in je na koncu lahko lep izdelek, še posebej v portretni tehniki. Ob koncu delavnic so udeleženci delavnice povedali, da so zelo navdušeni, da je bilo znova prijetno delati z Mojco, da je gospod Ogrinc lepo skrbel za njih, še posebej veseli pa so bili, da so lahko svoje prve kiparske izdelke razstavili že na praznovanju ob 25-letnic obstoja doma krajanov. TM Teden dni ustvarjalnih delavnic za otroke v Dražencih \ Tčasu od 16. do 20. julija so v V gasilskem domu v Dražencih potekale otroške ustvarjalne delavnice pod vodstvom treh mentoric: Simone Cebek, Vanje Vukalič ter Sabine Intihar. Tako kot lani je tudi letos delavnice organiziralo Kulturno društvo Draženci. Poletni čas je čas, ko otroci pozabijo na šolske obveznosti in se prepustijo zabavi. V tednu ustvarjalnih delavnic smo ta zabaven del združili s tem, da smo se tudi nekaj naučili. Teh pet dni je potekalo zelo hitro, saj čas z otroci vedno hitro mine. Vsak dan smo naredili nove izdelke in se zraven tudi igrali. Prvi dan smo naredili vremensko postajo, da smo potem lahko vseh pet dni opazovali kakšno vreme bo. V naslednjih dneh smo ustvarjali vse od jadrnic, duhcev, peskov, do risb. Za te izdelke smo uporabili vsakdanje predmete (wc rolice, lesene palčke, kinder jajčke), ki so jih lahko otroci kar sami prinesli od doma. Po napornem delu je prišla vedno prav kakšna igra. To so bili Indijanci in priseljenci, čarovnica, gnilo jajce, štafetne igre ... Da pa nismo povsem pozabili na šolo, smo odigrali kviz med mlajšimi in starejšimi. Tako so mlajši in starejši bili razdeljeni v dve skupini, da so lahko tekmovali med sabo. Zadnji dan pa je potekal malo drugače. Fantje in punce so naredili dve lepenki naše slovenske zastave. Za razvedrilo smo se na koncu vsi praznih želodcev dobro najedli. Prav tako kot otroci smo se tudi mentorice zelo zabavale in naučile nekaj novega. Izdelki tega tedna dokazujejo, da otroci znajo biti vztrajni in narediti marsikaj lepega. Starejši pa so pokazali veliko tolerance do mlajših, saj so jim radi priskočili na pomoč. Elvira Janžekovič Četrtošolci z razredničarko Mojco Purg so v pesmih oblikovali nekoliko svobodnejši verz in nastale so zanimive pesmice. Bedarije Vedno sanjam jaz norije, vmes pa delam bedarije! Enkrat kemikalije sem mešal tak', da je hišo vrglo v zrak. Enkrat mamici je prekipelo. Rekla je: »zdaj pa dosti, Beno!« Ampak jez sem trma taka, da prevrnit sem šel še dva smetnjaka. Gašper Mlakar Čarovnica iz praha Čarovnica iz praha z metlo prileti in zagleda luže tri. Male žab'ce grejo k mlaki, velike žabe tri pa namakajo si oči. Čarovnica z metlo odleti in začara žab'ce tri. Zab'ce ostanejo začarane v oči, velike pa jih gledajo v oči. Nika Knez Čarovnica zvezdoplovnica Čarovnica Zvezdoplovnica po svetu je hodila. Bila je strašno grda in debela. Ko te je zagledala, te je začarala. Marko Ponikvar november 2007 HAJDINCAN Utrinki iz vrtca Vijolica -»Praznovanje jeseni in teden otroka« X Tsako jesen v našem vrtcu pripravimo praznovanje jeseni, V letos z naslovom Tetka jesen na obisku. Otroci so opazovali jesen, spoznavali, okušali in prinašali njene plodove in vse kar smo zbrali smo uporabili za igro »Tržnico«, kjer so otroci kupovali za gumbe in ob tem spoznavali blago na trgu in se igrali različne vloge: kupec-prodajalec. Ogledali smo si lutkovno igrico Sandi prepir, ki so jo odigrale naše vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. Prvi teden v oktobru pa smo praznovali teden otroka. Naš moto je bil: V igri je srečno naše otroštvo. Ves teden so se dogajale aktivnosti s privlačnimi vsebinami. Izvedli smo jesenski kros, likovne delavnice z izdelovanjem živali iz naravnega materiala, se družili z vzgojiteljico plesnih uric Ivanko in »gradili lepši svet«, si ogledali lutkovno igrico Zakaj čebelicam ni nikoli dolgčas, ki so jo izvedli učenci OS Markovci z mentorico Natašo Lačen. Imeli smo tudi dan za »smešnice« in se nasmejali do solz. Ob koncu smo se družili, prepevali znane pes- Buča, Gaja (5 let), mentorica Danica Blažič Praznovanje jeseni ... ko smo si naredili tudi sadna nabodalca. mice ob spremljavi harmonike. Pridružila se nam je vzgojiteljica Tamara, ki nas je zabavala po »angleško«. Vrh našega jesenskega dela je bil tradicionalni kostanjev piknik, letos že sedmič po vrsti, ki se ga je udeležilo okrog 250 staršev, otrok, sestric, bratcev, babic, dedkov in vzgojiteljic. Povabili smo posebno gostjo, vsem znano gospo Mišo Pušenjak, ki nam je v svetovalnem kotičku povedala nekaj o zdravi prehrani. Starši so pekli kostanje in iz jesenskih plodov pripravili čudovito razstavo - pravo pravcato bučijado. Manjkala ni niti buča velikanka s težo 55 kg. Počaščeni smo bili s preletom motornega zmaja nad našim igriščem. Hvala gospodu Marjanu Serecu - Tajdinemu dedku. Vzdušje in razpoloženje je bilo tapravo, starši in vzgojiteljice pa zadovoljne. Vsi smo si bili edini in sklenili, da se drugo leto zopet srečamo. Zbrala: Danica Hotko Obiskala nas je tetka Jesen. Malčki iz oddelka 2-3 z Magdo, Nado, Danico ob buči velikanki. Vse je dišalo po pečenem kostanju. V prvih septembrskih dneh so malčki iz vrtca Vijolica obiskali cirkus na Ptuju in tam občudovali kamelo. Tradicionalni jesenski piknik v vrtcu Vijolica ¥ Ttednu otroka smo se starši, otroci in vzgojiteljice w iz enote Vijolica srečali že na 7. tradicionalnem kostanjevem pikniku. Jesenski popoldan je ob toplem soncu pogrel še otroški živžav in veselje ob druženju s starši, prijatelji in vzgojiteljicami. Druženje je bilo nadvse zabavno, saj smo mamice pripravile razstavo jesenskih plodov , ki so jih otroci prinesli v vrtec, medtem ko so atiji poskrbeli za peko kostanjev. Tokratni piknik je imel tudi poučno plat, saj nam je družbo delala Miša Pušenjak, ki nam je ves čas dajala koristne nasvete in nam odgovarjala na vprašanja. Vzdušje je bilo sproščeno in veselo, starši pa smo se soglasno strinjali, da bi bilo takšnih druženj veliko, saj so nam vsem v veliko korist. Čestitke pa gredo vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic, ki so odlično pripravile ta dan. Saška Serec V vrtcu Zvonček se radi družijo T^azgiban in nadvse ustvarjalen teden IVotroka so imeli tudi v novem ptujskem vrtcu Zvonček, ki ga obiskuje kar lepo število otrok iz občine Hajdina. Ob mednarodnem dnevu miru so na zelenici vrtca posadili lipo, posebej lepo in doživeto pa je Malčki so vzgojiteljicam pomagali posaditi lipo bilo še sredi oktobra, ko so v vrtcu priredili kostanjev piknik in druženje s starši malčkov. Potem ko so se pekli sladki kostanji, so se malčki in nekateri najbolj pogumni straši pomerili še v tekmovanju; nekateri so obirali jabolka, drugi nalagal listje, vlekli vrv in skakali v vrečah. Od letošnjega do prihodnjega septembra pa bo v Zvončku še veliko podobnih srečanj, obljubljajo prijazne vzgojiteljice, ki si zaslužijo vso pohvalo. TM Na kostanjevem pikniku so se tudi igrali. Foto: TM november 2007 MAJDINČA N Ne gre za strah pred zasebnimi šolami Spoštovani starši naših učencev in bralci Hajdinčana! Začelo se je novo šolsko leto, pred nami so postavljene zopet pomembne in odgovorne naloge, ki smo vam jih predstavili v naši Šolski publikaciji. Ob rednem šolskem delu po učnih načrtih smo si tudi letos v letni delovni plan zapisali kar nekaj pomembnih nadstandardnih dejavnosti z našimi učenci, to je uvajanje dveh tujih jezikov, šola v naravi, plavalni tečaji, različne interesne dejavnosti, raziskovalne naloge in nadaljevanje izvajanja republiških projektov zdrave šole in ekošole. Ob dnevu šole v četrtek, 8.11.2007 ob 16. uri, bomo na šolski prireditvi podpisali tudi eko-listino ter sprejeli šolsko himno in šolski znak ekošole. Na to prireditev vas vljudno vabimo. Pred začetkom novega šolskega leta je naš šolski minister napovedal manj vsebinskih in drugih sprememb za področje osnovne šole in nekaj več na področju srednješolskega izobraževanja. A smo kljub temu v tem času priča kar precejšni medijski pozornosti, namenjeni sprejemanju novih zakonskih določil pri dveh šolskih zakonih, to je Zakona o osnovni šoli in Zakona o financiranju in organizaciji vzgoje in izobraževanja. Zaposlene v javnem šolstvo skrbi predvsem preveč posplošena javna razprava, kaj pomeni uvajanje zasebnih osnovnih šol v našem že kar dobro utečenem sistemu vzgoje in izobraževanja. Ena od posledic, povzročenih s predlaganimi spremembami sedanje šolske zakonodaje, je velika zaskrbljenost za prihodnost javnega šolstva, ki jo strokovna in širša javnost izraža s podporo k pozivom za kakovostno javno šolstvo. Ne gre niti za strah pred kakovostnimi zasebnimi šolami, niti za podcenjevanje javnih, gre za upravičeno skrb, da se bodo javne šole zaradi ukrepov šolskih oblasti postopno znašle v slabšem položaju kot doslej. Ne moram se spuščati v podrobnejšo analizo posledic takšne ali drugačne odločitve, niti pokazati na šibkost nekaterih drugih argumentov, s katerimi se skuša opravičiti stoodstotno financiranje zasebnih šol. Dokler nimamo jamstva, da ob nenehnem padanju števila učencev ne bo ogrožena mreža in obstoj določenih javnih šol, je skrb za kakovostno javno šolstvo še kako upravičena. Sole nikoli niso bile zaprte ali izolirane od okolja in družbe, so pa nekatere šole imele več in bogatejše vezi z okoljem, razvijale so različne načine sodelovanje in imele različne koristi od tega. Tako bo verjetno tudi po sprejetju nove šolske zakonodaje v mreži javnih, še dodatna mreža zasebnih šol ob enako odmerjenih proračunskih sredstvih kot doslej, prišlo do različnih statusnih položajev ene ali druge. Za uspešno spremljanje šolske politike z uvajanjem zakonskih sprememb je usmerjanje našega šolskega dela v tem obdobju še kako pomembno. V celotnem učno-vzgojenem procesu šole zato pričakujemo tvorno sodelovanje vodstva šole s strokovnimi delavci, starši in družbenimi dejavniki našega okolja. Želim, da skupaj oblikujemo izhodišča za spremljanje in usmerjanje določenih ciljnih usmeritev, zato med šolskim letom načrtujemo in pričakujemo različna srečanja s starši naših učencev. Svoje razmišljanje o napovedanih zakonskih spremembah, med drugim tudi o uvedbi zasebnih šol zaključujem s prepričanjem, da je šola živ organizem, ki se bo dobro razvijala in rasla le v zdravem in pravilno usmerjenem družbenem okolju. Ravnatelj Jože Lah v Prispevki učencev OS Hajdina DOMOVINA Davno je tega, odkar nastala je Slovenija. O tem jaz dosti še ne vem, ker mlada sem. Mamo, atija spoštujem, zgodbe o domovini občudujem. O, saj predobro vem, da lepo je živeti v deželi tej. Veliko, mnogo je stvari, kar človeka žalosti. Ideja moja bi bila, naj vsak od nas nekaj pozitivnega nam da. Naj bo strpnosti in dobrega veliko, to moje je vodilo. A vem, da želje moje eno so: Slovenija naj večno bo! Sanja Kolarič, 8. r. ¥ Tsak trenutek je vredno izkoris-V titi. Včasih ga namenimo sebi, prijateljem, knjigam, športu ... Naši osnovnošolci so ga tokrat posvetili ustvarjanju. Ob prijetnih priložnostih si radi krajšajo čas in s svojo domišljijo prispevajo delček tudi sami. Tako so pisali ob prazniku buč v Gerečji vasi in se kot pesniki predstavili na literarnem večeru v Hajdo-šah. Svoje prispevke pa so namenili tudi taboru, pravljičnim uricam v šoli, kjer so ob Projektu Muce Copatarice izdelovali lutke v prvi triadi, nekoliko večji pa so se predvsem preizkušali pri slovenskem jeziku. Uredila S. Hajšek LJUBEZEN Ljubezen je pesem, spletena v rimah, je pesem, ki se piše v notah. V vrsticah se piše, se sama igra, srce ti zapoje, poljubček ti da. Katja Bedrač PRIJATELJSTVO Prijatelj je ta, ki te pozna. Te opazi, kot solza v očeh drgeta. Ko v srcu te žalost obda, takrat je prijatelj tisti, ki te dobro pozna! Katja Bedrač SREČA Sreča je lepa vesela teta, ki te razveseli, ko te žalost dobi. Je najlepše darilo, ki ga lahko dobiš. HAJDINČAN A sreča se ne dobi v trgovini. Obišče te sama, ko jo najmanj pričakuješ, preide iznenada. Katja Bedrač, 8. r. Katja je doma v Hajdošah. Je uspešna gasilka in u njihoui družbi preživi tudi največ svojega prostega časa. Vzpodbude za pesmi je dobila pri slovenskem jeziku, nakar se je tudi sama preizkušala v njih. Veliko je pomeni prijateljstvo, ljubezen in sreča, zato o tem piše tudi tokrat. Sončnica Sončnica žari kot sonce rumeno, njen cvet se mi kot sonce zdi. V mesecu oktobru smo predvsem poskrbeli varne prometne poti najmlajših. Ob mentorici Karmen Jerenko so učenci prisluhnili policistu Igorju Levstiku, ob njih pa sta učenca policista Veronika in Niko. Ponoči na balkonu sedi vse so se lepo imele, in v nebo, polno zvezd, strmi. tra la la la la la la. V sredini ima polno semen, dobra so, da jih lahko pojem. Ptice jo rade obiskujejo in semena jedo. Raste in raste visoko v nebo. Ko pišem pesem, k sončnici odhitim, Da si misli osvežim. Nina Zupanič Naša muca maca Muca maca na ograji sedi, z repom pomiga, tačke prekriža in zamiži. S smrčkom povoha, klobaso dobi, na postelji rumeni pa spi. Ko pride jutro, pa skoraj cel dan spi. Nina Zupanič, 6. r. Nina je prav tako doma v Hajdošah. Stara je 11 let in se je že potrdila kot pesnica. Včasih napišeta kaj skupaj s prijateljico. Rada ima naravo, saj v svojih pesmih piše o sončnicah in muckih. Žiraf j a svatba Žirafe svatbo so imele, vso noč so rajale in pele, Žikica, nevesta mlada, ženin je bil Žirafon, rajala oba sta rada, tra la la la la la la. Po večerji tolčejo kopita, ženin in nevesta se smejita, potem pa se še zavrtita, tra la la la la la la. Škorpijoni pa so poslušali, kaj ropot pomeni tak, tisto noč vso niso spali, tra la la la la la la. Gabriela Stumberger Svet Bil je cel svet, mrzel kot led in ni se hotel vrtet. Vrtet se začni, so vpili vsi, ker se nam zdi, da brez dneva in noči se nič ne zgodi. Svet, mrzel kot led, je začel pet: »Mogoče pa res je, kar govorite in tudi vi se radi vrtite.« Zato se je svet, mrzel kot led, začel vrtet. Gabriela Štumberger, 4. a november 2007 HAJDINČAN Gabi rada riše in si izmišljuje zgodbe. Vsak dan gre na sprehod. Njena najljubša barva je rdeča, najljubša žival je žirafa. Doma ima polno plišastih žiraf. Izgubljena buča (zgodba) Nekoč je živela kmetica, ki je na Dunaju imela sorodnike. Nekega dne je od tam prišlo čudno pismo. V njem je bilo pet bučnih semen. Priložen je bil tudi list, na katerem je pisalo, da so semena posebne vrste in oblike, kakor druge buče in naj jih čuva, saj gredo živalim zelo v slast. Kmetica je čez nekaj dni odšla na njivo in tam začela saditi semena. Ker je pihal veter, je eno seme odneslo na sosednjo zapuščeno njivo. Čez nekaj mesecev so semena pognala in zrasle so res lepe buče. Na sosednji njivi, na katero je odneslo seme, buča še ni dozorela. A kmalu je tudi ta buča dobila pisane barve. To je opazila svinja in jo hotela pojest, a je ni mogla, saj je bila buča bolj majhne vrste in se je skrila. Drugi dan je prišel zajec in jo hotel pojesti. A tudi njemu se je skrila. Naslednji dan je prišla srna, a tudi njej je naredila enako. Četrti dan je buča mislila, da je nevarnost že minila, ko je ravno takrat prilezel polž. Buča je mislila, da je z njo konec, vendar je takrat zapihal veter ter jo premaknil ob poljsko pot in polž je ni več našel. Čez dva dneva je zajec prišel k svinji, srni in polžu ter jim povedal, da so na njivi zrasle štiri okusne in sočne buče ravno za njih. Tako so šli na njivo in buče pohrustali. Ko je prišla kmetica, je opazila, da lepih buč ni več, od njih so ostali samo peclji. Vsa žalostna je odšla proti domu in ob poljski poti opazila enako bučo, kot so bile njene, vendar dosti manjšo in lepšo. Tako jo je žalost minila in bučo je veselo pobrala. Čez nekaj dni je bila v vasi bučijada in kmetica je svojo bučo ponosno odnesla na razstavo. Tam se je buča šopirila v vsej svoji lepoti. Bila je lepe rumeno-oranžne barve z zelenimi pikicami, na vrhu je imela srčast rdeč pecelj. Vsi so jo občudovali, ker je bila resnično lepa. Ko je bilo bučijade konec, so iz buče pobrali semena za naslednje leto. To se je nadaljevalo iz leta v leto, dokler je kmetica skrbela za buče. Tamara Majcen, 5.r O bučah Jej bučo, da se boš kaj »naučo«. Pazi, da buča ne poči, ker boš iskal koščice po Soči. Reci kamen in buča bo plamen. Bliža se jesen, kup buč je že zelen. Sestavili: Katja D., Sanja, Mitja, Katja B., Tilen, Nastja, 8. r. Nezadovoljna buča Na lepem polju je sedela mala buča. Bila je mala kot krt. Bila je najmanjša buča na polju. Buča se ni in ni hotela sprijazniti s svojo majhnostjo. Nekega dne pa je priskakljala miš Rozi in jo trikrat preskočila. Buča se je razjezila in jo napodila: »Oh kako sovražim svojo majhnost.« Mimo je priskakljal gospod Štrk z veselo novico v krilih: »Danes sem letel nad mestom in si ogledal buče, ki so se vozile nad ljudmi.« Buča je samo biserno gledala gospoda Štrka: »Oh, ko bi jaz bila na razstavi teh čudovitih buč.« Buča je samo čakala in čakala in minevale so ure in ure, a nikogar ni bilo ponjo. Nato je priletela lastovka Mici in prinesla sporočilo: »Danes sem letela nad restavracijo in se nenadoma zaletela v okno. Videla sem buče, ki so na krožniku plavale v omaki.« Buča je še bolj zasanjano gledala v lastovko. Minilo je eno leto in končno se je malo zredila in porjavela. »Poglej no, zdaj sem že srednje rasti,« se je razveselila buča. Nato je spet priskakljala miš Rozi in jo trikrat preskočila. »Oh, kako sovražim svojo majhnost!« je spet zakričala. Minili sta dve leti in buča je prišla v srečni dom. Imela je dosti korenin, zato je šla težko ven iz zemlje. Bila je pisanih jesenskih barv in dovolj debela. Z avtom se je peljala prvič. Končno se je pripeljala v kuhinjo razkošne restavracije. Tam je videla nože, pečico in mešalnik. Postalo jo je zelo strah, zato se je hotela premikati, a ni mogla, ker je bila preveč debela. Napočil je trenutek, ko je kuhar stopil v kuhinjo. Vzel je nož in jo razrezal za v omako. Ugotovil je, da je gnila in jo vrgel v vrečo za ostanke. Buča od tistega časa naprej ni več živela. Nika Klaneček, 5. r. TABOR UČENCEV 9. RAZREDA OŠ HAJDINA -KRANJSKA GORA Učenci 9. razredov OŠ Hajdina so se v mesecu septembru udeležili tabora, ki ga je organiziral CŠOD DOM KRANJSKA GORA. V tednu dni so učenci spoznali Kranjsko Goro, naravne in kulturne znamenitosti okolice doma: Triglavski narodni park, naravni rezervat Zelenci, Planico, Kekčevo deželo. Učne vsebine so bile pestre: kamnine in minerali, Triglavski narodni park, gozd, življenje v vodi, barje Zelenci, rastline v človekovi prehrani, Zdravilne rastline, prehrana v naravi, živa bitja v umetnem okolju. Spoznali so značilnosti naravnega okolja: neposredno bližino sredogorja in visokogorja skalnih Julijcev in gozdnih Karavank, srednjegorsko in visokogorsko rastje in živalstvo, zaščitene in redke vrste rastlin in živali, geološke posebnosti pokrajine, alpsko ledeniško dolino, mokrišča, izvir Save Dolinke. Učenci so se v šolo vrnili z lepimi spomini. Nekaj utrinkov s tabora: Zanimiv dogodek: pogled s Karavank in kolesarjenje po urejeni kolesarski stezi do znamenite Planice. Karin Sagadin Vesel dooodek: streljanje z lokom, vožnja s kanuji po jezeru Jasna. Martina Fekonja Skoraj strašen dogodek: ker smo bili v Pravljičarka Agica Kovše je učencem pričarala pravo Copa-taričino deželo. Ob 50. rojstnem dnevu Muce Copatarice so se učenci zelo razveselili svojih muck, ki so jih sami izdelali ob pomoči mentoric. V torek dopoldan smo preučevali vodo in živali v naravnem rezervatu Zelenci. Ob raziskovanju ekosistema smo spoznali tudi vplive turizma in kmetijstva ob izviru Save Dolinke. Seznanili smo se tudi s predpisi, ki omejujejo poseganje človeka v ta enkratni prostor Julijskih Alp. Leja Topolovec V četrtek smo imeli daljši kolesarski izlet. Na njem smo ponovili pravila varne vožnje. Med krajšimi postanki smo si ogledovali naravne znamenitosti. Zgornje savske doline, obiskali naravni rezervat Zelenci in znamenito dolino Planice. Tam smo se povzpeli na pobočje največje skakalnice. Bili smo že utrujeni, veseli, da nam je podvig uspel. Anja Ribič Devetošolci, veselo v gore! Taborniki so že pripravljeni na veslaške podvige. sobah preveč glasni, smo bili tik pred tem, da bi morali oditi domov. Tomi Nežmah Ob 11. uri smo prispeli v dom. Po prijaznem pozdravu smo odšli v sobe in raztovorili prtljago. Takoj smo izvedeli tudi za hišna pravila, katerih smo se poskušali držati. V četrtek zjutraj smo se odpravili na daljši izlet - Karavanke. Pred nami se je odprl prekrasen razgled. Ko smo se vrnili s pohoda, smo v domu z užitkom pojedli kosilo. Večina učencev se nas je odpravila k zasluženem počitku, nekateri so igrali še nogomet ali košarko. Zabava? Ko nismo spali... Matevž Lipovšek V domu smo tudi poslušali glasbo, brali revije, se sladkali, smejali. Včasih se nam je zdelo, da moramo prezgodaj spat, zato smo skrivaj odšli v prepovedano sobo deklet. Bili smo preveč glasni, zato se je tam v trenutku pojavila učiteljica. Zabave je bilo hitro konec. Zame je to bil najbolj "odštekan" dan. Ino Prelog Dopoldan smo šli na pohod do Triglavskega narodnega parka. Seznanili smo se z njegovimi značilnostmi. Veliko smo se naučili o odnosu človeka do narave v alpskem prostoru. Po pohodu se nam je okusno kosilo zelo prileglo. Sara Burjan poskrbeli, da je učenje bilo zabavno in zanimiv. Vse dni smo imeli tudi lepo vreme. Tabor je lep spomin. Poslovili smo se od učiteljev in se odpeljali proti šoli, kjer so nas že čakali starši. Veselo snidenje! Tjaša Steiner Vsebine in dejavnosti na taboru so bile pestre. Najljubši športni dejavnosti sta bili lokostrelstvo in vožnja s kanuji. Naučili smo se mnogo koristnega in se z novimi znanji veselo vrnili domov. Sašo Vidovič Učenci so tako razširili znanja na družboslovnem in naravoslovnem področju. Združili so prijetno s koristnim, utrdili prijateljstvo, marsikateri utrinek pa je v kotičku srca ostal skrit... Za novinarski krožek Posebej lepo je bilo na družabnem večeru. Veliko smo se smejali, zabavali, pa tudi plesali. To noč smo skoraj čisto prebedeli, to se je nam naslednji dan seveda poznalo. Natali Vogrinec Na taboru smo se mnogo naučili. Učitelji so uredila Majda Korošec in Ino Prelog Čarovnica Tipkovnica Čarovnica Tipkovnica je strašna čarovnica, ki vsi se je bojijo. Ko dežuje, čarovniški zbor sestankuje. Dlje dežuje, dlje sestankuje in čarovnica Tipkovnica s predsedniško metlo ukazuje, kaj spremeniti, kaj postoriti. Ko pa sonce posije, čarovniški zbor se razide in čarovnica Tipkovnica se spremeni v simpatično in najhitrejšo tipkarico. Anja Drevenšek november 2007 HAJDINČAN Mladina v občini Hajdina S Tprejšnji izdaji Hajdinčana sem V v članku opozoril na potrebe mladine v občini Hajdina. Predvsem skupni prostori so za začetek ustvarjanja mladih nujni. Seveda pa se zavedamo, da je najprej potrebno formalno povezati društva, zveze društev in mladinske organizacije v političnih strankah v »Mladinski svet Hajdina«. Gre za obliko organiziranja mladih, ki je opredeljena s posebnim zakonom (Zakon o Mladinskih svetih). Po analizi stanja bomo na področju mladinske tematike ugotovili, da obstaja interes za ustanovitev Mladinskega sveta Hajdina, saj v občini deluje mnogo mladinskih organizacij. Naloge Mladinskih svetov so obsežne, zato bom naštel le nekaj najpomembnejših: spremljanje dela občinskih organov in podajanje mnenj o aktualnih zadevah za mlade, priprava načrtov svojih aktivnosti in predložitev le-teh pred sprejemom občinskega proračuna županu oz. odboru, ki je zadolžen za družbene dejavnosti, dajanje pobud za ureditev prostorov za mlade in za druge oblike nefinančne pomoči, informiranje in svetovanje za mlade, zastopanje mladih v odboru za družbene dejavnosti, zastopanje mladih v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ... (http://www.ursm.gov.si/si/delovna_ podrocja/mladinske_organizacije/) Pomembno je opozoriti na to, da Mladinski svet ne bo nastal zato, da bi izpodrinil društva, mladinske organizacije. Dejavnosti, kijih izvajajo naštete organizacije, ne bo izvajal, ampak bo njegova naloga v lokalni skupnosti povezovanje in spodbujanje društev, da bodo ta v prihodnje delala še bolj aktivno in ustvarjalno, kot doslej. Naše vodilo mora biti odličnost in kvalitetno delovanje na področju mladih in mladinske politike. Upajmo, da nas bo Občinski svet občine Hajdina pri tem tudi podprl. Uroš Gojkovič »Prostori bivše pošte na Hajdini so primerni za mlade. Prikriti napadi na študentske pravice v Otudentsko organiziranje ima na slovenskem dolgo zgodo-ČDvino. V prejšnjem režimu se je z ostalimi organizacijami v civilni družbi borilo za uveljavitev demokratičnih načel in osamosvojitev Slovenije. V času po osvobajanju pa so študentje oziroma študentske organizacije aktivno sodelovali pri oblikovanju pravične in učinkovite socialne politike. Predvsem so si prizadevali za tiste študente in dijake, katerih starši niso zmogli prenesti finančnega bremena srednješolske in univerzitetne izobrazbe. Edinstvena rešitev tega problema, seveda v relativnem smislu, je mehanizem študentskega oziroma dijaškega dela preko študentskih servisov. Koncept, ki ga v razvitih evropskih državah ne poznajo. Tukaj pa je pravzaprav srž tega problema, kajti sedanja državna oblast na vse načine poskuša okrnit ali pa kar ukinit sistem študentskega dela. Njihov glavni argument pa je, nepoznavanje takega sistema popravljanja socialnih krivic v Evropski uniji. Enostavno povedano, to kar smo si izborili mi v Sloveniji, moramo hitro ukiniti in čimprej oblikovati sistem, tako kot j e zastavljen v bogati Evropi, pa čeprav bi takšna poteza imela negativen vpliv na socialni položaj slovenskih družin. Sprva se je sedanja vladajoča koalicija odločila odkrito napasti trdo izborjeno pravico študentov in dijakov do neobdavčenega študentskega dela z obdavčenjem zaslužkov, z grožnjami o ukinitvi tega načina dela ... kar pa ji ni uspelo, saj smo študentje in dijaki strnili vrste. »Oboroženi« z dobrimi argumenti smo ubranili izborjeno. Zdaj so politiki, ki nam vladajo, našli nov način, kako počasi zatreti študentske pravice. In sicer pri uveljavljanju republiške štipendije za študenta ali dijaka mora že tako socialno depriviligi-rana družina prikazati vse dohodke iz naslova študentskih servisov, kar zelo vpliva na povprečni dohodek na družinskega člana, ki je odločilni dejavnik za dodeljevanje štipendij. Vse to pod pretvezo povečanja števila republiških štipendij, ki pa jih bo zaradi upoštevanja zaslužka študentov in dijakov dejansko manj. Kot sem omenil, v začetku je študentsko organiziranje pomembno vplivalo na družbeno življenje v Sloveniji. Navsezadnje so študentski klubi tisti, ki so s svojimi projekti, predvsem v lokalnem okolju, tudi naši občini, popestrili kulturno in izobraževalno dejavnost vseh, tistih mladih po letih in tistih mladih po srcu. Uroš Gojkovič HAJDINČAN november 2007 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - SPVCP Aktivnosti ob začetku šolskega leta Med prometno-preventivnimi akcijami, ki potekajo v osnovnih šolah, je ena najpomembnejših prav akcija Začetek šolskega leta. V zadnjih letih se je uveljavila kot skupna akcija vrste sodelujočih od šol, Policije, lokalnih skupnosti, svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, društev upokojencev, zavarovalnic in drugih podjetij in ne nazadnje staršev otrok. Celoten sklop ukrepov ob začetku šolskega leta je razdeljen na: - ukrepe na področju infrastrukture (urejanje varnih šolskih poti, prehodov za pešce) - na preventivne in vzgojne akcije različnih organizacij - na represivne in preventivne ukrepe policije - na informiranje in spodbujanje dela medijev. Akcije ob začetku šolskega leta so zgled učinkovite povezanosti različnih institucij in področij dela, da se zagotavlja najuspešnejše reševanje posameznih problemov. V akciji se posebej ureja skrb za začetnike, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo vseh nevarnosti, pa tudi skrb za ostale učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole razigrani in je potrebno kar nekaj dni, da ponovijo pravila in zahteve za varno ravnanje v prometu. Večina aktivnosti poteka na lokalni ravni, saj je potrebno za vsako šolo posebej preveriti urejenost šolskih poti in poiskati rešitve bodisi z organiziranimi šolskimi prevozi otrok, ki nimajo varnih poti, bodisi z ureditvijo poti, da postane bolj varna. Tako potekajo ob začetku šolskega leta v občini Hajdina naslednje aktivnosti: Knjižica Prvi koraki v svetu prometa Medijska akcija Šolska pot Rumene rutice Delo prostovoljcev ob začetku šolskega leta Sodelovanje šol in občinskih SPV Načrt varnih šolskih poti Organiziran šolski prevoz Prvi koraki v svetli prometa in medijska akcija Šolska pot Direkcija RS za ceste - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je ob začetku šolskega leta tudi v letošnjem letu 2006/07 zagotovil : - knjižico Prvi koraki v svetu prometa, ki smo jo natisnili v nakladi 30.000 izvodov in je namenjena staršem predšolskih otrok in staršem prvošolcev; v njej so podrobno napisana pravila, ki jih mora otrok poznati za samostojno sodelovanje v prometu kot pešec -12.000 plakatov Šolska pot, kijih občina in šole postavijo v obliki opozorilnih neprometnih znakov v okolici šol - 180.000 letakov, ki opozarjajo voznike na začetek šole in jim svetujejo varno ravnanje - 200 gigant plakatov Šolska pot po celotni Sloveniji - 60 transparentov Šolska pot, ki bodo v SV Sloveniji še posebej opozarjale voznike na prisotnost otrok na cestah - 60 prometnih znakov USTAVI za prostovoljce, ki bodo omogočali varen prehod otrok na zaznamovanih prehodih za pešce - 120 odsevnih telovnikov za prostovoljce Z akcijo Varna šolska pot opozarjamo vse voznike in druge udeležence v prometu, da se šolarji vračajo na šolske poti in morajo biti na to še posebej previdni. Rumene rutice Skupaj z zavarovalnicami in občinskimi sveti za preventivo smo zagotovili vsem prvošolčkom rumene rutice, simbol začetnikov v prometu, ki je po ZVCP obvezna za^ otroke v prvem in drugem razredu OS. Tako bomo v letošnjem letu s pomočjo občinskih svetov in nekaterih zavarovalnic zagotovili približno 40.000 rumenih rutic. Prav tako zagotavljamo preko občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kresničke in odsevne trakove za učence, tako da bodo v prihajajočih mesecih dovolj vidni. Delo prostovoljcev ob začetku šolskega leta Aktivnosti ob začetku šolskega leta vsako leto vključujejo tudi izjemno pomembno varovanje otrok na šolskih poteh, ki ga izpeljejo občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju s šolami, policisti in drugimi prostovoljci. Prostovoljci pomagajo učencem pri prečkanju ceste na nevarnejših odsekih in s svojo prisotnostjo opozarjajo voznike na posebej previdno vožnjo v okolici šolskih poti. S svojim delom pomagajo policiji pri zagotavljanju varnosti otrok in prispevajo, da so začetki šolskega leta varni kljub večji rizičnosti, saj so otroci po daljših počitnicah še vedno razigrani, spremenijo se prometni tokovi, poleg tega pa so na poteh začetniki, ki ne poznajo vseh pasti šolskih poti in zaradi starosti ne zmorejo vseh zahtev sodobnega prometa, še vedno varni. Večino prostovoljcev v občini Hajdina sestavljajo člani društev upokojencev, učitelji predpisov in starši šolskih otrok, v letošnjem letu pa so se pridružili člani Planinskega društva Hajdina in ostali prostovoljci. Sodelovanje med šolami in občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu DRSC - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sodeluje na lokalni ravni s posameznimi občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Preko njih razširja gradiva in učne pripomočke, jih usmerja in spodbuja ter sodeluje z njimi pri pripravi različnih prometno-pre-ventivnih akcij. Občinski sveti sodelujejo november 2007 HAJDINČAN na lokalni ravni z občino, policijo, osnovnimi in srednjimi šolami ter drugimi zainteresiranimi institucijami in posamezniki. S kakršnimikoli problemi, ki se nanašajo na prometno varnost vaših učencev ali v okolici vaše šole, se obrnite na vaš občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Načrt varnih šolskih poti Varna šolska pot je eden izmed pogojev za večjo varnost otrok v cestnem prometu. Prometna varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu in dokler tega še ne zmorejo, jih spremljati ali jim zagotoviti spremstvo v prometu, tudi na šolskih poteh. Lokalne skupnosti, šole, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter drugi strokovni organi in organizacije pa morajo poskrbeti za zagotavljanje pogojev za varno sodelovanje otrok (varne prometne površine, izvajanje prometne vzgoje in drugih preventivnih dejavnosti, vzgojne akcije in pomoč pri prečkanju cest na najnevarnejših mestih na šolskih poteh). Vsaka šola mora imeti izdelan Načrt varnih šolskih poti, s katerim učitelji seznanijo starše in otroke ob začetku šolskega leta ter jih opozorijo na najpogostejša nepravilna vedenja in nevarnosti na šolskih poteh. Načrt varnih šolskih poti vsebuje opis posameznega nevarnega mesta ter ustrezno ravnanje otrok in ostalih udeležencev v prometu. Načrt varnih šolskih poti mora viseti na vidnem mestu na šoli. Vsako leto pozovemo občine in občinske svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter šole, da še pred začetkom pouka, pregledajo šolske poti, prometno situacijo v njihovem kraju ter na podlagi ugotovitev izpeljejo vse potrebno za večjo varnost otrok. Največkrat je potrebna postavitev oziroma obnova prometne signalizacije, izvedba različnih tehničnih ukrepov za umirjanje prometa, odstranjevanje ovir za dobro preglednost v križiščih ali pred prehodi za pešce ter izvedba drugih tehničnih ukrepov za večjo varnost pešcev. Na podlagi pregleda varnih šolskih poti se ugotovi potreba po večjem nadzoru vedenja otrok v prometu in njihovo zavarovanje na šolskih poteh. Varna šolska pot je eden izmed pogojev za večjo varnost otrok v cestnem prometu. Prometna varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu in dokler tega še ne zmorejo, jih spremljati ali jim zagotoviti spremstvo v prometu, tudi na šolskih poteh. Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur.l. 97/05, 91.čl.) pravi, da smejo otroci samostojno sodelovati v prometu šele, ko so se starši oziroma drugi zastopniki otroka prepričali, da so otroci spo- sobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah. Otroci morajo imeti na poti v vrtec ali v prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo. Lokalne skupnosti, šole, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter drugi strokovni organi in organizacije pa morajo poskrbeti za zagotavljanje pogojev za varno sodelovanje otrok (varne prometne površine, izvajanje prometne vzgoje in drugih preventivnih dejavnosti, vzgojne akcije in pomoč pri prečkanju cest na najnevarnejših mestih na šolskih poteh). Organiziran šolski prevoz Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so zadolženi tudi za oceno in izdajo mnenja o varnih ali nevarnih šolskih poteh na podlagi 56. člena Zakona o osnovni šoli. Osnovna šola lahko sama ali na pobudo staršev predlaga lokalni skupnosti organiziranje brezplačnega prevoza za tiste učence, katerih varnost je na poti v šolo ogrožena. Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu preuči prometno situacijo. V skladu s kriteriji za varne šolske poti sprejme ugotovitev glede utemeljenosti predloga šole. Pri pripravi mnenja sodeluje s Policijo, upravljavcem cest, prometnimi strokovnjaki, učitelji itd. Pri odločitvah o nujnosti prevoza učencev zaradi večje ogroženosti na šolski poti je potrebno upoštevati tudi zahteve o varnosti pri prevozih otrok (ustrezna postajališča ali varne površine, s katerih lahko učenci vstopajo in izstopajo iz vozila, ustreznost samega vozila pogojem vožnje skupine otrok itd.). KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE OGROŽENOSTI UČENCEV NA POTI V ŠOLO Varna šolska pot je eden izmed pogojev za varno in uspešno odvijanje pouka in za preventivno in vzgojno delo za večjo varnost otrok in mladine v cestnem prometu. Prometa varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu in jih (zlasti velja to za prvošolce) spremljati ali zagotoviti spremstvo na šolskih poteh. Lokalne skupnosti pa morajo skupaj s šolami, strokovnimi organi in organizacijami zagotavljati pogoje za varno sodelovanje otrok (varne prometne površine, izvajanje prometne vzgoje, vzgojne akcije in pomoč pri prečkanju cest na najnevarnejših območjih). Za učence, ki imajo daljše poti do šole pa se zagotavlja tudi brezplačen prevoz. Za varno šolsko pot veljajo naslednja glavna pravila: • pot poteka po površinah, ki so za učence najbolj varne (hodniki za pešce, nasipi ali poti, na katerih je zagotovljena varna hoja pešcev); • ni neurejenih ali nevarnih prečkanj cest (prečkanja cest so urejena s podhodi ali nadhodi, semaforiziranimi prehodi za pešce ali urejenimi prehodi z dodatnim varovanjem učencev); • šolske poti v območjih, kjer so izvedeni tehnični ukrepi za umirjanje prometa. Za ugotavljanje ogroženosti varnosti učencev na šolskih poti se uporabljajo naslednji kriteriji. Varnost učencev je ogrožena: 1. V vseh primerih, ko morajo učenci prihajati v šolo ob državnih cestah (magistralne ceste in regionalne ceste z večjo gostoto prometa), kjer ni zagotovljenih varnih površin za pešce. 2. V primerih, ko morajo učenci opraviti daljšo pot po lokalnih cestah (zlasti izven naselij), na katerih ni zagotovljenih varnih površin za pešce in je zaradi hitrosti, gostote ali vrste prometa (avtobusni, tovorni promet) večja ogroženost učencev. 3. V primerih, ko mora učenec prečkati eno ali več nevarnih cestnih odsekov in je organiziranje prevoza boljša rešitev od izvedbe ukrepov za varno prečkanje ceste. 4. V primerih, ko poteka šolska pot na območjih, kjer so se že zgodile prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi otroci -pešci. Pri odločitvah o nujnosti prevoza učencev zaradi ogrožene varnosti na šolski poti je potrebno upoštevati tudi zahteve o varnosti pri prevozih (ustrezna postajališča ali varne površine, s katerih lahko učenci vstopajo in izstopajo v vozilo). Postopek uveljavljanje pravice do brezplačnega prevoza je naslednji: Starši bodo predlog ali zahtevo za brezplačen prevoz posredovali šoli. Prav tako bo takšen predlog lahko oblikovala šola sama. Sola bo posredovala predlog občinskemu Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in občini, kije organizator prevozov otrok. Svet bo po potrebi pridobil tudi mnenja policije, upravljavca cest ali prometnih strokovnjakov. Morebitna nesoglasja ali pritožbe na ugotovitve občinskih SPV bo obravnavala Komisija za tehnično urejanje prometa pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. Besedilo iz dopisa Ministrstva za šolstvo in šport z dne 5.11.1996 št. 403-1/96, namenjeno občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občinskim upravnim organom ter ravnateljem in ravnateljicam osnovnih šol. Varna šolska pot je eden izmed pogojev za varno in uspešno odvijanje pouka in za pre- HAJDINČAN november 2007 ventivno in vzgojno delo ter za večjo varnost v cestnem prometu. Prometna varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu, in jih spremljati ali zagotoviti spremstvo na šolskih poteh. Lokalne skupnosti pa morajo skupaj s šolami, strokovnimi organi in organizacijami zagotavljati pogoje za varno sodelovanje otrok (varne prometne površine, izvajanje prometne vzgoje, vzgojne akcije in pomoč pri prečkanju cest na najnevarnejših območjih). Ministrstvo za šolstvo in šport je skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS oblikovalo kriterije za ugotavljanje ogroženosti učencev na poti v šolo in določilo postopek za uveljavljanje pravice do brezplačnega prevoza. Zakon o osnovni šoli (Ur. list RS št. 12/96) v 56. členu zagotavlja učencem pravico do brezplačnega prevoza v šolo. Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu v občini Hajdina bo še v letošnjem letu temeljito preučil vožnjo s taxi prevozi in morda še prilagodil avtobusni prevoz učencev po posameznih vaseh. Upoštevani bodo vsi kriteriji in zakonska določila, ki jih predpisuje Ministrstvo za šolstvo in šport. Upoštevati je namreč potrebno, da je bilo v zadnjih letih zgrajenih kar nekaj novih metrov pločnikov, ki zagotavljajo varno pot v šolo. Pripravil: Predsednik SPVCP Slavko BURJAN 56. člen (brezplačni prevoz) Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pri- *■ padala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva. O načinu prevoza se osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo. Otroci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi. SPVCP Hajdina s sodelavci tudi o varnih in nevarnih šolskih poteh \ Tzačetku še enega novega V šolskega leta so tudi v občini Hajdina, svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP), dali največji poudarek varovanju in spremljanju otrok na najbolj nevarnih prehodih čez cesto. Znova so poudarili, da so kot občina po prometni plati zelo ogroženi, zato bodo morali še bolj pritisniti na pristojne v državi za ureditev dodatne signalizacije. V sodelovanju s policisti, številnimi prostovoljci, med katerimi je bilo največ članov društva upokojencev Hajdina, pridružili so se jim gasilci in letos prvič še člani planinskega društva, je letošnja desetdnevna akcija varovanja uspela, kot so si jo zamislili, so pred dnevi na srečanju poudarili prav vsi sodelujoči in druženje popestrili z zanimivi zgodbami ter prometnimi prigodami. Predsednik SPVCP Hajdina Slavko Burjan je znova poudaril, da je to le ena od nalog sveta za preventivo, a prav gotovo najpomembnejša, saj smo po njegovem odrasli vendarle odgovorni za naše otroke in njihovo varnost. Ob tem je poudaril velik pomen vloge prostovoljcev, brez katerih bi težko izpeljali akcijo varovanja otrok v prvih šolskih dneh in po njegovem je vsak od njih na svojem območju dal maksimalni prispevek k še boljši varnost osnovnošolcev na poti v in iz šole. Se posebej v hajdinski občini, kjer je varnih šolskih poti bolj malo, so pa številni nevarni odseki in prometnice, česar pa se mnogokrat premalo zavedamo. Sicer pa je Burjan dejal, da je največja vred- nota ta, da se ni zgodila prav nobena prometna nesreča z udeležbo otrok in dodal, da se bodo v prihodnje še posebej potrudili, da bodo izobrazili tudi nekaj učencev, ki bodo ob sodelovanju s policijo pomagali vrstnikom v prometu v prvih šolskih dneh. Ravnatelj hajdinske šole Jože Lah je med drugim dejal, da se na šoli še kako zavedajo, da so prav hajdinski učenci nevarnostim v prometu izpostavljeni mnogo bolj kot drugi vrstniki po okoliških šolah. Dejanskih ustreznih varnih šolskih poti naj bi bilo na razpolago bolj malo, je spomnil ravnatelj, ob tem pa dodal, da predstavlja prav šolski avtobus veliko rešitev za varnost otrok, zato še kako podpira tovrstne akcije v prvih dneh pouka in se bo tudi sam zavzemal, da se akcija nadaljuje in nadgrajuje v prihodnjih šolskih letih. V prvih šolskih dneh so pomagali: Zvonko Crček, Jože Majerhofer, Ferdo Potrč, Janez Feguš, Janez Horvat, Alojz Zabav, Franc Habjanič, Franci Gostan, Cvetka Majerhofer, Marija Burjan, Aleksander Burjan, Janez Vidovič, Jakob Kokol, Angelca Glažar, Dragica Meglič, Franc Pernat, Karl Furek. Hvala pa tudi županu Radoslavu Simoniču, ravnatelju OS Hajdina Jožetu Lahu, Borisu Kozenburgerju in Igorju Levstiku iz Policijske postaje Ptuj in Francu Jelenu iz občinske uprave Hajdine TM Wy iNl 1 / / m im • t j 3^ ff ■f 1 J/ j ! y ■l i m ; I Dobra polovica tistih, ki so v začetku septembra v hajdinski občini učencem pomagali in svetovali na poti v šolo. Na druženju v gostilni Koštomaj v Skorbi se jim je za pomoč zahvalil tudi pred. SPVCP Hajdina Slavko Burjan. Foto: TM november 2007 HAJDINČAN — Policija svetuje Varnost otrok v cestnem prometu ob začetku novega šolskega leta Kot že nekaj let zaporedoma smo policisti skupaj s pristojnimi službami, ki so prav tako odgovorne za varnost v cestnem prometu, že v mesecu juliju in avgustu pričeli z delom, katerega osnovni namen je zagotovitev »varnih šolskih poti« na območju občine Hajdina. Tudi letos smo zaznali nekaj manjših napak ob pregledu varne šolske skupaj s člani SPVCP Hajdina. Upravljavci cest pa so po naših pobudah in navodilih poskrbeli, da so bile napake sanirane še pred začetkom novega šolskega leta. Prve dni šole smo policisti poostreno nadzirali promet predvsem v bližini šol in vrtcev s poudarkom na kršitve prevoza otrok / uporaba varnostnih pasov ter otroških sedežev / ter prekoračitve hitrosti. Mislim, da je bil namen dosežen, saj v mesecu septembru ponovno nismo beležili nobene prometne nesreče z udeležbo otroka. S pogostimi kontrolami prometa predvsem v okolici šol ter na drugih kritičnih odsekih bomo tudi v naslednjem obdobju skušali doseči, da bo stanje še naprej ostalo isto. Ob začetku šolskega leta se je ponovno tudi OS Hajdina vključila v projekt Policijske uprave Maribor »OTROK - POLICIST ZA EN DAN«, ki je namenjen predstavitvi poklica policista otrokom. Varno na poti v šolo in iz nje. Foto: TM Izbrana korenjaka iz OŠ Hajdina sta se pri delu seznanila s splošnimi nalogami policistov, na policijski postaji Ptuj sta si ogledala prostore in opremo policistov ter se seznanila s policijskim okolišem Hajdina-Breg. V mesecu oktobru pa smo z učenci 1. razreda ter učitelji opravili pregled varne šolske poti v bližini šole, v pogovoru smo ponovili osnovne zakonitosti v cestnem prometu s poudarkom na hojo po vozišču, prečkanju vozišča ter prevozu otrok v avtomobilih ter vožnjo s kolesi in rolerji. Seveda bomo s preventivnimi dejavnostmi nadaljevali tudi v prihodnje v sodelovanju z marljivimi člani SPVCP občine Hajdina ter delavci OŠ Hajdina v smislu zagotovitve varnosti udeležencev v cestnem prometu - predvsem pa naših otrok. /gor Levstik, vodja policijskega okoliša Oktober - mesec varstva pred požari T^^esec oktober je že veliko let i.’Z mesec varstva pred požari. Potekajo različne aktivnosti. Gasilci obiščejo šole in predstavijo gasilsko orodje, opremo in tehniko, ki je najmlajšim vedno zanimiva in prav to marsikaterega nadobudneže pritegne v gasilske vrste. V čem je čar gasilstva? Za najmlajše vsekakor gasilska vozila, za malo starejše vaje, tekmovanja, pokali, druženje, prijatelj- stva, ljubezni.... Vsem gasilcem pa je skupno to, da pomagajo ljudem ob nesrečah. Kdo je lahko gasilec? Tisti, kije pripravljen pomagati vsakemu, ki pomoč potrebuje. Gasilce lahko vidimo povsod. Pomagajo tam, kjer je potrebno. Zadnje čase se poleg požarov pojavlja veliko naravnih nesreč, lahko rečemo katastrof, ki pustošijo po Sloveniji. Zopet so gasilci tisti, ki prvi pomagajo. Omenim naj katastrofalne poplave v Železnikih, ko smo videli na posnetkih kakšno moč ima voda. Ljudje so ostali v trenutku brez vsega. Potrebovali so pomoč. Prvi so pomagali gasilci. Tudi iz občine Hajdina so se odzvali klicu na pomoč v Železnike. Odpravljanja posledic poplav so se udeležili gasilci iz PGD Haj-doše in Draženci, ki so pomagali prvi dan po poplavah. Po pripovedovanju gasilcev je bila razsežnost katastrofe veliko hujša kot je bilo videti po televiziji. Problem je bil, ker je bila cesta v Železnike dopoldne še neprevozna, zato so potrebovali za vožnjo veliko časa. V samih Železnikih je primanjkovalo lopat, samokolnic in podobnega orodja, ki ga imajo ljudje običajno shranjenega v kleteh. Kleti so bile poplavljene. Kljub vsemu so opravili veliko delo. V vseh dneh je bilo v Železnikih tri tisoč gasilcev iz celotne Slovenije. Za svoje delo gasilci ne pričakujejo plačila, včasih le malo strpnosti ljudi. Prav bi bilo, da bi država priznala gasilcem poseben status in s tem določene bonitete. V vsem se radi primerjamo po razvitejših državah. Tam imajo tudi prostovoljni gasilci operativci urejen status. Imajo davčne olajšave, kar bi bilo tudi pri nas dobrodošlo. Upajmo, da bo tudi pri nas kdaj tako. Hilda Bedrač V Železnikih so pri odpravljanju posledic po neurju in poplavah pomagali tudi hajdoški in draženski gasilci. HAJDINČAN november 2007 Na gasilskem taboru pionirjev in mladine 143 mladih f/~ omisija za delo z mladino, ki deluje pri predsed- l\stvu OGZ Ptuj in jo vodi Hilda Bedrač, si je zadala nalogo, da v letu 2007 organizira tabor pionirjev in mladine. To so tudi izvedli zadnjega, 31. avgusta in dan kasneje. Prvotna lokacija tabora je bila mišljena na vojaškem poligonu v Apačah pri Ptuju, ker pa vremenska napoved ni obetala kaj dobrega, je bila lokacija tabora spremenjena. Izveden je bil v Markovcih pri Ptuju. Pri izvedbi tabora nam je pomagala Slovenska vojska, ki je mladim priskrbela šotore, spalne vreče in ležalke. Tabora se je udeležilo 143 mladih iz 11 PGD, za katere je skrbelo 20 mentorjev. Iz občine Hajdina je bilo na taboru 15 mladih iz PGD Hajdoše. Oba dneva je potekal pester program. Po svečani otvoritvi tabora, ki so se ga udeležili tudi gostje, poveljnik 72. brigade SV Friderik Škamlec, podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec ter člani predsedstva in poveljstva OGZ Ptuj, so se mladi razdelili v skupine, ki so pod vodstvom mentorjev ustvarjali v kreativnih in glasbenih delavnicah. Oblikovali so izdelke iz gline, delali praskanko, mozaik, plesali hip hop in ljudske plese. Pri delu so bili ustvarjalni. Nastali so čudoviti izdelki. V plesnih delavnicah pa so naštudirali zanimive koreografije ob glasbi. Po večerji so se odpravili pohod ob Ptujskem jezeru, nato je sledil ples in spanje. Za mnoge je bila to nova izkušnja, saj so prvič prespali noč v šotoru. Kljub napornim aktivnostim čez dan, spanec za mnoge ni prišel pred zoro. Po obilnem zajtrku se je na igrišču v Markovcih predstavila Slovenska vojska. Spoznali so poklic vojaka, specialno vozilo za zveze, puške in simulator za streljanje. Mladim je bilo zanimivo, saj so spoznali veliko zanimivega in njim novega. Ker so se pričeli oglašati želodci, je bil krajši odmor za malico. Nato so mladi spoznali nekaj iz področja aktivnosti gasilcev. Predstavljeno je bilo reševanje iz vozila ob prometni nesreči, gašenje s peno in visokim tlakom. Dobili so veliko teoretičnih in praktičnih znanj o ukrepanju ob različnih nesrečah. Utrujeni, neprespani in lačni so se vrnili k gasilskem domu v Markovce, kjer je bilo pripravljeno kosilo, ki mu je sledil krajši počitek. Siti in spočiti so bili pripravljeni za športne aktivnosti. Pomerili so se v košarki, odbojki, nogometu in med dvema ognjema. Ekipe so bile mešane iz različnih društev. Tekme so potekale v odličnem vzdušju, saj skoraj ni bilo potrebnih sodnikov. Cilj druženja mladih je bil dosežen, saj so ob različnih aktivnostih Mladim so se predstavili tudi slovenski vojski. Udeleženci tabora so lahko sodelovali v plesni delavnici. spoznali veliko novega in se ob tem zelo zabavali. Združeno je bilo prijetno s koristnim. Skoda je le, da ni bilo večjega odziva iz PGD v občini Hajdina. Vzdušje v taboru je bilo oba dneva odlično. Med mladimi so se stkala mnoga prijateljstva. Kljub precejšnjemu številu udeležencev ni bilo nobenih sporov ali prekrškov. Za organizacijo in izvedbo tabora je bilo potrebno veliko truda in iznajdljivosti organizatorjev. Potrebno je bilo zagotoviti finančna sredstva za material, prehrano in pijačo. Donatorji, ki so prispevali finančna sredstva, so bile občine Zavrč, Ptuj, Hajdina, Markovci in Trnovska vas na čelu z župani, restavracija Gastro iz Ptuja, ki je pripravila obroke hrane po zares nizki in ugodni ceni. Brez njih bi tabor težko izvedli. Ves čas je bil na taboru prisoten poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar, ki je bil aktivno vključen v dejavnosti in tudi organizacijo tabora. Posebej se je potrebno zahvaliti PGD Markovci, ki je za potrebe organizacije tabora dala na razpolago celoten gasilski dom z vsem potrebnim, ki je čisto nov. Prvi tabor je odlično uspel. Največje zadovoljstvo je bilo videti na obrazih mladih, ki so z nasmehom odhajali domov in želeli, da se srečajo na podobnem taboru tudi naslednje leto, mogoče celo tri dni. Upajmo, da z več mladimi tudi iz občine Hajdina. Tekst in foto: Hilda Bedrač Nekateri so spali v dvorani. november 2007 HAJDINČAN Dobre uvrstitve na regijskem tekmovanju W Tnedeljo, 7. oktobra, je v Bukovcih potekalo tekmo-V vanje gasilcev iz Podravske regije. Udeležile so se ga gasilske enote, ki so na tekmovanjih občinskih gasilskih zvez usvojila prva tri mesta, oziroma dosegla normo, ki jo predpiše za določeno kategorijo Gasilska zveza Slovenije. Letos se zopet pričenja novi ciklus tekmovanj, ki poteka od občinskih gasilskih zvez do regijskega tekmovanja, ki je vstopnica za državno tekmovanje, ki bo v letu 2008, seveda ob uvrstitvi na prva tri mesta ali doseganju norme. Ciklus se konča z gasilsko olimpijado, ki bo leta 2009 v češki Ostravi, in to za tiste, ki se nanjo uvrstijo. Regijsko tekmovanje je potekalo v dveh delih. V dopoldanskem času so tekmovali pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, veterani in veteranke. Popoldne pa so svoje znanje in spretnosti izkazovale ekipe članov in članic A ter članov in članic B. Iz Občinskega poveljstva Hajdina so se regijskega tekmovanja udeležile ekipe: pionirji iz PGD Gerečja vas, veterani iz PGD Haj-doše in Gerečja vas, članice A iz PGD Hajdoše in Gerečja vas, Člani A iz Hajdoš in Gerečje vasi ter člani B iz Gerečje vasi, Slovenje vasi in Hajdoš. Na regijsko tekmovanje so se uvrstile tudi pionirke iz PGD Draženci in mladinci iz Slovenje vasi, ki pa se ga žal niso udeležili. Ekipe iz občine Hajdina so dostojno opravile svoje naloge, nekatere tudi kot zmagovalke. Članice A iz PGD Hajdoše so bile zopet nepremagljive, saj so dosegle 1. mesto in hkrati tudi normo za državno tekmovanje. Pred drugouvrščenimi so vodile kar za 32,18 točke. Svojo nalogo so več kot odlično opravile. Na državno tekmovanje so se uvrstili še veterani iz Hajdoš, ki so bili drugi, in veterani iz Gerečje vasi, ki so bili četrti in z rezultatom dosegli predpisano normo. Med člani A, kjer je konkurenca največja, so slavili gasilci iz Tinja. Iz OP Hajdina so se najboljše uvrstili gasilci iz Hajdoš na sedmo mesto. Člani B iz Slovenje vasi so dosegli 4. mesto. Najmlajši gasilci iz Gerečje vasi Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju, lepem vremenu, ob navijanju in odlični organizaciji PGD Bukovci. Kot na vsakem tekmovanju je tudi na tem nekdo zmagovalec in nekdo poraženec. Nekomu uspe s trdim delom, znanjem, izkušnjami in tekmovalno srečo doseči želen rezultat in uvrstitev. Drugi poskušajo na žalost z zahrbtnimi igricami. Poslanstvo gasilcev je še vedno pomagati ljudem v nesreči, ne glede na to kdo potrebuje pomoč. Prav zato se je gasilstvo ohranilo tudi do danes in ima že skoraj 140-letno tradicijo. Ekipe, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, še čaka veliko napornih treningov. Ekipe, ki jim na regijskem tekmovanju tekmovalna sreča ni bila naklonjena, naj trenirajo še naprej, saj bo enkrat prišel tudi njihov čas. Olimpijsko načelo pravi, da je pomembno sodelovati. Ekipam, ki bodo tekmovale na državnem tekmovanju, želimo uspešne treninge in še uspešnejši nastop. Hilda Bedrač Nov uspeh hajdoških starejših gasilcev ¥ Teterani iz Hajdoš, ki tekmujemo V že od leta 1999, smo tudi uspešni pri tekmovanjih v ligi Gasilske zveze Slovenije. GZS razpiše vsako leto 7 tekmovanj, od katerih se upošteva 5 najboljših. V ligi tekmuje 20 - 32 ekip iz cele Slovenije, kjer smo mi dosegali 4. do 5. mesto. V naši regiji, ki šteje okrog 120 PGD, smo bili v tem času najuspešnejši. Imamo pa težave s sestavo ekipe, nimamo niti rezerve, ki bi zamenjala odsotnega ali obolelega tekmovalca. Želimo, da se nam kdo priključi, ki je star najmanj 58 let, kar je pogoj za to tekmovanje. Stanko Glažar st. MARIBOR -'000 HAJDINČAN november 2007 Hajdoške članice prve v Novi Gorici ¥ Tpetek, 19. oktobra, je Gasil-V ska zveza Slovenije organizirala mednarodno tekmovanje za gasilce in gasilke v okviru Dnevov zaščite in reševanja v Novi Gorici. Tekmovanje je bilo še posebej zanimivo, saj so zmagovalci dobili tudi praktične nagrade. Zmagovalci v moški konkurenci so dobili motorno brizgalno, gasilke pa tri dihalne aparate in Haj-došanke so se tega posebej razveselile. Tekmovanja so se udeležile tudi članice iz PGD Hajdoše, ki so z odlično izvedbo vaje in štafetnega teka osvojile prvo mesto in s tem PGD Hajdoše obogatile poleg pokala še s tremi dihalnimi aparati. Hajdošanke so zopet pokazale, kaj zmorejo in znajo ter dokazale, da so nepremagljive. Nastopila je pomlajena ekipa, ki je z dobrim nastopom dokazala, da dobro nadaljuje delo svojih predhodnic. Konkurenca je bila zelo močna, saj se je pomerilo 32 ekip članic. Vzdušje na tekmovanju je bilo odlično, saj je bilo v Novi Gorici ta dan veliko Hajdoša-nov, ki so bodrili gasilke. Posebej slovesno je bilo na svečani razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrade, saj zmagati na takšnem tekmovanju ni ravno mačji kašelj. Omeniti je treba, da so zmagovita dekleta nastopila Zmaga se je izplačala ... ob 18.30, ko je bila zunaj že tema. Vajo so izvajala pod reflektorji. Tudi proga je bila zaradi rose vlažna. Temperatura zraka je bila okrog ničle. Zmaga ob takšnih tekmovalnih pogojih je še bolj sladka. Tudi motorna brizgalna je šla v Podravsko regijo, saj so v moški konkurenci že četrtič zmagali gasilci iz Keblja na Pohorju in s tem dobili že četrto motorno brizgalno. Obojim iskrene čestitke. Hilda Bedrač V Zavrču srečanje gasilskih veteranov OGZ Ptuj ¥ TOGZ Ptuj deluje komisija za delo z veterani, ki vsako brez preteklosti ni sedanjosti in tudi prihodnosti ne. Srečanja so V leto pripravi tudi srečanje veteranov. Letos je bilo se udeležili tudi veterani iz Gerečje vasi, Slovenje vasi in Hajdoš. srečanje veteranov v soboto, 20. 10. 2007, v dvorani v Želja vseh prisotnih je, da se srečajo tudi naslednja leta. Zavrču. Zbralo se je 150 starejših gasilcev in gasilk. Kul- Hilda Bedrač turni program so jim pripravili pevci in pevke iz Zavrča. Nagovorili so jih predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, poveljnik Zvonko Glažar, regijski poveljnik Janez Liponik, podžupanja občine Zavrč Marta Bosilj in predsednik PGD Zavrč, ki je vsem prisotnim zaželel dobrodošlico in dobro počutje v Zavrču.V imenu vseh županov občin, ki sestavljajo OGZ Ptuj, pa je spregovoril župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Posebej zanimivo je bilo poslušati razmišljanje gasilskega veterana Jožeta Pihlerja, ki je na prijeten način predstavil gasilstvo na Ptujskem v preteklosti, ki je bilo bistveno drugačno kot danes. Poslanstvo gasilcev pa je ostalo isto, to je pomoč sočloveku v nesreči. Srečanje je bilo zanimivo, saj so ob prijetnem kramljanju obudili spomine na čas, ki so ga preživeli na raznih akcijah, tekmovanjih, srečanjih ... Prav je, da se v PGD posveča pozornost tudi starejšim gasilcem in se jih vključuje v razne aktivnosti oziroma se na njih ne pozabi, ko zaradi bolezni ali starosti ne Na že tradicionalnem srečanju starejših gasilk in gasilcev se jih je letos morejo več v gasilski dom. Moramo se zavedati, da v Zavrču zbralo okrog 150. Foto: Hilda Bedrač november 2007 HAJDINČAN Liga GZ Slovenije tudi letos zelo uspešna za Hajdošane } KALNO TEKMOVANJE ’ S 0 .v •* 0 ; ,7' i 4 * f » ‘k - *■ * *■ 4 *. * j* ifi S* * ■ - Foto: Katja Bedrač asilska zveza Slovenije (GZS) je VJtudi letos organizirala gasilsko ligo za članice, člane in veterane. Pri članih in članicah poteka šest tekmovanj, v različnih krajih Slovenije, ekipi pa se šteje pet najboljših rezultatov in zmaga tisti, ki je seveda najboljši. Dobra uvrstitev v ligi je lahko tudi vstopnica za kvalifikacije za gasilsko olimpijado. Eno od tekmovanj v gasilski ligi za člane in članice je potekalo tudi v Hajdošah. Društvo, ki želi biti organizator tekmovanja v gasilski ligi, mora zadostiti veliko pogojem, ki jih postavi GZS. Letos so v ligi tekmovale članice A iz Hajdoš, člani B iz Hajdoš, veterani iz Gerečje vasi in Hajdoš. Zaključno tekmovanje je bilo v Škofji vasi, kjer je bila tudi razglasitev uvrstitev in podelitev pokalov. Hajdošanke so letos zopet ubranile naslov zmagovalk v ligi GZS, člani B iz PGD Haj-doše so usvojili drugo mesto in s tem dokazali, da so med člani B še vedno elita. Veterani iz Hajdoš so dosegli 5. mesto, veterani iz Gerečje vasi pa 14. mesto. Vsem ekipam iskrene čestitke za dobre uvrstitve in veliko tekmovalne sreče tudi v prihodnjem letu. Hilda Bedrač V Novi Gorici srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije 11^ oški pevski zbor IVI PGD Hajdoše deluje 33 let. S svojim petjem popestri marsikatero prireditev v občini in tudi širše, udeležujejo pa se tudi revij pevskih zborov na Ptuju in srečanj gasilskih pevskih zborov iz vse Slovenije. Tudi sami so bili že dvakrat gostitelji srečanja, 19. oktobra pa so se udeležili srečanja gasilskih pevskih zborov v Novi Gorici. Sodelovalo je 17 pevskih zborov, na koncu pa so zapeli nekaj pesmi vsi zbori skupaj, kar je srečanje še posebej popestrilo. Svojo pot na Primorsko so pevci popestrili še z obiskom romarske cerkve Sveta Gora pri Gorici, kjer so tudi zapeli. Hilda Bedrač HAJDINČAN november 2007 Gasilci iz Gerečje vasi na obisku pri prijateljih v Tuhinju ^Zadnjo avgustovsko soboto smo L*se člani PGD Gerečja vas (OGZ Ptuj) odpravili na tradicionalno strokovno ekskurzijo, tokrat po Tuhinjski dolini. Pot nas je najprej vodila do gasilskega doma v Zg. Tuhinju, kjer sta nas pričakala njihov poveljnik Miro Kadunc in članica Mateja Slapnik, ki as je spremljala ves izlet in bila zaslužna za vse oglede. Po sprejemu v Tuhinju smo se odpeljali proti mestu Kamnik. Najprej smo, kot se za prave gasilce spodobi, obiskali PGD Kamnik, kjer so nas prijazno sprejeli podpredsednik Jože Oblak st., poveljnik Jože Oblak in tajnik Roman Marinšek. Na kratko so nam predstavili zgodovino in delovanje društva ter nas nato povabili v svoje garaže na ogled bogatega voznega parka in opreme, kar so si naši gasilci z zanimanjem ogledali. Ob koncu ogleda so nas povabili še v sejne prostore, kjer smo poklepetali, izmenjali gasilske izkušnje in si ogledali diapozitive njihovih akcij in drugih gasilskih aktivnosti. Prijazno so nas tudi pogostili, za kar se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo. Pred gasilskim domom smo naredili skupinski posnetek in se od tovarišev iz Kamnika poslovili. Seveda mesta Kamnik še nismo zapustili, ogledali smo si tudi njegove lepote, kot so kapela na Malem Gradu, frančiškanski samostan, frančiškanska knjižnica ter srednjeveški del mesta -Sutna. Med sprehodom po mestu smo srečali župana g. Antona Toneta Smolnikarja, ki je bil tako prijazen, da si je vzel čas in na kratko poklepetal z nami ter s podžupanom občine Hajdina g. Karlom Svenškom, ki je prav tako bil udeleženec naše ekskurzije. Sledilo je kosilo, po njem pa dobrih 45 min. dolg pohod skupaj s prijatelji, člani PGD Zg. Tuhinj, do cerkvice Sv. Vida nad Zg. Tuhinjem, kjer smo se udeležili maše v čast gasilcem iz Gerečje vasi in Tuhinja. Po maši smo se odpravili nazaj v dolino, kjer je ob okusni hrani, dobri kapljici in zvokih harmonike sledilo prijetno druženje članov obeh prijateljskih društev, ki smo obujali spomine na prvo druženje izpred desetih let. V poznih večernih urah smo se člani PGD Gerečja vas na čelu s predsednikom Ivom Lešnikom v upanju na skorajšnje ponovno snidenje zahvalili tuhinjskim gasilcem za prijazen sprejem in pogostitev, se od njih poslovili in odpravili proti domačemu gasilskemu domu v Gerečji vasi. Mojca Požgan Skupinski posnetek gerečjevaških in tuhinjskih gasilcev je nastal pred gasilskim domom v Tuhinju november 2007 HAJDINČAN PGD Draienci ima novo gasilsko vozilo Novo kombinirani vozilo - velika pridobitev za PGD Draženci. Foto: SIP TV T^o dolgoletnih prizadevanjih in ml veliki želji članov PGD Draženci, da bi v društvu vendarle pridobili novo, sodobnejše gasilsko vozilo, se je želeno uresničilo letos poleti. 24. junija so s krajšo slovesnostjo v uporabo predali novo kombinirano gasilsko vozilo Iveco GW1, gasilsko slavje pa izkoristili tudi za zahvalo vsem, ki so jim pomagali na tej poti, še posebej pa občini Hajdina, občinskemu poveljstvu, OGZ Ptuj in mnogim krajanom ter kar 52 botrom novega vozila. Slovesnosti v Dražencih sta se poleg osrednjega govornika hajdinskega župana Radoslava Simoniča udeležila še podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec in poveljnik občinskega poveljstva Hajdina Janko Merc, zbrane pa je nagovoril tudi domači predsednik Karl Furek. Ob slovesnem trenutku je poudaril, da je kar težko verjeti, da jim je uspelo po dolgih letih čakanja, saj so vozilo s cisterno za potrebe gašenja še kako potrebovali. Novo vozilo ima poleg vse pripadajoče opreme še cisterno za 500 litrov vode, vozilo pa je registrirano za prevoz 6 gasilcev. Sicer pa bodo v društvu zaenkrat obdržali staro gasilsko vozilo letnik 1986 vsaj do takrat, ko jim bodo to dovoljevali, saj jim po besedah predsednika Fureka leto pride še kako prav za prevoz gasilcev na tekmovanja. Letos so bili med najuspešnejšimi tekmovalci pionirji iz draženskega gasilskega društva, ki so se uvrstili tudi na regijsko, so pa tudi edina ekipa, ki trenutno tekmuje, v članskih vrstah pa imajo po zadnjem štetju 38 gasilcev, pravi Furek, ob članih pa še 7 mladink in 12 pionirjev. Večjih nalog in načrtov si v prihodnje ne bodo nalagali, saj je bil nakup novega vozila prevelik finančni zalogaj za društvo in nenazadnje tudi za občino, bodo pa še naprej vestno skrbeli za društvene prostore, izobraževanje članov in nasploh za ohranjanje zdaj že 22-letne gasilske tradicije na vasi. TM V počastitev praznika kolesarili po občini Zbrane kolesarje sta v deževnem sobotnem jutru, 13. oktobra, v Slovenji vasi (kjer so začeli in končali kolesarjenje) pozdravila župan Radoslav Simonič in predsednik VO Slovenja vas in vnet kolesar Franc Škrinjar. Foto: TM Kljub slabemu vremenu se je letošnjega rekreativnega kolesarjenja po občini Hajdina udeležilo lepo število kolesarjev, ki so prevozili večji del poti po občini, ustavili pa so se tudi na Selih, v sosednji občini Videm. HAJDINCAN november 2007 Športna zveza Hajdina: dogajanje poletje - jesen 2007 Udeleženci Poletne šole nogometa 2007 - starejši (Poletne šole 2007, Volilna Skupščina ŠZ Hajdina, Otroška nogometna šola občine Hajdina ...) Poletni šoli 2007 Športna zveza Hajdina je v sodelovanju s ŠD Hajdina in Tenis klubom Skorba tudi letos uspešno organizirala dve Poletni šoli za osnovnošolce, in sicer v nogometu in tenisu. Nogometna šola je potekala v terminu od 26. - 29.06.2007, teniška šola pa od 02. - 07.07.2007. Obeh šol se je kot po navadi udeležilo precejšnje število otrok, ki so si tako na aktiven način krajšali svoj prosti čas v poletnih počitnicah. Poletna šola nogometa je potekala na igrišču na Hajdini, mladi nogometaši pa so se tudi tokrat učili določenih nogometnih veščin, ki so jim bile na strokoven način predstavljene s strani ustrezno izbranih nogometnih trenerjev. Udeleženci so bili po starosti razdeljeni v dve skupini, na koncu šole pa je seveda sledilo skupinsko slikanje, podeljevanje majic in seveda še slastna pizza za vse sodelujoče. Poletna šola tenisa je potekala na igriščih Goya center v Hajdošah, letos se je te šole udeležilo 16 mladih teniških nadebudnežev, med njimi tudi 5 deklic. Glede na teniško znanje so bili otroci razdeljeni po posameznih skupinah, zadnji dan šole pa je bil organiziran še zaključek s turnir- jem, ki je seveda dal tudi zmagovalce po posameznih kategorijah. Tudi Poletna šola tenisa je dosegla svoj namen, saj se tudi skozi takšno prireditev dodatno popularizira teniška igra v občini Hajdina. Volilna skupščina ŠZ Hajdina V prostorih Gostilne Koštomaj v Skorbi je v petek, 28.09.2007, potekala Volilna sku- pščina Športne zveze Hajdina. Izteklo se je namreč še drugo štiriletno obdobje delovanja Športne zveze Hajdina, potrebne so bile torej volitve novih organov ŠZ Hajdina za naslednje mandatno obdobje 2007 - 2011. Na Skupščini so bili zraven delegatov klubov in društev, ki so včlanjeni v ŠZ Hajdina, prisotni tudi župan občine Hajdina in člani občinskega sveta, pa tudi predstavniki ostalih društev in klubov iz občine, ki še niso včlanjeni v ŠZ Hajdina. Volilni skupščini je predsedoval g. Viktor Markovič, sicer predsednik ŠD Nova Hajdina. Poročila o delovanju Zveze v letu 2007 so najprej podali predsednik ŠZ Hajdina g. Sandi Mertelj, tajnik - blagajnik ŠZ Hajdina g. Gorazd Ladinek in predsednik Nadzornega odbora ŠZ Hajdina g. Martin Turk. V razpravi o poročilih je bilo najprej zaznati pohvalne besede na račun vodenja Zveze, ki jo je od avgusta 1999 pa vse do februarja 2007 vodil prvi predsednik mag. Stanko Glažar, v nadaljevanju pa je razprava potekala tudi okrog Otroške nogometne šole občine Hajdina, trenutno ključnega projekta ŠZ Hajdina. Seveda je bilo govora o financiranju tega projekta, ki pa si bo po določenih zagotovilih v prihodnje zagotovo zaslužil »večjo pozornost« tudi s strani župana in občinskega sveta. Na koncu Skupščine so predstavniki ŠZ soglasno izvolili tudi novo vodstvo Zveze za naslednje mandatno obdobje 2007 - 2011. Predsednik je postal g. Sandi Mer- Udeleženci Poletne šole nogometa 2007 - mlajši november 2007 H AJDIN C AN ORGANI ŠPORTNE ZVEZE HAJDINA ZA OBDOBJE 2007 - 2011 PREDSEDNIK: SANDI MERTELJ PODPREDSEDNIK: FRANC MOHORKO TAJNIK - BLAGAJNIK GORAZD LADINEK UPRAVNI ODBOR: TENIS KLUB SKORBA FRANC MOHORKO ŠD SLOVENJA VAS IVO PULKO ŠD SKORBA JANKO TURNŠEK ŠD NOVA HAJDINA VIKTOR MARKOVIČ ŠD HAJDOŠE JOŽE ORNIK ŠD HAJDINA FRANC KRAJNC ŠD GEREČJA VAS ŠTEFAN LUKAS ŠD DRAŽENCI DANIEL PAVLICA KARATE KLUB WKSA HAJDINA LJUBO JAVORŠEK NADZORNI ODBOR: PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA: MARTIN TURK ČLANA NADZORNEGA ODBORA: MIRKO ABRAHAM, IVAN AMBROŽ DISCIPLINSKO RAZSODIŠČE: ČLANI: MARTIN ŠLAMBERGER, BOŠTJAN PAVEO, JOŽE KOSTANJEVEC NAMESTNIKI: JOŽE KOSAR, MARJAN NARAT, MILAN EKART telj, tajnik - blagajnik pa Gorazd Ladinek. V predstavitvenem govoru je kandidat za novega predsednika na kratko predstavil tudi svoj program delovanja, in sicer bodo prioritete Zveze naslednje: - dvig kvalitete tekmovalnega športa v občini (prioritetna športna dejavnost je nogomet), - Otroška nogometna šola občine Hajdina, - sprejetje novega pravilnika o športu in s tem povezano sofinanciranje športne dejavnosti, - ureditev področja športne infrastrukture (legalizacija, reševanje problema lastništva in zavarovanja objektov). Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina V občini Hajdina je bila v septembru 2006 ustanovljena Otroška nogometna šola, ki vključuje mlade nogometaše od 6 do 14 let iz občine Hajdina in njene okolice. Sola se je v prvem letu delovanja ukvarjala predvsem z organizacijskimi zadevami, vsekakor pa nam je uspelo v to šolo privabiti že kar precejšnje število otrok, ki so pridno in zavzeto trenirali in tudi odigravali prvenstvene tekme. Z novo tekmovalno sezono (2007/2008) smo v tej nogometni šoli uvedli določene spremembe, s katerimi hočemo doseči tiste pozitivne učinke, ki smo si jih zadali že ob ustanovitvi šole, to pa so: - veliko število vključenih otrok, - druženje, prijateljstvo med otroki, - veliko število strokovnih kadrov, - kvalitetno strokovno delo z mladimi, - sodelovanje s starši, šolo ... Pomembnejše spremembe: 1. Vsi nogometni klubi iz občine Hajdina (NK Gerečja vas, NK Hajdina, NK Skorba, NK Hajdoše in NK Slovenja vas) podpirajo delovanje te šole, glavni nosilec te šole pa je ŠZ Hajdina. 2. Vse glavne aktivnosti v tej šoli bodo letos potekale na nogometnem igrišču na Hajdini, torej treningi in tekme za vse selekcije od U6 do U14 se bodo odvijali na igrišču na Hajdini. V prihodnjih letih je možna selitev celotnega dogajanja tudi na preostala igrišča po občini. 3. Športna zveza Hajdina bo poskrbela za izbiro in plačevanje kvalitetnih strokovnih kadrov. 4. Za vsakega otroka v šoli uvajamo od meseca avgusta 2007 naprej mesečno članarino 5 EUR, ki jo starši poravnajo preko položnice ali blagajniškega izdatka (po dogovoru). 5. Treningi vseh selekcij od U8 do U14 bodo potekali najmanj trikrat tedensko + tekma. 6. V zimskih mesecih bodo treningi posameznih selekcij organizirani tudi v telovadnici OS Hajdina (dvakrat na teden). 7. Za najmlajše nogometaše od 5 do 7 let uvajamo tudi otroški nogometni vrtec, aktivnosti te skupine bodo potekale dvakrat na teden po 1 uro. Naj omenim, da je odziv otrok in njihovih staršev zelo dober, saj nam je v samo treh mesecih uspelo v to šolo že včlaniti cca. 60 otrok iz občine Hajdina in njene bližnje okolice, ki se redno udeležujejo nogometnih aktivnosti. Otroci so razdeljeni v kar 5 starostnih kategorij od 6 do 14 let, treningi za vse selekcije potekajo na igrišču na Haj- HAJDINČAN november 2007 Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina - selekcija U14 Dan Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina - delavnice dini, izjema je le selekcija U12 Gerečja vas, katere aktivnosti pa potekajo na igrišču v Gerečji vasi. Strokovne kadre (trenerje) je izbrala SZ Hajdina, ki bo po končani sezoni zagotovo poskrbela še za ustrezno »nagrajevanje« teh trenerjev, ki so si to nagrado pošteno tudi zaslužili. Pomembno je tudi omeniti, da je nogometna šola pridobila ime, in sicer smo v sodelovanju s podjetjem Gol d.o.o. iz Rogatca naši otroški šoli dodali ime GOLGETER, tako se naša šola sedaj imenuje Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina. Podjetje Gol d.o.o. se sicer ukvarja s prodajo celotne športne opreme, tudi preko interneta, seveda pa v prihodnje pričakujemo, da bomo našim otrokom poskušali zagotoviti tudi kakšen artikel tega podjetja, kot so npr. žoge, dresi, trenirke, torbe ... Vsekakor se je potrebno zavedati, da je ideja o skupni nogometni šoli v občini več kot dobrodošla, otrok je namreč iz leta v leto manj, pri tem pa se vsi ne ukvarjajo z nogometom, nogometni klubi iz občine pa za svoje nemoteno tekmovanje v raznih ligah potrebujejo mlajše nogometne kategorije. Kako jih bodo zagotavljali v prihodnje, je seveda njihov glavni problem, SZ Hajdina pa s tem projektom želi na nek način pomagati vsem nogometnim klubom SELEKCIJE V ONŠ GOLGETER . HAJDINA - STROKOVNI KADRI: U6- letniki 2001, 2002: Gašper Malek U8- letniki 1999, 2000: Toni Lipavšek, Jože Ornik U10-letniki 1997, 1998: Dušan Panič, Tomaž Vindiš U12 - letniki 1995, 1996: Gorazd Ladinek, Miroslav Sarkičevič U14-letniki 1993, 1994: Zdravko Flajsinger iz občine Hajdina pri njegovem reševanju. SZ Hajdina tudi ne potrebuje teh selekcij, potrebujejo jih nogometni klubi iz občine, zato je še bolj pomembno, da se klubi priključijo temu projektu. Seveda pa je pri tem potreben še finančni vložek občine Hajdina, ki tudi mora najti svoj interes v tej šoli. Naj večji pozitivni učinki te šole bodo torej le ob hkratnem sodelovanju vseh treh partnerjev, SZ Hajdina, Občine Hajdina in nogometnih klubov iz občine Hajdina. Dan Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina V okviru prihajajočega občinskega praznika občine Hajdina 2007 je bil v soboto, 13.10.2007, organiziran dan Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina, ki sta ga skupaj pripravila SZ Hajdina in s svojim finančnim vložkom tudi občina Hajdina. Osnovni namen dneva je bil dodatno popularizirati našo otroško nogometno šolo tudi z dejavnostmi, ki niso nujno nogometno povezane. Dan šole se je pričel ob 14.00, otrokom in njihovim staršem pa je bilo na voljo kar precej aktivnosti. Otroci so se najbolj zabavali z določenimi delavnicami, vseskozi je namreč potekala delavnica z baloni, žongliranjem raznih rekvizitov, za najmlajše delavnica s kockami ... Seveda so na igrišču potekale tudi razne medsebojne nogometne tekme, še posebej zanimive so bile tiste med starši in otroci. Prav poseben trenutek pa so doživljali najmlajši člani naše šole 5- in 6-letniki, ti so namreč prvič odigrali »uradno tekmo«. Seveda rezultat sploh ni bil v ospredju, pomembno je bilo dejstvo, da so otroci prvič vsaj na nek način začutili tekmovalni naboj. Poskrbljeno pa je bilo tudi še za druge družabne igre, kot so bile npr. hokej na travi, pa zadevanje cilja z žogo, žongliranje žoge ... Bilo je poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, za odlično pripravljene kostanje je namreč poskrbel neutrudljivi Edi Markež, vsem gostom pa je bil na razpolago tudi okusni golaž gostišča Kozel. Ko se je počasi že temnilo, pa smo vsi skupaj doživeli še dodaten vrhunec dneva. Dan Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina - skupinska slika november 2007 HAJDINČAN Trije mladi animatorji (Gašper Malek, Miha Malek, Bruno Brunčič) so namreč izvedli še prav posebno točko, ki je bila sestavljena iz parodije na cirkus in raznih žonglerskih vložkov. Ni manjkalo niti »bruhanje ognja« in čisto na koncu še majhen ognjemet, ki je še dodatno poskrbel za odlično razpoloženje sodelujočih. Odzivi otrok, staršev in ostalih sodelujočih na prireditvi so bili več kot le pozitivni, dan je torej popolnoma dosegel svoj namen, seveda pa bo potrebno sedaj te pozitivne učinke izkoristiti tudi v delovanju te naše nogometne šole. Vsekakor bo takšen dan potrebno v prihodnje tudi še ponoviti, takšnih prireditev je namreč v občini Hajdina skozi vso leto zelo malo. Tekst in slike: ŠZ Hajdina Dan Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina - nogometna tekma najmlajših ... »p p M Sl Ih ti .S mm Dan Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina - tekma v Dan Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina - za jedačo hokeju in pijačo je bilo poskrbljeno. 16. Ptujski maraton tudi čez občino Hajdina Tekaški klub Maraton je v začetku septembra organiziral že 16. Ptujski maraton, ki je letos potekal tudi čez občino Hajdina. Trasa malega maratona (7 km) je vodila iz Term ob kanalu Drave do Hajdoš in preko Skorbe nazaj, na 21 km dolgi razdalji pa so tekači dvakrat tekli do obračališča pri mostu v Sloveniji vasi. Skupaj je nastopilo nekaj več kot 300 tekačev. TM Foto: TM HAJDINČAN november 2007 Sportno-nogometno praznovanje v Gerečji vasi Člani NK Gerečja vas ob letošnjem jubileju. Foto: JL ¥ TŠportnem parku v Gerečji vasi w so 15. avgusta slavnostno obeležili 40 let obstoja nogometa na vasi. Stefan Lukas, predsednik Športnega društva Gerečja vas, se je ob tej priložnosti zahvalili vsem članom društva, igralcem, privržencem nogometa za dobro sodelovanje in pomoč, najzaslužnejšim pa skupaj z županom občine Hajdine Radoslavom Simoničem podelil priznanja za aktivno delovanje v klubu. Zanimanje za nogomet v Gerečji vasi sega že daleč nazaj, ko so fantje igrali nogomet na vaških gmajnah in pašnikih, brez prave športne opreme in prave nogometne žoge. Ker pa je bilo zanimanje za nogomet v vasi vse večje, so začeli z izgradnjo prvega igrišča na »zadružnem« pašniku, katerega je okrog in okrog obdajalo hrastje, zato je dobil vzdevek »ZA HILASTJEM«. Fantje so dobili tudi prvo pravo žogo, ki jim jo je prinesel Stefan Lukas, sposodil pa si jo je v nogometnem klubu Branik v Mariboru. S tem se je zanimanje za nogomet v vasi še povečalo, kar je leta 1967 pripeljalo do ustanovitve ŠPORTNEGA DRUŠTVA Gerečja vas. Ustanovili so ga na pobudo takratnih mladincev. Ti so bili Branko in Milan Kirbiš, Franc in Stanko Paveo, Maks, Martin in Franc Kaisersberger, Darko, Janez, Marjan, Štefan in Franc Drevenšek, Franc Kiseljak, Milko Panikvar, Janez Turnšek ter takratni predsednik vaškega odbora Ivan Zupanič. Igralci so se že v sezoni 1967-68 vključili v redno tekmovanje v takratno občin- sko nogometno ligo, za kar so potrebovali opremo in žoge. Njihova prva oprema so bile vijolične majice, ki jim jih je podaril Mladinski aktiv s takratnim predsednikom Antonom Sagadinom. Štefan Lukas pa je prinesel iz Nemčije dve garnituri vijoličnih dresov za vso ekipo. To so bili tudi prvi dresi naših nogometašev in ta barva je ostala standardna barva naših nogometašev. Po tej prelepi barvi dišečih spomladanskih cvetlic so dobili ime »VIJOLICE«. Nekaj let kasneje je začelo športno društvo resno delati. Določili so novo lokacijo za nogometno igrišče, kjer stoji še danes. Z dokupom zemljišča so posodobili nogometno igrišče z novimi slačilnicami. Ko se je leta 1976 ustanovila medobčin- ska nogometna zveza Ptuj, je NK Gerečja vas bil v drugi kakovostni skupini. Leta 1979 so postali prvaki v takratni B-ligi MNZ Ptuj. Bili so 4-kratni prvaki 1. lige MNZ Ptuj. V sezoni 1998-99 so se uvrstili v 3. SNL. Danes klub uspešno tekmuje v Štajerski nogometni ligi. Vsa leta obstoja so redno vzdrževali in dograjevali Športni park in tako je dobil današnjo podobo. Športno društvo Gerečja vas deluje že 40 let in vsa ta leta je moral klub tudi nekdo voditi. Klub je od začetka obstoja do danes vodilo sedem predsednikov. Prvi je bil Branko Kirbiš, ki je klub vodil 7 let, drugi Janez Turnšek, tretji Štefan Lukas, ki je tudi sedanji predsednik že s tretjim mandatom, Karl Svenšek , ki je klub vodil pet mandatov, Darko Drevenšek, Martin Turk in Jože Panikvar. KLUB DANES ŠTEJE 100 ČLANOV, TUDI MLAJŠE SELEKCIJE Dobitniki zahval ob 40-letnici ŠD Gerečja vas. Vodstvu ŠD Gerečja vas je bil vedno cilj delo z mladimi, igralcem omogočiti najboljšo vadbo, optimalne pogoje za trening in napredovanje v višje range tekmovanj. Nenehni problemi v klubu so bili vedno mlajše selekcije, saj primanjkuje mlajših igralcev. To jim je v zadnjih letih uspelo izpopolniti. K temu je v veliki meri pripomogla Poletna šola nogometa, ki je zadnji dve leti potekala na tem igrišču. Mnogo igralcev je šlo skozi proces usposabljanja v Gerečji vasi in ti so danes uspešni nogometaši kje drugje. Igralci, ki so odšli v druge boljše klube in tam niso uspeli, se ponovno vračajo nazaj. Že samo igranje v Štajerski nogometni ligi je za posameznika nek poseben izziv. november 2007 HAJDINČAN Športno društvo Gerečja vas pa vsa ta leta obstoja zelo dobro sodeluje z nogometnim klubom Aluminij. Igralci, ki sedaj igrajo za Aluminij so »šli« skozi šolo nogometa v Gerečji vasi. Lahko rečemo, da so nogometaši iz Gerečje vasi »druga ekipa« Aluminija, saj so se vsi igralci - predvsem mladinci - , ki niso prišli v ekipo Aluminija, vrnili v Gerečjo vas. Gerečjevaščani so ponosni na svoj Športni park, saj leži v objemu gozda, kamor vsi radi zahajajo in omogoča zraven nogometa še druge športno-rekreativne dejavnosti. Ob 40. obletnici obstoja Nogometnega društva Gerečja vas iskrene čestitke, novemu vodstvu veliko uspeha pri vodenju, igralcem pa čim boljše uvrstitve na tekmovanjih. JL Med dobitniki zahval je bil tudi župan Radoslav Simonič; priznanje mu je predal Stefan Lukas, predsednik ŠD Gerečja vas, Reflektorji osvetljujejo nogometno igrišče v Skorbi ¥ Tvasi Skorba se je pred leti ure-V dilo novo nogometno igrišče, ki je nastalo s sodelovanjem Športnega društva Skorba (ŠD Skorba) in Golf kluba Ptuj. Ker je na igrišču iz leta v leto večja zasedenost, se je v Skorbi sestavil organizacijski odbor, ki se je začel zavzemati za nočno razsvetljavo igrišča. Tudi predsednik ŠD Skorba Sandi Mlakar je prepričan, da so v društvu s postavitvijo reflektorjev naredili precejšen korak naprej v smislu kakovosti, množičnosti in zanimanja za nogomet. »Današnji tempo življenja, predvsem šolske in službene obveznosti namreč zahtevajo vedno več časa, zato se rekreacija vse bolj prestavlja na pozne popoldanske oziroma večerne ure, ko seveda treninga nogometa brez ustrezne razsvetljave ni mogoče izvajati.« Večji del sredstev za reflektorje je prispevala občina Hajdina, ostalo sponzorji, ki so rade volje priskočili na pomoč. Otvoritev igrišča z novimi reflektorji je bila v petek, 5. oktobra, ki se je pričela z blagoslovom župnika Marjana Fesla. Častni gost Ivan Vogrinec starejši je slavnostno udaril štartni udarec in pričela se je tekma med »zlato generacijo« ŠD Skorba, ki je bila najuspešnejša v osemdesetih letih, in ostalimi veterani iz Skorbe in drugod. Slovesnost se je nadaljevala v dvorani Doma krajanov Skorba, kjer se je zbralo okrog 150 ljudi, med njimi je bil tudi župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Moderator prireditve Franci Mlakar je zbrane popeljal skozi zgodovino ŠD Skorba in domače vasi Skorba. Črno-bele fotografije so nas ponesle desetletja v preteklost in pričarale spomine, ki so jih nekateri že pozabili. V temi je med predstavitvijo foto- grafij marsikomu spolzela solza po licu, ko je prepoznal svojega dedka, strica, dobrega prijatelja, ki ga žal ni več med nami. In trenutek zavedanja, da so časi, ko so bili Skrbljani med seboj tesno povezani, že davno minili. Ta povezava in druženje med vaščani pa se je pričela z nogometom. NOGOMET ŠE POVEZUJE LJUDI, TUDI V SKORBI Nogometno druženje se je začelo leta 1970, ko so se mladi Skrbljani zbrali na dvorišču »Kaučovih«, kjer jih je združil že pokojni Stanko Zupanič, ki je bil pobudnik in ustanovitelj nogometnega moštva v Skorbi. S takratnim Telovadnim društvom Partizan Hajdina je dosegel dogovor, da so lahko v Skorbi ustanovili svoje moštvo pod pogojem, da se imenujejo Studenčnica in Veterani NK Skorba, ki še vedno radi igrajo nogomet. »Zlata generacija« NK Skorba, ki je bila ena najuspešnejših moštev v zgodovini »skorbskega« nogometa. HAJDINCAN november 2007 da sam ostane član moštva na Hajdini. Pred tem so mladi fantje igrali nogomet po domačih travnikih in pašnikih. Pričele so se organizirane tekme med vasmi, financirali pa so se večinoma iz lastnih žepov in s pomočjo domačinov. Tako kot se danes nekdo razveseli novega avtomobila, tako so se takrat mladi igralci veselili novih dresov, športnih copat ... Že od vsega začetka je bila velika težava v pomanjkanju denarja. V ta namen so organizirali veselice, ki so bile znane daleč naokoli, saj so v Skorbi gostovali Gu-gu, Čudežna polja, Magnet, Marjan Smode ... Vaščani Skorbe so med seboj sodelovali, se spoznavali, si pomagali. Skoraj vsa vas je živela z in za nogomet. Z leti pa je začelo zanimanje za nogomet upadati. Nekateri vidijo vzroke v preveliki profesionalizaciji nogometa, s pojavom televizije, medijev, spet drugi v pomanjkanju otrok. Dokaz za to, da je nogomet še lahko tisti, ki povezuje ljudi, je velika obiskanost prireditve, kjer ni manjkal skoraj nihče, kljub temu, da organizatorji nikomur niso poslali osebnega vabila. Zbranim je zapela Ula Šegula iz Skorbe, Gašper Mlakar je zaigral na klavirju, člani Otroške gledališke skupine Skorba pa so pripravili kratko predstavo na temo reflektorjev. Med nastopajočimi je bil tudi Ptujski nonet, ki je ganil zbrane s svojim ubranim petjem. Ob koncu prireditve je sledil kratek film o preteklih dogodkih v vasi Skorba, ki ni pustil nikogar ravnodušnega. Malo starejši nogometaši so prepoznavali sebe na eni izmed nogometnih Organizator in moderator prireditve Franci Mlakar in Ivan Vogrinec, ki je bil dolga leta predsednik NK Skorba in tudi član »zlate generacije«. tekem, nekateri so sodelovali pri postavitvi majskega drevesa na »Blažovem vrtu«, spet druge je film spomnil na gradnjo Doma krajanov Skorba. Za pogostitev je poskrbelo ŠD Skorba in vaščani so do jutranjih ur obujali spomine na lepe, dobre stare čase. Estera Korošec Hajdošani na kolesarskem trimu v ^^lani VO Hajdoše na čelu s pred-^/sednikom Mirkom Abraham so organizirali kolesarski trim vaščanov. Izbrali so primerno traso, ki je potekala iz Hajdoš, skozi Gerečjo vas, Kungoto, Kidričevo, Strnišče, Zupečjo vas, Lovrenc na Dravskem polju, Apače, Njiverce, Skorbo - s ciljem na igrišču v Hajdošah. Na pot so se podali 17. avgusta. Kolesarilo je 50 vaščanov in najstarejši udeleženec je bil star 71 let, najmlajša udeleženka pa le 8 let. Na poti je kolesarje spremljalo gasilsko vozilo, ki je prevažalo potrebno pijačo. Bilo je več krajših postankov, kjer so se udeleženci okrepčali in malo odpočili. Vsi udeleženci so srečno, brez okvar in poškodb, prišli nazaj do cilja, kjer je bila manjša pogostitev s kruhom z zaseko ter pijačo. Druženje s prijetnim kramljanjem je trajalo še pozno v noč. Vsi udeleženci so bili mnenja, da morajo takšne oblike druženja postati tradicionalne, ker je druženje vaščanov iz vseh delov vasi zelo pomembno. Kolesarjenje odlično vpliva na fizično kondicijo ljudi in tudi na dobro počutje. Torej je bilo združeno prijetno s koristnim. Hilda Bedrač Kolesarji med počitkom v Apačah 'SZ »Žejne ribice« organizator kar treh ribiških tekmovanj T>ibiči društva Žejne ribice iz ZA.Dražencev so 29. septembra ob domačem ribniku pripravili ribiško tekmovanje, posvečeno prijatelju ribiču Daniju Rajhu, ki je lani umrl v prometni nesreči. Odločili so se, da se bodo njemu v spomin dobivali poslej vsako leto in na tak način širili prijateljstvo ter nabirali nove izkušnje. 13. oktobra so uspešno izpeljali še tekmovanje, posvečeno 9. občin- skemu prazniku, takrat pa so tekmovale ekipe iz vasi hajdinske občine. Ribiškega tekmovanja v septembru se je udeležilo 16 ribičev, lovili so natanko tri ure, po tem času pa je komisija stehtala ulov in proglasila zmagovalca prve memo-rialne tekme. Letos je to uspelo Dušanu Krajncu iz Gabrnika, ki je z dobrimi tremi kilogrami ulovljenih rib tako osvojil tudi prehodni pokal, na dmgo in tretje mesto pa sta se uvrstila Milan Hrga in Dušan Bolčevič. Dušan Krajnc, ribiški car RD Žejne ribice. Foto: TM Letošnji ribiški srečneži v Dražencih z županom Radoslavom Simoničem Ob ribniku, nekdanji gramoznici v Dražencih, se ribiči pogosto dobivajo in preizkušajo ribiško srečo Sicer pa so že 25. avgusta izvedli prvo društveno tekmovanje in tudi takrat je zmagal Dušan Krajnc, ki je bil proglašen tudi za prvega carja društva. Drugega občinskega tekmovanja ob občinskem prazniku se je udeležilo 6 ekip iz 5 vasi in posebej zanimivi so končni rezultati, vendarle ulov tokrat izbrancem v ekipah ni šel najbolj na roko, saj je bil precej skromen. A kot pravijo v športu, važno je sodelovati, ne zmagati. TM Vrstni red na drugem tekmovanju ob občinskem prazniku: 1. DRAŽENCI - Tadej Kaučevič - Dušan Cernenšek - Jože Gajzer 2. ZGORNJA HAJDINA II - Jože Kampi - Jože Kosar - Dalibor Kalik 3. SKORBA - Franc Purg - Franc Gerečnik - Stanko Galun 4. ZGORNJA HAJDINA I - Dejan Šešerko - Branko Šešerko - Marjan Vrabl 5. SPODNJA HAJDINA - Miran Rozman - Robi Strmšek - Alojz Rajh 6. SLOVENJA VAS - Tibor Ules - Primož Vegel - Denis Šmintič HAJDINČAN november 2007 Mauta v Hajdošah vzbudila zanimanje T^oletna sobota, 18. avgust sta, je bila za hajdoške fante zanimiva, saj so ob poroki dekleta iz vasi pripravili »mauto«. Fantje so ji na predvečer poroke zapeli podoknico. S petjem so prebudili sovaščane, ki so baje poklicali može postave. Na dan poroke so ženina preizkusili, če je vreden dekleta. Moral je opraviti kar nekaj nalog in po uspešno opravljenih so fantje presodili, če je dekle lahko njegovo. In ker so dekle do poroke »varovali«, so v zameno zahtevali plačilo. Par je lahko odšel k poroki, fantje pa so jima zaželeli srečo v zakonu in ob veseljačenju preživeli nepozaben dan. Prav je, da se ohranjajo stari običaji, ki so bili nekoč na vasi, da mladi ne pozabijo, kako je bilo nekoč. Hilda Bedrač ■ Tti AšKop < jHfr " Foto: Katja Bedrač Hajdinčani v letošnjem gledališkem zagonu Le kdo se ne spomni lanske uspešne predstave Minister v škripcih v izvedbi Dramske sekcije Kulturno prosvetnega društva »Stane PetrovičVz Hajdina, ki je lansko leto polnila domačo in tuje dvorane in požela številne dobre kritike. Letos so se na Hajdini ponovno zbrali mladi, obetajoči igralci, ki letos pripravljajo kar dve novi predstavi. Skupina bo postavila na oder komedijo Leslie Stevens z naslovom Zakonski vrtiljak, katere premiera se pričakuje v začetku naslednjega leta. Za solo projekt pa se je odločila Katja Markež, ki se bo že v novembru predstavila z monokomedijo Toneta Partljiča Čistilka Marija, sprva na domačem, kasneje pa še na tujih odrih. In o čem pravzaprav komedija sploh govori? Čistilka Marija je preprosta ženska, v kateri se lahko najde marsikdo. V življenju je morala skozi različne preizkušnje in tako veseli kot tudi žalostni trenutki njenega življenja so jo zaznamovali na svoj poseben, a hkrati tudi komičen način. Micika Vam bo v približno eno uro dolgi predstavi zaupala vse svoje probleme in težave, s katerimi se sooča vsak izmed nas. Zato pridite in se na lastne oči prepričajte, kaj Vam ima povedati! Premiera bo 17. 11. 2007 ob 19. uri v dvorani Dl) na Hajdini, če pa takrat ne utegnete, si lahko predstavo ogledate še v naslednjih terminih: nedelja, 18. 11., petek, 23. 11., sobota, 24. 11., nedelja, 25.11., petek, 30.11., sobota, 1. 12. in v nedeljo, 2. 12.. Prav tako bodo tudi te predstave ob 19. uri v dvorani DU na Hajdini. Vljudno vabljeni! november 2007 HAJDINČAN Strojni krožek »Posestnik« na ekskurziji po Nizozemski v ^"^lani Strojnega krožka »Posest- ^znik« so se še pred poletjem, po naporni delovni konici spravila travne silaže, odpravili na ekskurzijo v tujino. Odziv članov je vedno dober, zato lahko organizirajo tudi ekskurzije, ki niso ravno za prvim hribom v sosednji občini naše male dežel. Tak organizacijski zalogaj je bil tudi tokrat zelo smelo dejanje za to stanovsko in interesno združenje, ki mu predseduje Anton Zemljak. V interesu članov krožka, naprednih in uspešnih gospodarjev je, da svoje proizvodne tehnološke postopke, smernice in nenazadnje zadnja strokovna dognanja in aplikativne dosežke pri proizvodnji vseh vrst hrane vidijo, doživijo in ovrednotijo tudi s konkurenco, kateri smo znotraj meja EU vedno bolj izpostavljeni. Nizozemska je zato bila prava izbira. Zemljak je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo pri KGZS na Zavodu Ptuj uporabil in unovčil visoko vredne strokovne kanale in navezave, da so udeleženci lahko bili priča sistemu in načinu kmetovanja na Nizozemskem, v državi torej, kjer delež kmetijskega prebivalstva znaša 4%, kar 40% države pa je pod morsko gladino. Kmetijska zemljišča so peščenega, šotastega in glinastega tipa, odvisno pač, v katerem predelu države se nahajamo. Z dobrodošlico sta udeležence ekskurzije na upravi Poskusnega centra za mlečno govedo sprejela g. Sye Schukking in g. Paul Snyders, prvi svetovno priznan strokovni vodja projekta, zadolžen tudi za mednarodno sodelovanje, drugi prav tako strokovnjak ter delni lastnik poskusnega centra. Sicer Nizozemska premore kar osem poskusnih centrov za govedo, prašiče, perutnino in ekološko kmetovanje. Udeleženci so si v informacijskem multi-medijskem prostoru uprave Poskusnega centra v kraju Waiboerhoeve najprej ogledali kronološki razvoj centra, njegove tehnološke nadgradnje in zavidljive rezultate dolgoletnega načrtnega strokovnega dela. Lokacija se nahaja na mladem polderju iz sredine 60-tih let prejšnjega stoletja. Center se ekonomsko preživlja samostojno, brez finančnih podpor države. Je pa res, da center po drugi stani sodeluje s sponzorji, ki se z rezultati in strokovnimi dosežki lahko znatno promovirajo prav pri vrhu piramide ponudnikov storitev, živali, krme, trga, semen (poljedelstvo in reja živali; znan je razstavni sejem živali: Ali Holland dairy show) ... Med sponzorji so tudi kmetijska gospodarstva, ki po tej poti lahko namensko izboljšujejo svoje proizvodne parametre, genetski potencial svoje črede ter finančno ekonomsko podobo svoje dejavnosti. Slušatelji nadaljevanja simultano prevajane predstavitve centra so lahko v računalniških projekcijah videli, kako so se skozi obdobje 40 let obnašale krivulje cene mleka, kmetijskih zemljišč in delovne sile. Cena mleka je bila tedaj višja dvakrat, danes pa sta ceni kmetijskih zemljišč in delovne sile višji za štiri oziroma tri krat. Ta dejstva so narekovala strogo racionalizacijo proizvodnje ter skrbno načrtovanje in organizacijo dela. V ta namen so razvili PTC+ (Practical training centre) posebne centre za usposabljanje vodij, upravljavcev mlečnih farm. Slušatelji prihajajo z vsega sveta, v različnih programih jih usposobijo za različne, delovno intenzivne in strokovne prijeme kmetijske proizvodnje. Tečaji trajajo različno dolgo, Melkveebedrijf Animal Sciences Group Udeleženci popotovanja po delčku Nizozemske HAJDINČAN november 2007 Neverjetno. Molzni roboti ... so plačljivi, udeleženci pa v zameno pridobijo veliko teoretičnega znanja ter vsaj toliko praktičnih izkušenj. V tej zgodbi se pomembno pojavlja in nastopa tudi družba Holland Genetics, ki skrbi za vrhunski genetski potencial v prireji mleka in mesa, s svojimi storitvami servisira kmetijska gospodarstva in jim nudi najnovejša strokovna dognanja, pomoč pri že tako izjemnih, vzornih in zavidljivih rejah. MOLZNI ROBOTI -POGLED V PRIHODNOST Udeleženci ekskurzije so si nato ogledali Poskusni center za mlečno govedo, star tri leta, v katerem redijo 480 živali. Gre za znanstveno raziskovalni center, kjer so čredo razdelili na sedem medsebojno ločenih segmentov, enovito pokritih s trdo, plastično streho (spominja na rastlinjake), z namenom, da lahko v znanstvene namene merijo in ugotavljajo celo vrsto proizvodnih parametrov. Tipi tal so različnih izvedb, od polnih tal, do rešetkastih tal, ležišča so prekrita s posebno vrsto gumijaste gobe, ki jo za ta namen s posebnim postopkom izdelajo iz odsluženih avtomobilskih pnevmatik. Živali se na tako mehkih ležiščih počutijo naravnost odlično. Preko trans-ponderjev v ovratnicah živali nato preko računalnikov spremljajo nadaljnje parametre konzumacije krme, vode, močnih krmil, obdobij brejosti živali, proizvodnje mleka ... V jaslih so v enem segmentu na krmilni mizi po celi liniji montirane celo natančne digitalne tehtnice z namenom ugotavljanja porabe krme in vode. Prav neverjetno. Celotno zgodbo ogleda pa smiselno zaokroži nenehno delovanje kar petih molznih robotov. Na ta način proizvedena skupna količina mleka doseže 4,4 mio kg mleka (1 liter = 1,04 kg mleka). Celoten kompleks obvladuje 9 delavcev, od tega 6 delavcev skrbi za živali, kar pomeni približno 80 -85 živali na delavca, torej na PDM (polno delovno moč). Pogled v prihodnost kmetovanja skozi ta center po besedah gostiteljev omogoča in predvideva le tri razumne opcije in sicer: konstantno zniževanje obratovalnih stroškov, povečati obseg proizvodnje ali zmanjšati PDM (delovno silo, več dela na enega delavca), ali usmeritev v ekološko pridelavo v kombinaciji s turistično ponudbo in neposrednim trženjem proizvodov in storitev. G. Sye Schukking je bil velikokrat tudi gost na KGZ Ptuj. G. Vladimir Tumpej je desetletja strokovno sodeloval z njim, veliko govejih hlevov na prosto rejo je na našem območju moč zaslediti prav po njuni zaslugi. SPOZNALI ŠE DELČEK ZNAMENITOSTI, POSEBNOSTI DEŽELE TULIPANOV Del ekskurzije so udeleženci namenili še znamenitostim Nizozemske, ki jih je obilo na vsakem koraku. Obiskali so tipično obmorsko vasico Volendam. ki je danes preurejena v ljubko muzejsko vasico, z ribiško zgodovino. Nedaleč proč je zasidrana znamenita stara, lesena bojna ladja Bata-via, ki je krasila tudi prizorišče olimpijskih iger v Sydneyu leta 2000. V Amsterdamu so obiskali brusilnico diamantov in dragu- ljarno, avkcijsko dvorano ter smeli od blizu občudovati zelo drage mojstrovine, umetnine, nakit. Po mestnih vodnih kanalih so se zapeljali z ladjico ter občudovali tipično, znamenito in nezamenljivo arhitekturo ter sodobne gradbene dosežke na mehkih, mokrih tleh, saj je nivo podtalnice izjemno visok. Nizki, približno 20-25 cm visoki braniki v obliki ograjic varujejo voznike pri parkiranju ob mreži vodnih kanalov, a kljub temu v vodi tedensko povprečno pristane 7-10 avtomobilov. Slikovit je tudi glavni trg Amsterdama, Dam, svoje prispevajo še številni muzeji, skrivališče Ane Frank ... Scheveninngen je prijetno obmorsko letoviško mestece z znamenitim pomolom, z bogato turistično ponudbo, znano pa tudi po zaporu, kjer je preminil bivši srbski predsednik. V mestu Den Haag so obiskovalci občudovali znamenito palačo miru, kjer meljejo evropski sodni mlini za človekove pravice. Delft je znan po tradicionalni in originalni keramič-arski delavnici, kjer izdelujejo sicer drage, a prelepe umetnine z ročnimi poslikavami. V trgovinici je bilo zato kaj videti. Zaanse Schans, ena izmed nadaljnjih ljubkih turističnih vasic, je udeležence zasvojila z originalnimi mlini na veter, s prikazom izdelave cokel v coklami, z demonstracijo izdelave sirov v sirarni, z degustacijo okusnih sirov. Seveda vso svojo ponudbo domačini spretno tržijo in na vsakem koraku nevsiljivo nudijo goro najrazličnejših spominkov. Avtentično okolje krasi cvetje vseh oblik, barv in vonjev. Aalsmer premore v ta namen svetovno znano avkcijsko hišo cvetja, ki ga z letališča v neposredni bližini, v najkrajšem času po prodaji pošiljajo kupcem po vsem planetu. V največjem pristanišču na svetu Rotterdamu so bile na ogled silne zmogljivosti za pretovor in distribucijo blaga (razsutega in kontejnerskega) z vsega sveta. Z razglednega stolpa Euromast je mesto zasijalo v vseh svojih mogočnih razsežnostih, občudovati ga je bilo mogoče nepozabnih 7 minut z višine 185 metrov. Polni nepozabnih vtisov, spoznanj in spominov so udeleženci ekskurzije v družbi mnogih, neslišnih, a mogočnih vetrnih elektrarn, mreže vodnih kanalov, neštetih živali miroljubno, pohlevno in spokojno na paši, ter nenazadnje v zelo predvidljivem in umirjenem, kultiviranem Nizozemskem prometu pot nadaljevali proti domu. Nazaj v deželico na sončni strani Alp zadovoljnih obrazov, utrujeni, a vesele volje, saj ... projekt je uspel. Na vrsti je nov. Gotovo se zgodi kmalu. Edini odgovor, ki manjka je: kje in kdaj ... Gospod Zemljak, zavihajte rokave! Besedilo in foto: Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba november 2007 HAJDINCAN S kolesi po vaseh občine Hajdina ¥ 700 Slovenske demokratske V stranke smo se odločili, da bomo ob dnevu državnosti, 25. juniju, v občini Hajdina izvedli aktivnost, s katero bi predvsem povečali druženje občank in občanov. Akcijo smo načrtali v kratkem času, saj smo pričakovali, da bo prišlo kakšno povabilo za družabno srečanje s strani občinskega sveta. Pa nič, zato smo se odločili, da bi praznični dan izkoristili za počasen kolesarski sprehod po vseh vaseh naše občine. Seveda smo k udeležbi prijazno povabili vse občanke in občane, kakor tudi občinski svet. Pa so nekateri zopet naše povabili napačno razumeli - kot politično akcijo in so se trudili prelepiti letake na oglasnih deskah s svojimi plakati (v mnogih primerih nežigosane s strani Občinske uprave) ali pa so še vedno v duhu predvolilne zagnanosti vabila celo strgali iz oglasnih desk. Pa je kljub temu bila udeležba več kot zadovoljiva - na kolesa se nas je po vaseh občine podalo več kot 60 udeležencev. Najmlajša udeleženka je imela komaj tri in pol leta, najstarejši udeleženec pa je štel 73 let. Pozno dopoldne smo pognali pedale koles izpred vaškega doma v Dražencih ter v stilu rekreativne vožnje (nedeljske hitrosti) prevozili pot mimo pokopališča in osnovne šole Hajdina do vaškega doma v Skorbi, kjer smo imeli kratek počitek. Spremljajoče vozilo je skrbelo za varno vožnjo ter varne prehode prometnih cest, predvsem pa nas je oskrbovalo z napitki ter okusnimi rogljički (te je za vse nas pripravila Irena). Pot smo nadaljevali po obkanalski cesti skozi Hajdoše in se ponovno ustavili pred gasilskim domom v Slovenji vasi. Kratek postanek je bil tudi v Gerečji vasi, kjer smo pred gasilskim domom preverili stanje koles in kondicijo kolesarjev. Pa ni nihče kazal znakov utrujenosti in tudi nobeno kolo ni bilo poškodovano. ' Zadnji postanek pred ciljem je bil na ploščadi poslovno-stanovanjskega centra, kjer smo zaužili zadnje okrepčilo, ki ga je skrbno prevažal naš spremljevalni kombi. Nič kaj utrujeni, a ožarjeni od sonca smo se po slabih dveh urah vrnili na začetno lokacijo pred vaški dom Draženci, kjer je bil naš cilj 16 km dolge poti. Vsi smo prevozili to pot, vsi smo zmagali! Družabni dogodek ne bi bil popoln, če po prevoženi progi ne bi sledilo okrepčilo v obliki malice, ki jo je za vse pripravil priznani "mojster kuhinje" Edi, za tekoče dodatke pa smo poskrbeli kar sami udeleženci. Ob spremljajoči glasbi Štajerskega Brendija pa smo v največji vročini tudi zaplesali. Ob zaključku opisanega kolesarjenja smo bili vsi udeleženci zelo zadovoljni, v sproščenem druženju pa smo izmenjali številna mnenja in vtise s prevožene poti. Nekateri so se prvič peljali po kakšni vasi ter si tako ogledali obseg naše občine z njenimi lepimi pa tudi slabimi stranmi. Družabni dogodek ni bil strankarsko naravnan, kar so dokazali nekateri udeleženci, ki niso člani SDS, le-ta je v tem primeru le prevzela organizacijske naloge in skrbela za dobro počutje vseh udeležencev. Kakorkoli, ob slovesu smo si obljubili, da se prihodnje leto ponovno srečamo, organizatorji pa bomo poskrbeli, da bodo takšna srečanja v naši občini postala tradicionalna. Seveda že sedaj vabimo vse občane in občanke, da se nam pri tovrstnih dogodkih brez obveznosti pridružijo in prispevajo k boljšemu medsebojnemu komuniciranju, saj smo prepričani, da tudi na takšen način prispevamo k izboljšanju kvalitete življenja v naši občini. Marjan Leber Kako krepimo imunski sistem in premagamo prehlad ter gripo T^red nami so mrzli zimski meseci, M ko je naše telo izpostavljeno različnim virusom, ki lahko ogrožajo naše zdravje. Zavedati se moramo, da nas virusi lahko premagajo le, če nismo na njih dobro pripravljeni. Kako krepimo svoj imunski sistem? Krepitve imunskega sistema žal ne moremo kupiti v lekarni in tudi zgodila se ne bo čez noč. Ukrepati pa morate sami, in to že dovolj zgodaj. Začnete lahko z jutranjimi izmenskimi prhami tople in vroče vode, večkrat na mesec lahko obiščete savno, med katero se utrjuje zunanja površina telesa in sluznice. Srce in krvne žile bodo potem lažje prenesli spremembe, ko boste iz domačega ognjišča odšli na mrzel zunanji zrak. Ne smemo pozabiti na uživanje sadja, zelenjave, solat, tudi krompir vsebuje veliko C vitamina, ki poskrbijo za obilico vitaminov v našem telesu. Velika količina sadja in zelenjave lahko tudi škoduje, pozorni moramo biti na poreklo in karenco zaščitnih sredstev. Za krepitev imunskega sistema je pomembno veliko gibanja v naravi in ukvarjanje s športom. Lahko se udeležite organizirane telovadbe ob četrtkih v OŠ Hajdina, tudi sprehodi so zelo primerna vrsta rekreacije, le toplo se oblecite in si določite dan in uro za sprehod, tako boste bolj motivirani in vam ne bo težko vstati iz tople postelje in se odločiti za rekreacijo. HAJDINČAN november 2007 Ne smete se sprehajati po megli in smogu - zaradi lažje okužbe zgornjih dihal. PO OCENAH V SLOVENIJI ZA GRIPO ZBOLI VEČ KOT 60.000 LJUDI Kljub skrbi za zdravje pa lahko zbolimo. Znamenja nedolžnega prehlada so nahod, kašljanje, kihanje in skelenje v grlu. Te simptome zdravimo z domačimi zdravili. Potrebno je uživanje tekočine, predvsem čaja, poslužite se lahko tudi vdihovanja kamilične pare pod brisačo, tudi vroča kopel dela čudeže ali potenje v postelji. Proti bolečinam v grlu pa učinkujejo hladni obkladki okoli grla. Za hitro okrevanje ne zapuščajte svojega doma in počivajte. Nada Ranisav Lartey, dr.med., ki je zaposlena v Javnem zavodu Zdravstvenega doma Ptuj, Splošna ambulanta Hajdina, za zdravljenje prehlada priporoča kapljice za nos, tablete in tekočine za razkuževanje grla ter kapljice z močno vsebnostjo eteričnih olj za jemanje ali inhalacijo, ki blažijo kašelj in preprečujejo bronhitis. Kar moramo vedeti, je, da prehlad nastane zaradi virusov, proti njim pa antibiotiki ne pomagajo. Zdravnik jih bo predpisal le, če hkrati nastopi še bakterijska okužba in napade pljuča. »V primeru bakterijske superinfekcije se pojavi skok temperature, lahko pride do gnojnega izcedka iz nosu ali gnojnega vnetja ušes in grla. V primeru takih bolezenskih znakov je potreben antibiotik«, je razložila doktor Lartey. Antibiotikov ne jemljite brez posveta z osebnim zdravnikom. Kako spoznamo znake gripe? Zbolimo približno 1-3 dni po okužbi z virusom influence. Nenadoma se pojavijo povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. »Oboleli postane slaboten in izčrpan ter se dobesedno zruši v posteljo. Zaradi nemoči pogosto odbija Telefonska številka Splošne ambulante Hajdina: 02 781 00 47 hrano in tekočino, kar lahko povzroči izsušenost, zlasti pri starejših in otrocih,« še doda doktor Larteyeva. Bolezenske težave običajno trajajo pet do sedem dni. Če je temperatura nad 39 stopinj, ukrepamo proti vročici z obkladki ali z zdravili. Visoka temperatura običajno traja nekaj dni in če ne pride do zapletov, bolnik okreva v dveh do treh tednih. Doktor Larteyeva svetuje, da je potrebno povišano temperaturo zbijati le, če naraste nad 38,5 stopinj C, sicer so dovolj obkladki in tuširanje z mlačno vodo. »Pri otrocih, ki so imeli vročinske krče, in starejših, zlasti bolnikih s poškodbo možganov, se priporoča uporaba sredstev proti povišani temperaturi že prej. Vendar le s posvetovanjem osebnega zdravnika.« V primeru, če se stanje ne izboljša, obiščemo osebnega zdravnika, ki nam bo pomagal in predpisal ustrezna zdravila. Zdravniki priporočajo preventivno cepljenje proti gripi. Proti gripi se cepi vsako leto pred začetkom sezone gripe. Ker se pri nas gripa pojavlja proti koncu novembra ali v decembru in januarju, je najprimernejši čas za cepljenje konec oktobra in novembra. Cepljenje priporočamo vsem zdravim osebam, ki nimajo alergije na cepivo in jajca, še posebno pa je cepljenje priporočljivo za starejše od 65 let, za kronične bolnike in majhne otroke, stare od 6 do 23 mesecev. Da bi preprečili širjenje bolezni v kolektivih, je cepljenje priporočljivo tudi za šolarje, študente in zaposlene. Osebam, ki imajo povišano telesno temperaturo ali prebolevajo akutno bolezen, se cepljenje odsvetuje. Cepljenje izvajajo izbrani zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter območni Zavodi za zdravstveno NASVETI ZA BOLNIKE IN NJIHOVE SVOJCE 1. Skrbite za higieno rok. 2. Cim manj se dotikajte ust, nosu, ušes. 3. Oboleli se med zdravljenjem naj ne objema, poljublja, rokuje. 4. Jedilni pribor, ki ga uporablja bolnik, umivajmo posebej. 5. Oseba, ki neguje bolnika, naj še posebej skrbi za higieno rok, lahko nosi masko na obrazu. 6. Kašljajte v papirnate robčke, takoj po uporabi jih zavrzite v zaprto vrečo. 7. Če kašljate v roko, jo potem takoj umijte. 8. Če ni nujno, se ne zadržujte v zaprtih prostorih (gledališča, kino, dvigala, čakalnice zdravstvenih ustanov). 9. Večkrat je potrebno prezračiti delovne in bivalne prostore. 10. Prostori za delo in bivanje naj bodo ogreti na 20-23 stopinj celzija. varstvo. Cepljenje poteka tudi v domovih za starejše občane. Najbolj ogroženim skupinam prebivalstva, otrokom s kroničnimi boleznimi in kroničnim bolnikom, ki so starejši od 65 let, sredstva za cepivo prispeva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V sezoni 2005/2006 se je v Sloveniji proti gripi cepilo več kot 200.000 ljudi, od tega je bila polovica starejših od 65 let. Tako da je v starostni skupini Slovencev, starejših od 65 let, delež cepljenih oseb znašal 35%. V letu 2006/07 pa je ceplje-nost proti gripi nekoliko padla, cepilo se je okoli 170.000 ljudi. Če se ne odločite za cepljenje, potem vsak dan poskrbite za zdrav jedilnik, dovolj tekočine in vsaj pol ure rekreacije. Če boste vzdrževali dobro telesno kondicijo, boste veliko manj dovzetni za okužbo. Varovanje pred virusi je možno tudi z izogibanjem zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi. Če zbolite, ostanite v postelji. Pri kihanju in kašljanju uporabljajte papirnate robčke ter se izogibajte tesnim telesnim stikom, da ne boste prenesli okužbe na druge. Pri lažjih oblikah bolezni ni potrebno obremenjevati urgentne službe ali splošne ambulante, saj je vsak bolnik vir okužbe za zdrave. Lahko pa se posvetujte z osebnim zdravnikom po telefonu, ki vam bo zagotovo pomagal. Estera Korošec november 2007 HAJDINCAN Naša pevka Ela niza uspeh za uspehom ^^krivnost sreče ni v tem, da delaš, kar ti všeč, ampak da ti je všeč, kar delaš ... tako pravi Ela, Spela Huzjan, doma iz Zg. Hajdine, ki ji je letošnje leto prineslo vrsto glasbenih uspehov. Prvič je nastopila na Melodijah morja in sonca v Portorožu in tam dosegla tudi uvrstitev v finalni večer, pesem Nima smisla pa je postala velik hit na slovenski glasbeni sceni. Zunaj je tudi že videospot, Ela pa veliko nastopa, obiskuje radijske in televizijske postaje in skratka srbi za kar najboljšo promocijo. V veliko pomoč staji tudi njena starša; oče Ljubo in mama Marija, pa še njeni domači, številni prijatelji, ki se skupaj z njo veselijo vsakega novega uspeha. Ela pridno tudi študira na Ekonomski fakulteti v Mariboru -smer marketing, veliko prepeva in niza posnetek za posnetkom, torej kmalu lahko pričakujemo tudi njeno prvo zgoščenko. O pevki Eli smo v poletnih, pa tudi jesenskih mesecih lahko veliko slišali in prebrali, med vrsticami pa smo tudi zasledili, da Ela petje jemlje zelo resno in že peto leto obiskuje ure solo petja pri Dadi Kladnik v Mariboru. Se marsikaj zanimivega bi lahko zapisali o Eli, pa da se ne bi preveč ponavljali, naj vam samo zaupamo, da boste pevko Elo, našo občanko, lahko v živo slišali in tudi videli na letošnji osrednji prireditvi, v soboto, 10. novembra, ob 9. občinskem prazniku na Hajdini. TM SEŽIGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV V NARAVI JE PREPOVEDANO Z OBČINSKIM PREDPISOM Sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno, je po 7. alineji 38. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina (Uradni list RS št. 111/2005, 47/2007 ) PREPOVEDANO. Z odlokom so za nepravilno ravnanje predpisane tudi globe za prekrške. In sicer za fizično osebo, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in samostojnega podjetnika posameznika 400 evrov ter za pravno osebo 1.400 evrov. Globo je mogoče izreči le v inšpek- cijskem postopku, ki ga izvede komunalna inšpektorica. Postopek se lahko uvede na podlagi ugotovitev inšpektorice, lahko pa tudi na podlagi obvestil občanov. Obvestila občanov so vedno pogosteje podlaga za izvedbo inšpekcijskega postopka, ker se občanom ni več potrebno bati, da so bo izvedelo, kdo je inšpektorju posredoval podatke. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002) je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Na zbirni center CERO Gajke pa je lastni dovoz komunalnih odpadkov, vključno z odpadki iz vrtov in zelenic, za občane, ki so vključeni v redni mesečni odvoz odpadkov, brezplačen. V kolikor ni možen lastni prevoz, ga lahko posebej občani naročijo na Čistem mestu Ptuj. V tem primeru je seveda potrebno poravnati le stro- ške prevoza. Obratovalni čas zbirnega centra Gajke je letni in zimski. Letni je vsak delovnik od 7.00 do 20.00 ure zimski pa vsak delovnik od 7.00 do 17.00 ure. V soboto pa od 7.00 ure do 14.00 ure. Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani sežigajo komunalne odpadke na prostem in če ugotovi prekršek, takoj na kraju prekrška izda in vroči kršitelju plačilni nalog z globo. Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih sežiganja odpadkov na prostem. Prijavo lahko sporoči vsakdo na komunalno inšpekcijo Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 63 ali 748 29 92. Sabina JUPIČ komunalna inšpektorica HAJDINČAN november 2007 Poklonili so se padlim borcem Jrvi november je dan, ko se spom- M nimo vseh tistih, ki jih ni več med nami. Naši spomini pa naj bodo namenjeni tudi tistim, ki so v zgodovini dali svoje življenje za domovino, v kateri lahko mirno in svobodno živimo. Prav zaradi tega so se v OS Hajdina 26. oktobra zbrali člani borcev in vsi tisti, ki so se spomnili na svoje znance, prijatelje, dedke, babice, ki so padli za domovino. Zbrani so se poklonili v spomin na žrtve okupatorjevega nasilja v drugi svetovni vojni med leti 1941-1945 z območja občine Hajdina in na žrtve iz osamosvojitvene vojne leta 1991. Delegacija, ki so jo sestavljali podžupan občine Hajdina Karel Svenšek, član glavnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Slovenija Stanko Lepej in član Združenja borcev za vrednote NOB Hajdina Bogomir Kostanjevec, je častno položila venec na spominsko ploščo. Stanko Lepej je nadaljeval s pozdravnim govorom in povedal, da so padli borci in talci dali življenje za naš lepši in srečnejši jutri. Med slovesnostjo je zapel Otroški pevski zbor OS Hajdina pod vodstvom Marije Meklav in pevci KD Hajdina pod vodstvom gospoda Kampla. Nastopali so še Tibor Parnarčič, ki je zaigral na klarinet, Sanja Kolarič je prebrala svoj spis na temo domovina in Nina Bedrač z recitiranjem pesmi. Slovesnost je pripravila Zveza kulturnih društev Hajdina s pomočjo OS Hajdina. Voditeljica programa Terezija Mirkovič iz Skorbe je poudarila, da naj bo spomin na padle borce za domovino živ in nepozaben skozi vse leto in ne samo ob prvem novembru. Mi pa bodimo tisti, ki bomo prižgali svečo v čast in spomin borcem. Slava njihovemu spominu! Estera Korošec Delegacija, ki je položila venec na spominsko ploščo: (z leve proti desni) učenci OŠ Hajdina s svečo in cvetjem, Bogomir Kostanjevec, član Združenja borcev za vrednote NOB Hajdina, podžupan občine Hajdina Karel Svenšek in Stanko Lepej, član glavnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Slovenija. Foto: Estera Korošec V hvaležen spomin UMRLI OD 19. 6. 2007 1. Frančiška STEINER, Zg. Hajdina 48, roj. 3.3.1933, umrla 19.6.2007 2. Karl TEMENT, Hajdoše l/h, roj. 3.11.1942, umrl 26.6.2007 3. Jožef BONE, Hajdoše 68, roj. 30.4.1937, umrl 30.6.2007 4. Stanislav OSVALD st., Draženci l/a, roj. 18.10.1929, umrl 4.7.2007 5. Alojz KRAJNC, Zg. Hajdina 6, roj. 4.4.1919, umrl 12.7.2007 6. Angela ŽELEZ1NGER, Skorba 10, roj. 2.5.1929, umrla 1.8.2007 7. Miroslav FUREK, Slovenja vas 40, roj. 21.7.1964, umrl 11.8.2007 8. Franc PAVEO st., Gerečja vas 8, roj. 6.8.1924, umrl. 16.8.2007 9. Jožef MARKUŠ, Slovenja vas 61/c, roj. 17.2.1914, umrl 20.8.2007 10. Veronika PAN1KVAR, Gerečja vas 50, roj. 3.2.1925, umrla 29.8.2007 11. Genovefa TOMANIČ, Draženci 75, roj. 27.12.1910, umrla 2.9.2007 12. Alojz ŠIJANEC - KETIŠ, Skorba 37, roj. 15.6.1948, umrl 2.9.2007 13. Jožefa ZUPANIČ, Hajdoše 64/a, roj. 17.3.1918, umrla 3.9.2007 14. Stanislav KLER Zg. Hajdina 186, roj. 17.11.1929, umrl 7.9.2007 15. Jernej PLAVČAK, Gerečja vas 3, roj. 21.8.1927, umrl 13.9.2007 16. Ivanka VIDOVIČ, Gerečja vas, 13/a, roj. 11.7.1953, umrla 19.9.2007 17. Otmar VUČAK, Skorba 41/b, roj. 2.9.1935, umrl 30.10.2007 18. Alojz CESTNIK, Draženci 19, roj. 23.5.1944, umrl 12.10.2007 19. Alojzij MURKO, Zg. Hajdina 100, roj. 13.6.1932, umrl 15.10.2007 Spominsko slovesnost je obogatilo ubrano petje Moškega pevskega zbora KD Hajdina november 2007 HAJDINČAN SLS. Slovenska ljudska stranka SLS- Slovenska ljudska stranka Občankam in občanom občine HAJDINA iskreno čestitamo ob 9. občinskem prazniku. OOSLS HAJDINA DeSUS OO DeSUS Hajdina občankam in občanom čestita ob 9. občinskem prazniku in vsem želi prijetno praznovanje. Med nami je še prostor! Pridruži se Socialnim demokratom, modernemu evropskemu socialnodemokratskemu gibanju. Doma smo tudi na Hajdini! 3EEHE19 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občankam in občanom Občine Hajdine čestitamo ob 9. prazniku ter želimo prijetno in veselo praznovanje. Socialni demokrati Hajdina, 031 235 476 www.socialnidemokrati.si 00 LDS Hajdina SDS Občankam in občanom Občine Hajdina želimo ob občinskem prazniku veliko prijetnih trenutkov. OO SDS HAJDINA HAJDINČAN november 2007 Z novim hajdinskim kletarjem na poti iz Hajdine do Ptuja, Slovenskih goric in Hrastovca •^nekaj športnimi, kulturnimi in £rfdružabnimi dogodki se je 5. oktobra pričelo praznovanje letošnjega 9. praznika občine Hajdina, srečali pa so se tudi vsi dosedanji kletarji fare sv. Martina. Na druženje jih je povabil že novi - bodoči kletar Ivan Peklar iz Slovenje vasi, ki bo za kletarja letnika 2007 svečano imenovan v Martinovi cerkvi na 12. prireditvi »Iz mošta vino - pridi na Hajdino!«. Druženje so kletarji z županom in še nekaj prijatelji pričeli doma, v domači fari Hajdinski župan Radoslav Simonič in novi hajdinski kletar Ivan Peklar sta se Ptujski vinski kleti posebej zahvalila za njihovo gostoljubnost. Gostitelja in njegovo družino so z nagovorom in darilom malo presenetili tudi njegovi sokrajani, predstavniki vaškega odbora Slovenja vas s predsednikom Francem Škrinjarjem. na Hajdini, od tam pa so krenili na Ptuj, naslednja postaja je bila namreč Ptujska vinska klet, kamor so bili povabljeni na ogled in pokušnjo izbranih ptujskih vin. Ob tej priložnosti sta se hajdinski župan Radoslav Simonič in novi Martinov kletar Ivan Peklar posebej zahvalila direktorju kleti Andreju Sajku in njegovim sodelavcem za gostoljubnost ter prijeten sprejem. Vzdušje tam je bilo izjemno, a marsikaj zanimivega se je dogajalo še ves popoldan in zvečer. Zdravic je bilo kar veliko, tudi z županom Simoničem .... Foto: TM Pot so kletarji z vodstvom občine, člani vaškega odbora Slovenja vas in še nekaterimi prijatelji, iz Ptuja nadaljevali čez Slovenske gorice in Voličino, ustavili pa so se v Hrastovcu pri Lenartu na vikendu in v kleti družine Peklar. Veselemu, domačemu vzdušju, tudi izbranim kulinaričnim dobrotam in izbrani Perklarjevi kapljici, pa se tudi tam ni dalo izogniti. Zbrana družba je bila enotnega mnenja, da se je novi hajdinski kletar izkazal v dobri luči, da bo po prevzemu kletarjevih obveznosti prav gotovo znal dobro poskrbeti tako za Martinovo klet kot tudi za kvalitetno vino v njej. TM Vinska klet Ptuj 1E1E * ?■< pr - -L j;". r-lfc- 4. J {• 11 O ■ HI fH Bodoči že dvanajsti kletar Martinove fare Ivan Peklar iz Slovenje vasi je pred dnevi na druženje povabil vse dosedanje kletarje, vodstvo občine in še mnoge druge prijatelje iz domače vasi, skupaj pa so si ogledali tudi Ptujsko vinsko klet. Hvaležnost - lepa čednost Do prazniku vseh svetih, ko smo ML se, vsaj upam, s hvaležnostjo spominjali naših prednikov, ko smo tudi v Cerkvi obhajali zahvalno nedeljo in ko je pred nami Martinovo - razlog za praznovanje in hvaležnost, se mi zdi prav, da nekaj misli posvetim hvaležnosti. Pred leti sem v pridigi na zahvalno nedeljo povedal zgodbo, ki bi jo rad na tem mestu še enkrat ponovil, saj je vedno aktualna ter marsikje in pri marsikom tako živo prisotna. K neki družini je prišel na obisk stari znanec. Medtem ko sta z gospodarjem kramljala, je žena postregla s kavo in pecivom. Gostiteljev sin je prisluškoval pogovoru in pogledoval proti pecivu na mizi. Gost mu ponudi košček peciva, ki ga ta nemudoma vzame in vtakne v usta. Takrat pa se je začela vzgoja. Mama je namreč takoj pričela oštevati sina, zakaj se ni zahvalil. Saj so ga vendar tako lepo učili in mu zabiče-vali, da mora za vsako stvar reči: Hvala. Mali pa se je odrezal po svoje. Nič se ni opravičeval, ampak je preprosto razložil, zakaj se za pecivo ni zahvalil: »Saj je pecivo naše!« Bolj jasno ni mogel povedati. Ni mu šlo v glavo, da bi moral biti hvaležen za nekaj, kar je tako ali tako last njihove družine in torej tudi njegovo. Če je pecivo naše, se menda ne bo treba za vsak kos posebej zahvaljevati in to celo nekemu tujcu, ki ni nič dal zanj. Fantek je povedal po resnici, tako kot je mislil. S tem pa je izrazil tudi naše mišljenje. Le da se znamo odrasli bolj pretvarjati in vemo, kaj spada k lepemu vedenju. V tem primeru bi se seveda prijazno in vljudno zahvalili - tako kot se spodobi. Obenem pa bi si potiho mislili svoje. In podobno velja za vse druge stvari: »To, kar imamo, je vendar naše! Sami smo pridelali na polju ali zaslužili na delovnem mestu. Se na pamet nam morda ne pride, da bi se zahvalili direktorju, delodajalcu, sodelavcu, ženi, možu in nenazadnje Bogu za mnoge dobrote, ki smo jih deležni. Zakaj bi se zahvaljevali nekomu, ki nam je dal samo tisto, kar smo si zaslužili, ali pa celo še manj, kot bi nam moral dati? Zakaj bi se zahvaljevali staršem, ko pa so nas vendar oni hoteli imeti? Zakaj? Zakaj? Ta zakaj lahko gre v nedogled in nas naposled pripelje tudi do vprašanja o hvaležnosti Bogu. In če se za trenutek ustavim le ob hvaležnosti Bogu! Se bomo kdaj zavedli, da od Boga prihaja prav vse, kar smo in kar imamo? Končno je vse njegov dar - od življenja do zadnje drobnarije, ki jo uporabljamo. Lahko nas tudi ne bi bilo, ne nas in nobene druge stvari! Bog je Stvar- Martinov oltar v cerkvi sv. Martina so mojstri že obnovili. Skupaj z oltarjem sv. Mihalea bosta svečano blagoslovljena na martinovo nedeljo. Foto: TM nik in Ohranjevalec vsega. Res nam je za nekaj časa zaupal našo zemljo in vse bogastvo na njej. Vendar ljudje nismo neomejeni gospodarji sveta, ampak smo tukaj samo začasni najemniki - ob grobovih naših dragih smo lahko to v teh dneh še posebej globoko doživljali. Kot najemniki smo Bogu tudi odgovorni. Ni vseeno, kako z naravo ravnamo - ali jo samo izkoriščamo in uničujemo ali pa se trudimo, da bi jo ohranili in njene dobrine uporabljali vsem v korist. Tudi čut za hvaležnost do Boga nam pomaga najti pravi odnos do sveta in do ljudi okrog nas. In prav tega čuta manjka, marsikdo nima več pravega čuta do Boga, zato tudi nima čuta ne do sveta, ki ga obdaja, ne do zemlje, po kateri stopa in tudi ne do človeka kot najvišjega bitja, ki ga je Bog postavil na to zemljo. Ko zamre ta čut, zamre tudi hvaležnost in ne čudimo se, če je danes tako malo res prave in iskrene hvaležnosti. Tudi meni in tebi je velikokrat manjka, kajne? Če sem pričel z zgodbo, naj z odlomkom neke druge zgodbe tudi končam: »Bil je lep jesenski dan. Prišli so mestni otroci, da se vsaj en dan naužijejo v osrčju narave. Nabrali so gob, si postavili kurišče, naprosili za ponev in mast, da si gobice spražijo. Odlično so jih napravili. Ves zažarjen prihiti v kuhinjo Rokec in prosi: »Babica, lepo prosim pet koščkov kruha.« Vzamem hleb in mu začnem rezati ... Za vsak košček posebej mi res prisrčno pravi: »Hvala!« Potem ves srečen odhiti. Nebeški Oče, sprejmi tudi od mene za vsako drobtinico posebej: HVALA!« (Erna Meško, Rada bi vam povedala -odlomek) Marijan Fesel, naddekan, župnik fare sv. Martina OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS (Uradni list RS, št. 100/2005-URB1,21/2006) je občinski svet Občine Hajdina na 8. redni seji dne 21.6.2007 sprejel STATUT OBČINE HAJDINA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Občina Hajdina (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: 1. Draženci, 2. Gerečja vas, 3. Hajdoše, 4. Skorba, 5. Slovenja vas, 6. Spodnja Hajdina in 7. Zgornja Hajdina. (2) Sedež občine je v Hajdini, Zgornja Hajdina 44/a. (3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. (4) Občino predstavlja in zastopa županja oz. župan (v nadaljevanju: župan). (5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. (6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 2. člen (1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom in odlokom občine. (2) Imena in območja ožjih delov občine so: 1. Vaška skupnost Draženci, 2. Vaška skupnost Gerečja vas, 3. Vaška skupnost Hajdoše, 4. Vaška skupnost Skorba, 5. Vaška skupnost Slovenja vas, 6. Vaška skupnost Sp. Hajdina in 7. Vaška skupnost Zg. Hajdina. 3. člen Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občina/n naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom. 4. člen (1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. (2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. (3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. (4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. 5. člen (1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. (2) Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu. (3) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. (4) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. 6. člen (1) Občina ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. (2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA HAJDINA, v krogu na spodnji polovici naziv organa - Občinski svet: Župan: Nadzorni odbor: Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. (3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. (4) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. II. NALOGE OBČINE 7. člen (I) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: - sprejema statut in druge predpise občine, - sprejema proračun in zaključni račun občine, - načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, - predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: - ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, - pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, - sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, - -sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: - spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, - sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, - pospešuje gospodarski razvoj, - sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, - z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: - v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, - sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, - spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, - spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, - gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, - v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, - sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: - zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, - nadzira delovanje lokalnih javnih služb, - gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: - ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, - v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, - sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, - z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, - ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: - spremlja stanje na tem področju, - pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, - sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami. 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: - omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, - določa občinski program športa, - zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, - dotacijami spodbujate dejavnosti, - sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: - izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, - spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, - sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, - sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, - z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: - lokalne javne ceste in druge javne poti, - površine za pešce in kolesarje, - igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, - javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter - zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. I I. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: - organizira reševalno pomoč v požarih, - organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, - zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, - zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, - sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, - opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. 12. Ureja javni red v občini tako, da: - sprejema ustrezne splošne akte, - določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, - ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, - organizira občinsko redarstvo, - izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, - opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, - opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. 8. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: - ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine, - določanje namembnosti prostora, - gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, - evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, - zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, - mrliško ogledno službo in - ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. 9. člen (1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. (2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. (3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. (4) Od upravljalca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave, je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. III. ORGANI OBČINE I. SKUPNE DOLOČBE 10. člen (1) Organi občine so: - občinski svet, - župan in - nadzorni odbor občine. (2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. (3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. Posebni organ občine je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki izvaja naloge in pristojnosti določene z zakonom. Zakon določa tudi njegovo sestavo. (4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. (5) Člani občinskega sveta, župan in podžupana so občinski funkcionarji. I I. člen (1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. (2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. (3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe ožjih delov občin. (4) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. (5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. 12. člen Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. 13. člen (1) Delo organov občine je javno. (2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. (3) Splošni akti občine se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin. (4) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. (5) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. 2. OBČINSKI SVET 14. člen (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. (2) Občinski svet šteje 14 članov oz. članic (v nadaljevanju: člani). (3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. (4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. (5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. (6) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. 15. člen (1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. (2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistenau. (3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom. 16. člen (1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine. (2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: - sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, - sprejema občinski proračun in zaključni račun, - ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, - v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, - daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, - nadzoruje delo župana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, - potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, - imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, - imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, - določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen, - odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, - odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, - razpisuje referendum, - s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, kijih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov, - določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, - ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, - imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, - določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, - sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, - določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, - sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, - odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. 17. člen (1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. (2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. (3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. (4) Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. 18. člen (1) Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. (2) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo eden izmed podžupanov. (3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, noben izmed podžupanov oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. (4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. (5) Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo ozi1 roma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. (6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. 19. člen Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. 20. člen (1) Občinski svet dela in odloča na sejah. (2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. (3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. (4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. (5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. (6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. (7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanoma, članom občinskega sveta, članom nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. (8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. 21. člen (1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. (2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. (3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. (4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. (5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. 22. člen (1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. (2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. (3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. (4) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. (5) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. 2.1 ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA 23. člen (1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. (3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. (4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 24. člen (1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: - občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, - občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, - pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, - obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. 25. člen (1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: - odbor za javne finance, - odbor za gospodarske dejavnosti, - odbor za negospodarske dejavnosti, - odbor za okolje in prostor, - statutarno pravna komisija. (2) Odbori štejejo od 3 do 8 članov, komisije pa od 3 do 8 članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. (3) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 26. člen (1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. (3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. (4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 27. člen (1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. (2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 28. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. 3. ŽUPAN 29. člen (1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. (2) Mandatna doba župana traja štiri leta. (3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. 33. člen (4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. 30. člen (1) Župan predstavlja in zastopa občino. (2) Poleg tega župan predvsem: - predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, - izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, - skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, - odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače, - skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, - predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, - imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, - usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, - opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. (3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. 3 I. člen (1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. (2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. (3) Zupan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. (4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. (5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. 32. člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: - skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, - imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, a - sprejme načrt zaščite in reševanja, - vodi zaščito, reševanje in pomoč, - določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, - ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, - sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, - v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, - predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. 34. člen (1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina lahko dva podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. (2) Podžupana pomagata županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. (3) Podžupana nadomeščata župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravljata podžupana tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ju župan pooblasti. (4) Podžupana v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravljata funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. (5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. 35. člen (1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. (2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. 36. člen (1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. (2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. 37. člen (1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. (2) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. (3) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. (4) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije.Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. (5) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. (6) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. 4. NADZORNI ODBOR 38. člen (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. (2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. (3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (vaških skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. 39. člen (I) Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (vaških skupnosti), direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. (3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. 40. člen (1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. (2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. (3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. (4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. (5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Hajdini, Zgornja Hajdina 44/a. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. (6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine. 41. člen (1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu. (2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: - proračuna in zaključnega računa proračuna občine, - finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine (vaških skupnosti), - finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). (3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena. (4) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. (5) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. (6) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. 42. člen (1) Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor. (2) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. (3) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. (4) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. 43. člen (I) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. (2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: - je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakon-ski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, -je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, - če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. 44. člen (1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. (2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. (3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru. (4) Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. (5) Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. 45. člen (1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni, od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. (2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. 46. člen (1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, ki so določene z aktom, ki ga sprejme minister pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo, ki bo določal vsebino poročila. (2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. (3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. (4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. (5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. (6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. (7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. (8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. (9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. (10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. 47. člen (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. (2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 48. člen (1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. (2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami. (3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. 49. člen Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. 50. člen (1) Delo nadzornega odbora je javno. (2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. (3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, k ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. (4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. (5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. 51. člen (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. (2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora. (3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na^mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe. 52. člen Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. 53. člen (1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občine, ki določa plače občinskih funkcionarjev in nagrade članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov in povračil stroškov. (2) Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. 54. člen Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. 5. OBČINSKA UPRAVA 55. člen (1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. (2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave določi župan. 56. člen (1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. (2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. 57. člen (1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. (2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. (3) O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. 58. člen (1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. (2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. 59. člen Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. 60. člen O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. 61. člen (1) 0 pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. (2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. 62. člen (1) 0 izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. (2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. 6. DRUGI ORGANI OBČINE 68. člen 63. člen Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 64. člen (1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. (2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. 7. OŽJI DELI OBČINE 65. člen (1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene vaške skupnosti. (2) Vaške skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. (3) Pobudo za ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 25 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. (4) Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji volivcev o imenu in območju skupnosti. Volja volivcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. 66. člen (I) Vaške skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: - dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, - sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, - dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, - dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, - dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), - predlagajo programe javnih del, - dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, - oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, - dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, - seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, - sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, - spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja. 67. člen (1) Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju javnih zadev v občini, ustanovi občinski svet z odlokom vaške odbore, kot svoja posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela vaških odborov. (2) Člane vaških odborov predlagajo, imenujejo in razrešujejo občani na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje vaške skupnosti, za katero je odbor ustanovljen. (1) Za delovanje in opravljanje nalog vaških skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine. (2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev vaških skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. (3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje odbori skupnosti zagotovi in z njimi upravlja občina. (4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe vaških skupnosti in njihovih odborov zagotavlja občinska uprava. IV. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI 69. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. I. ZBOR OBČANOV 70. člen (1) Občani na zboru občanov: - obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, - obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, - obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, - predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, - imen naselij ter imen ulic, - opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, - imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov, - dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, - oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, - energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, - obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. (2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 71. člen (1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več vaških skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. (2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali odbora vaške skupnosti. (3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. (4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu, Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 72. člen (1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. (2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. 73. člen (1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. (2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj večina opredeljenih volivcev, ki so glasovali. (3) Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. 2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE 74. člen (1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. (2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. (3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. 75. člen (1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. (2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem, za vložitev zahteve za razpis referenduma. (3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. 76. člen (1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. (2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. (3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. (4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. vanjem. (2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. (3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. (4) Šteje se, daje zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. 79. člen (1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustav-nosodno presojo take zahteve. (2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. (3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA’ oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. (4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. (5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. 80. člen (1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. (2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. 81. člen (1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. (2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. (3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. 3. SVETOVALNI REFERENDUM 82. člen 77. člen (1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. (2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. (3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. (4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. (5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. 78. člen (I) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpiso- (1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. (2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. (3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. (4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. 4. DRUGI REFERENDUMI 83. člen (1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. (2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. 5. LJUDSKA INICIATIVA 84. člen (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. (2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in pos- topka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. (3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. (4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. 85. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 86. člen (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. (2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: - neposredno v okviru občinske uprave, ■z- stanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, - z dajanjem koncesij, - z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. 87. člen (1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: - osnovnošolsko izobraževanje, - predšolska vzgoja in varstvo otrok, - osnovno zdravstvo in lekarna, - osebna pomoč družini in - knjižničarstvo. (2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. 88. člen Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. 89. člen (I) Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: - oskrbo s pitno vodo, - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, - zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, - odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, - urejanje in čiščenje javnih površin, - vzdrževanje občinskih javnih cest - in na drugih področjih, če tako določa zakon. 90. člen Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. 91. člen Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. 92. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. 93. člen (1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. (2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. 94. člen Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 95. člen (1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. (2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. (3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. (4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. (5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. 96. člen (1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. (2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. 97. člen (1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. (2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s I. januarjem leta, za katerega se sprejema. (3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. (4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. 98. člen (1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. (2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. (3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. (4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. 99. člen (1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. (2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. (3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. (4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. (5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. 100. člen (1) Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi proračuna. (2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. (3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. (4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine. 101. člen (1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. (2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. 102. člen Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. 103. člen (1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. (2) Če po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. (3) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. (4) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. 104. člen (1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. (2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. 105. člen Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. 106. člen (1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča župan. (2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. 107. člen Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. 108. člen (1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. (2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. 109. člen Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE I Splošni akti občine I 10. člen (1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki in navodila. (2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. (3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. (4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. III. člen (1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. (2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. I 12. člen (I) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. I 13. člen (1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. (2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. I 14. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. I 15. člen (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. (2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 2. Posamični akti občine I 16. člen (1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. (2) S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. I 17. člen (1) 0 pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. (3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. Vlil. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI I 18. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, ozi- roma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice. I 19. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 120. člen Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. 121. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 122. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. IX. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA 123. člen (1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. (2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. (3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. (4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 124. člen Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi Mestne občine Ptuj, če niso v nasprotju z zakonom. 125. člen Odbori in komisije ustanovljene v skladu z določili Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) nadaljujejo svoje delo do izvolitve novega občinskega sveta. 126. člen (1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05). (2) Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 030-1/2007 Hajdina, dne 21.6.2007 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet občine Hajdina, na 8. redni seji dne 21.6. 2007 sprejel POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE HAJDINA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov oz. članic sveta (v nadaljevanju: člani). 2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. 3. člen Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. 4. člen (1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. (2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. (3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. 5. člen (1) Svet dela na rednih in izrednih sejah. (2) Redno sejo sveta skliče župan oz. županja (v nadaljevanju: župan) najmanj štirikrat na leto. 6. člen Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. 7. člen (1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “ OBČINSKI SVET”. (2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. (3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. (4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. 2. KONSTITUIRANJE SVETA 8. člen (1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. (2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. (3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta. 9. člen (1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet. I (2) Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko komisijo za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. (3) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov sveta. (4) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. 10. člen (1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. (2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej, (3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. (4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. I I. člen (1) Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha. (2) S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij, skladov ter vaških skupnosti, v katera so bili imenovani kot predstavniki sveta v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. 12. člen Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo in morebitne predloge za imenovanje novih članov. 13. člen (1) Svet potrdi mandat člana sveta, ki nadomesti člana sveta, ki mu predčasno preneha mandat, na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Član sveta, katerega mandat se potrjuje, sme glasovati o potrditvi svojega mandata. 3. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA 3.1 Splošne določbe 14. člen (1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. (2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. (3) Član sveta ima pravico: - predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, - predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz.posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike: - stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba; - ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m. V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcijo gozdov in gozdnega prostora. Če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba. Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti. Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča. Dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, ki bi lahko povzročila večjo motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata: - upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, ter - pristojna institucija za varstvo narave. b) Urbanizirana stanovanjska območja 6. a člen Novogradnje na posameznem ureditvenem območju so možne, če obstoječe infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne obremenitve ali če so zagotovljeni sočasni ukrepi za izboljšanje ali vsaj ohranjanje nivoja infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih določijo posamezni upravljalci infrastrukturnih sistemov. 7. člen Naselje Zgornja Hajdina je opredeljeno kot občinsko središče. Območje, ki predstavlja upravno središče naselja, je potrebno dograjevati v njegovem gravitirajočem prostoru, z dopolnitvijo javnih funkcij naselja in z vzpostavitvijo hierarhije centralnih funkcij. Zaradi možnosti priključevanja novih objektov na javno infrastrukturo, saj je v okviru naselja primarna komunalna infrastruktura zagotovljena (razen celovite kanalizacije), se lahko širijo bivalne kapacitete naselja na preostale še proste površine (in to predvsem kot gradnja stanovanjskih objektov s stanovanji in prostori ali objekti dopolnilnih dejavnosti k stanovanjem). V stanovanjskem območju naselja Zgornja Hajdina se dopušča: - obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav; - novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav; - novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo, - spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja, - novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod pogoji, navedenimi v tretjem odstavku tega člena. Ekološko motečih objektov, kot so določene vrste obrti in industrije, prometni objekti in športni objekti ter drugi objekti, ki so lahko direktni ali posredni vir hrupa ali drugih motečih emisij, ki ogrožajo osnovno namembnost območja, se praviloma ne dopušča urejati v strnjenih delih naselja, temveč le izven teh oziroma ob robu naselja. Nadomestne gradnje se pravilom dopuščajo izvajati le takrat, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so ti stari objekti arhitektonsko nekvalitetni, kar pa ne velja za zaščitene objekte. c) Ostala naselja 8. člen V kmečko oziroma kmečko-stanovanjskih naseljih in razpršeni gradnji se dopušča: - obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav, - novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav, - novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo; - spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja, - novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod pogoji, navedenimi v 7. členu (za ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje). Nekmetijski posegi ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve z izjemo neizogibnih posegov v javnem interesu in posegov v kmetije, ki se opuščajo, če s tem soglaša upravni organ, pristojen za kmetijstvo. "Ib določilo ne velja za posege ki so dovoljeni s predpisom, ki določa pomožne objekte. Večji hlevi in večje širitve hlevov se praviloma dopuščajo graditi oziroma urejati le na obodu naselja oziroma v delih naselja, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev. d) Območja, namenjena za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti 9. člen V območjih, rezerviranih z DP za industrijske, obrtne, skladiščne in transpor- tne dejavnosti, se dopušča: - obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav; - novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav, razen novogradenj in dozidav stanovanjskih objektov ter objektov za rejo živine; - novogradnja in dozidava javnih objektov in naprav; - spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja; - novogradnje in dozidave vseh ostalih vrst objektov in naprav pod pogoji, navedenimi v 7. členu (za ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje). el) Kulturna dediščina 10. člen Na spomenikih oziroma območjih kulturne dediščine se dopuščajo le posegi po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma varovana območja kulturne dediščine. Med temi je_še posebej potrebno opozoriti na Arheološko najdišče v Spodnji Hajdini (EŠD 581), ki je spomenik državnega pomena (glej Uradni list RS, št. 56/03) in med ostalim določa tudi vplivno območje spomenika; le-to obsega območje, oddaljeno 300 m od meje spomenika. Na območju državnega spomenika varstveni režim med drugim prepoveduje postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v izjemnih primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. Prav tako določa podrejanje vsake rabe in vseh posegov v arheološko dediščino, njegove dele in okoliški prostor ohranjanju ter vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti. Tega režima pa ni mogoče upoštevati za posege, ki so bili v fazi sprejema dolgoročnega in srednjeročnega plana za Občino Hajdina že sprejeti. Zato je treba za že dovoljene posege na tem območju upoštevati druga določila za varstvo kulturne dediščine, kot so predhodne sondaže, kultumovarstveni nadzor tekom gradnje, eventualno izkopavanje arheoloških predmetov na stroške investitorja ter pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. Zavod je v okviru zakonskih pristojnosti dolžan podati usmeritve za posege na objektih in območjih kulturnih spomenikov, prav tako v vplivnih območjih kulturnih spomenikov, ki so opredeljeni v planskih dokumentih. V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili poslabšanje stanja dominantne lege posameznih kulturnih spomenikov v prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je v takšnih primerih potrebno v študijah presoje vplivov na okolje upoštevati tudi kulturno dediščino, kar še zlasti velja za kulturni spomenik državnega pomena. Za ostali prostorje zlasti v primerih oblikovalskih pogojev potrebno upoštevati tipično arhitekturo lokalnega okolja. Pri tem je potrebno opozoriti, da ta tipična arhitektura ne predstavlja arhitekture, ki je nastala v času po 70. letih prejšnjega stoletja, ampak je to tista arhitektura, ki je nastala pred tem časom. Upoštevati je potrebno, da se občina v celoti nahaja na ravninskem delu Dravskega polja, za katerega velja tipična obcestna pozidava. V nekaterih delih je že prišlo do širitve naselij, tako da so naselja med seboj povezana. V kolikor je še mogoče, je potrebno obdržati ločitev naselij. Novi objekti se načrtujejo le v obstoječih poselitvenih območjih tako, da se ne spreminja značilni krajinski vzorec obcestne poselitve in razmerje med grajenim in odprtim prostorom. Na področju kulturne dediščine je potrebno upoštevati dominantno lego kulturnih spomenikov, ki jo v Občini Hajdina predstavlja samo cerkev sv. Martina v Zgornji Hajdini, s svojim vplivnim območjem. Na zahodni strani spomenika gradnja ni možna. Morebitne gradnje in rekonstrukcije objektov v preostalem vplivnem območju morajo upoštevati dominantno lego tega spomenika. Vse novogradnje v vplivnih območjih objektov kulturne dediščine je zato potrebno načrtovati tako, da njihova višina ne bo presegala višine obstoječih stavb in bodo tako ohranjene značilne vedute na cerkev. Za kapelice in znamenja, ki se praviloma nahajajo v bližini stanovanjskih hiš, ni pričakovati večjih negativnih posledic. Za tiste kapelic in znamenja, ki se nahajajo ob lokalnih cestah pa je v primeru zahtev po prestavitvi zaradi morebitne širitve ali rekonstrukcije ceste potrebno upoštevati, da kapelic ni možno porušiti, ampak jih je v sodelovanju s pristojno spomeniško službo možno v celoti prestaviti na ustreznejšo lokacijo. Arheološki spomeniki se nahajajo na njivsko travnatih površinah (razen rimske ceste Celeia - Poetovio, ki se nahaja pod obstoječo cesto), kjer je možna obde- lava površin na tradicionalen način. Se pa pojavljajo težnje po graditvi objektov. V kolikor gre za plansko zazidljive parcele, se postopek izvede v skladu z veljavno zakonodajo. Na arheoloških območjih je obvezen arheološki nadzor oziroma arheološka zaščitna izkopavanja v breme investitorja. Pri večjih posegih je smiselno tudi predhodno sondiranje terena, kjer se nato na osnovi rezultatov določa podrobnejša namembnost delov zemljišča. V primeru arheoloških zidanih struktur je le-te potrebno glede na njihovo ohranjenost prezentirati "in situ”, to je na mestu najdbe ali drugače predstaviti v sklopu nove arhitekture. Etnološki spomenik predstavljajo posamezne domačije. Pri morebitnih novih gradnjah in drugih posegih je zato potrebno upoštevati obstoječe gabarite in zagotavljati dovolj velik medsebojni odmik zaradi celovite ohranjenosti spomenikov. Podobno velja za zgodovinske spomenike. Podrobnejša razdelitev na kulturne dediščine je prikazana v grafičnem delu PUP s prikazom območja in oznake dediščine, ki je povezava s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine, uporabljenih za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine. e2) Ohranjanje narave I O.a člen Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu “Naravovarstvene smernice za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za območje občine Hajdina” (izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, december 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Hajdina. Podrobnejša razdelitev na zavarovana območja, območja naravnih vrednot in ekološko pomembna območja je prikazana v grafičnem delu PUR s prikazom območja in oznake vrednote oziroma območja, ki je povezava s strokovnimi podlagami iz prejšnjega odstavka. Na spomenikih oziroma območjih ohranjanja narave se dopuščajo le posegi, dovoljeni po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma območja ohranjanja narave (kot je Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79, 33/89). Za posege oziroma za gradnjo objekta na teh območjih je, skladno s 105. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00-popr., I 10/02, I 19/02, 41/04, 61/06, 63/07), potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje. f) Območja rekreacijske, športne in turistične rabe I I. člen V območju rekreacije (to so območja igrišč oziroma športnih centrov) se dopušča le posege za potrebe rekreacije, turizma in športa. V območju rekreacije na levem bregu odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje se dopušča tudi širitev kanala in drugi posegi zaradi sanacijskih del. g) Ostala območja posebnih namembnosti (1) - območja virov pitne vode (2) - območja nahajališč mineralnih surovin (3) - območja varovalnega pasu železniške proge (4) - območja prenosnih plinovodov (5) - območja avtocest in hitrih cest (6) - območja poseganja v vodni režim (7) - območja pokopališč. 12. člen I. Območja virov pitne vode: V območjih virov pitne vode, ki so zavarovani z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07-3159, z dne 4.7.2007), se dopuščajo le posegi po tem odloku in tej uredbi. Rod istimi pogoji se dopuščajo posegi na zemljiščih, za katera se upravičeno domneva, da vplivajo na obstoječe in predvidene vire pitne vode, ki še niso zavarovani s posebnimi predpisi. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potre- bno dosledno upoštevati Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04). Če je - glede na Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06) - za posege, ki so načrtovani v vodovarstvenih pasovih pitne vode zahtevano, da se zaščitni ukrepi načrtujejo tako, daje tveganje za onesnaženje vodnega telesa zaradi te gradnje sprejemljivo, se ti zaščitni ukrepi načrtujejo na podlagi analize tveganja za onesnaženje. Za gnojišča, zbiralnike gnojnice in gnojevke do 150 m3, ribnike, silose, vodna zajetja, namenjena namakanju, in hlevske izpuste je treba preveriti vplive na vodni režim in stanje vodnega telesa ter jih načrtovati minimalno 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode ter vodotesno. Za gradnjo objektov za rejo domačih živali je treba izvesti takšne zaščitne ukrepe v času gradnje, da je tveganje za onesnaženje vodnega telesa zaradi te gradnje objektov ter izvajanja gradbenih del sprejemljivo. Omilitveni ukrepi se določajo na podlagi analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa. Pri načrtovanju drugih posegov je potrebno upoštevati določila Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja za posege in Odloka o varovalnih pasovih virov v občini Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda. 2. Območja nahajališč mineralnih surovin: V območjih nahajališč mineralnih surovin - gramoznicah, glinokopih, kamnolomih in podobno, se dopuščajo: - novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pridobivanje rudnine, njeno predelavo in prodajo, - sanacijski posegi oz. pretvorba območja v kmetijske površine ali površine za potrebe gozdarstva, lovstva, ribištva, vodnega gospodarstva ali rekreacije, vse pa pod pogojem, daje posamezno nahajališče mineralnih surovin plansko opredeljeno. Nahajališča oziroma območja pridobivanja mineralnih surovin, ki niso opredeljena z DR se dopušča sanirati le po konkretni planski opredelitvi. V območjih nahajališč mineralnih surovin so dovoljene gradnje in prostorske ureditve v skladu z zakonom o rudarstvu in tiste, ki služijo sanaciji degradiranih območij. V občini Hajdina trenutno ni pridobivalnih prostorov, za katere bi država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin. Vendar na občinsko ozemlje sega raziskovalni prostor za nafto in plin, za katerega ima rudarsko pravico za raziskovanje Geoenergo d.o.o. iz Lendave in sicer za dobo 5 let (do 15.5.2007). V kolikor se znotraj raziskovalnega prostora načrtuje večji poseg v prostor, je investitor dolžan obvestiti nosilca rudarske pravice za raziskovanje v zvezi s soglasjem za izvedbo posega. 3. Območja varovalnega pasu železniške proge: Preko območja Občine Hajdina poteka železniška proga Pragersko - Ormož. Pred izvedbo je modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko -Ormož ter rekonstrukcija postaj, prav tako bo proga v naslednjih letih elektrificirana, zaradi česar bo nujna tudi nadgradnja odprte proge (medpostajnih odsekov). V prihodnosti bo progo Zidani Most - Celje - Pragersko - Puconci potrebno usposobiti ali predvideti novo traso za hitrosti > 160 km/h, v kolikor bo to evropska smer hitre proge proti Budimpešti. Za vsak poseg v varovalnem pasu železniške proge, ki meri 200 m in v 80 m širokem pasu ob industrijskem tiru, je potrebno upoštevati določila veljavnega zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04-UPBI) in pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno in zaščite vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov, zaradi v prihodnosti elektrificirane železniške proge; Upoštevati je potrebno tudi sledeča določila: - za vsak objekt, ki bo lociran v 200 m varovalnem pasu železniške proge, si mora investitor pridobiti soglasje h gradnji od Javne agencije za železniški promet RS, - predvidene cestne povezave morajo biti oddaljene minimalno 8,00 m od obstoječega tira; - objekti višine do 15 m morajo biti oddaljeni minimalno 12,00 m od osi skrajnega obstoječega tira, - pri vseh prečkanjih daljnovoda in obstoječe železniške proge je potrebno upoštevati pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, 101/05), - pri vseh prečkanjih, približevanjih in vzporednih vodenjih plinovoda z obstoječo železniško progo je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 54/02). 4. Območja prenosnih plinovodov: Preko območja Občine Hajdina potekajo oziroma so predvideni plinovodi: - obstoječi prenosni plinovod R15, od Ml v km 384-356 - MRP Lendava (premer 250 mm, tlak 50 bar); - predvideni vzporedni prenosni plinovod R15/1; - predvideni mednarodni prenosni plinovod M9 Dolga vas (madžarska meja) - Opatje selo (italijanska meja). Oba predvidena plinovoda sta vsebovana v Strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije in v Razvojnem načrtu prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2005-2014 družbe Geoplin plinovodi, d.o.o., kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. V območjih prenosnih plinovodov se dopušča posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem plinovoda ter posege po konkretni osnovni planski opredelitvi, pod sledečimi pogoji: - k vsakemu dovoljenju za lokacijo in gradnjo v nadzorovanem oziroma varstvenem pasu plinovoda širine 100 m na vsako stran od osi plinovoda mora biti pridobljeno soglasje upravljal ca plinovoda; - k vsem posegom, razen k vzdrževalnim delom, v pasu, ki sega po 30 m na vsako stran od osi distribucijskega plinovoda, mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda; v tem pasu se ne dovoljujejo novogradnje bivalnih objektov; - v pasu, ki sega po 5 m na vsako stran od osi plinovoda, se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja. Za vse plinovode je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 26/05). Za poseganja v nadzorovani pas plinovoda nad 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02). 5. Območja avtocest, hitrih cest in državnih cest: V območju, ki ga ureja PUR so naslednje prometnice, ki so v pristojnosti DARS, d.d.: - glavna cesta G1-2 (HC) Hajdina - Ptuj (Uredba o državnem lokacijskem načrtu za cesto GI -2 (HC) Hajdina - Ptuj na območju občine Hajdina; Uradni list RS, št. 79/04), - AC odsek Slivnica - Draženci (Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Slivnica - Draženci; Uradni list RS, št. 73/05), ter naslednje prometnice, ki so v pristojnosti Direkcije za ceste RS: - GI -1 Miklavž - Hajdina (odsek 1400) - GI -2 Slovenska Bistrica - Hajdina (odsek 1290) - GI -2 Hajdina - Ptuj (odsek 0247) - GI -9 Hajdina - Jurovci (odsek 352) - GI -9 priključek Hajdina (odsek 0427) - R2-432 Majšperk - Hajdina (odsek 1285). V območju avtocest, hitrih cest in državnih cest se dopušča: - posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem avtocest, hitrih cest in državnih cest ter objektov in naprav, povezanih z avtocesto, hitro cesto in državno cesto; - posege po konkretni osnovni planski opredelitvi, pod pogojem, da ne bodo ovirali posegov v zvezi s cesto. Vse posege v varovalni pas ceste bo možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS, d.d., oziroma upravljalca ceste. Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza in tudi ne smejo motiti rednega vzdrževanja ceste. V varovalnem pasu ceste je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V bodočem in obstoječem varovalnem pasu naj se ne načrtuje stanovanjskih objektov in takšnih dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč. Vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z Zakonom o javnih cestah. DARS, d.d., oziroma upravljalec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtocest, hitrih cest in državnih cest, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje teh cest. Zato je pri načrtovanju ureditev ob avtocestah, hitrih cestah ali državnih cestah potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 12/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, 105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99) 6. Območja poseganja v vodni režim: V območjih poseganja v vodni režim, opredeljenih z družbeno verificiranimi dokumenti upravljalca z vodotoki, se morajo, ob preostalih pogojih, izhajajočih iz opredelitve v družbenem planu, upoštevati tudi pogoji iz teh dokumentov oziroma upravljalca z vodotoki. Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ter njihovih pritokov in vodnih virov ni dovoljeno posegati v prostor, razen z deli, ki izhajajo iz 37. člena zakona o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št. 67/02, I 10/02 ZGO-1,2/04 ZZdrl-A, 10/04 Odi.US., 4I/04ZVO-I), in sicer kadar gre za: - gradnjo objektov javne infrastrukture, - gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali po drugih zakonih, - ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, - ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, - gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, - gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in - gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih I. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami vodotokov. Za posege v varstvenem pasu je potrebno pridobiti smernice in mnenje Agencije RS za okolje (ARSO). Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu z 86. členom ZV-1. Za posege na območju, ki so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. Predvideni morajo biti ukrepi varovanja pred visokimi vodami in morajo biti obdelani za celotno območje. Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Za posege na območju, kjer so zaznani erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. 7. Območja pokopališč: V območju P10-R8 pokopališča Hajdina se dopuščajo: - novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pokopališko in spremljajoče dejavnosti: - sanacijski posegi oziroma morebitna pretvorba dela območja v park oziroma spominski park; pod pogoji posebnih predpisov in tega odloka. Območja, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta 13. člen V območjih, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta, se dopuščajo: - novogradnje objektov in naprav, ki so nujno potrebni za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih, pod pogojema, da te gradnje ne presegajo definicije enostavnih ali manj zahtevnih objektov in da pisno določi (definira) nujno potrebnost za urejanje prostora pristojen upravni organ; - vzdrževanje objektov in naprav; - prečkanja infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov in naprav; - pripravljalna dela za izvedbo izvedbenega prostorskega načrta. V teh območjih objektom ni mogoče spreminjati namembnosti. Posegi po 3. in 4. alinei prvega odstavka tega člena se dovoljujejo pod pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe izvedbenega prostorskega načrta, in tudi: - da za navedena dela zadošča priglasitev oziroma lokacijska informacija ozi- roma je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, - da z njimi niso prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb, - da so predvidena dela v skladu z rešitvami v prostorskih izvedbenih aktih. 3. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV ALI NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NA TEM OBMOČJU Parcelacija 14. člen Parcelacija zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz tradicionalne parcelacije. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru polj in gradbenih parcel se praviloma ščiti, pod pogojem, da razdrobljenost ni prevelika. K sistemom parcelacije morajo biti pridobljena navodila in soglasja pristojne institucije za varstvo narave. Osnovna urbanistična načela 15. člen 1. Širitev naselij se dopušča, če je usklajena s tradicionalno zasnovo teh naselij in če s to zasnovo tvori zaokroženo podobo posameznega naselja. V ravninskem delu Dravskega polja, za katerega velja tipična obcestna pozidava objektov, se praviloma dopušča le takšna širitev naselij, ki dopolnjuje tradicionalno zasnovo teh obcestnih naselij. Novogradnje in prenove obstoječih objektov ter drugi posegi v prostor morajo tipološko izhajati iz krajevne tradicije in prispevati k ohranjanju tradicionalne identitete krajine in naselja. 2. Širitev naselij in graditev posameznih stavb v naseljih se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede: - izbora vrste terena za gradnjo, lociranja cest in poti, oblikovanja trgov in ulic ter lociranja javnih in drugih večjih zgradb; - ohranjanja pogledov na javne in druge večje zgradbe, na značilne tradicionalne objekte in tradicionalne dele naselij ter na krajinske kvalitete; - gradbenih linij, usmeritev slemen objektov, medsebojne oddaljenosti objektov, mikrolociranja objektov glede na oblikovanost terenov, podrejanja lokacij in gabaritov zasebnih objektov lokacijam in gabaritom javnih objektov, oblikovanja gabaritov zasebnih in javnih objektov ter pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov in podobnega; - morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih delih naselja. 3. Gradnja stavb razpršene gradnje se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede: - izbora vrste terena za gradnjo, lociranja z oziroma na ceste in poti; - ohranjanja pogledov na naselja in krajinske kvalitete; - lociranja objektov glede na oblikovanost terenov in temu ustrezna usmeritev slemen objektov, oblikovanje gabaritov objektov ter pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov; - morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih območjih. Kadar se predvideva ureditev območja večih stanovanjskih in drugih objektov, kot območje zaključene pozidave, pa zanj ni predvidena izdelava lokacijskega načrta (temveč se pripravi le lokacijski preizkus), je potrebno zasnovati predvsem: - cestno mrežo območja, - potek energetskih in komunalnih vodov, s poudarkom na gravitacijski kanalizaciji, - povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, - pozidavo območja, - zasnove skupnih ureditev zelenih površin, ter - prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekološki otok). Odmiki 16. člen Objekte in pomožne objekte, ki imajo gabarite in strehe v skladu z določili 17. člena tega odloka ter so take vrste, da njihova raba ne more vplivati v večji meri škodljivo na zdravje ljudi, se dopušča graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez posebnih pogojev. Če so, po krajevni tradiciji, objekti oziroma pomožni objekti od parcelnih meja manj oddaljeni, se dopušča zgoraj navedene vrste objektov in pomožnih objektov graditi na obstoječe temelje oz. graditi po krajevni tradicionalni razdalji. Bliže parcelnih meja se dopušča graditi, če tako narekuje oblikovanost terena. Gradnja bliže kot 4 m od parcelnih meja se dopušča le pod pogojem, daje zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam, da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora in da morajo biti razlogi za odmik, ki je manjši kot 4 m, utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja, kadar je le-to potrebno. Minimalni odmiki od parcelnih meja za druge vrste objektov se na osnovi zadostitve pogojev, navedenih v prejšnjem stavku, določijo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi na proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina slemena višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Gospodarsko poslopje mora biti od stanovanjskega ločeno s požarnim zidom. Kadar naj bi bili pomožni objekti, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve glede največje velikosti, načina gradnje ter rabe in odmika od sosednjih zemljišč, določene s posebnim pravilnikom, navedenim v 39. členu tega odloka, zgrajeni bližje kot 4 m od parcelne meje, smejo veljajo zanje določila tega posebnega pravilnika. Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. Varovalni pasovi, varovana območja in z njimi povezana soglasja 16.a člen Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani 1. avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, kategorizirane občinske ceste 10 m, državne kolesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta; 2. glavne železniške proge 200 m, regionalne železniške proge 200 m, industrijskega tira: > 80 m, merjeno od osi skrajnih tirov; 3. prenosnega elektroenergetskega daljnovoda nazivne napetosti 400 kV 25 m, nazivne napetosti 220 kV 25 m, nazivne napetosti I 10 kV 15 m, prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 10 m, kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 5 m, merjeno od osi skrajnih vodov; 4. prenosnega plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več 100 m, distribucijskega plinovoda z obratovalnim tlakom manjšim od 16 bar in večjim od I bar 30 m, drugega distribucijskega plinovoda, manjšega od I bar: 5 m, merjeno od osi voda; 5. vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje: 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda. Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt oziroma pomožni objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo upravljavci teh objektov. Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, so varovana območja: 1. po predpisih, ki urejajo upravljanje s celinskimi in podzemnimi vodami in z njimi določenih varstvenih območij (vodovarstvena območja in območja kopalnih voda) in ogroženih območij (poplavna, plazljiva, plazovita in erozijska območja), ter po predpisih, ki urejajo rabo voda in upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči, ki segajo: - v primeru celinskih voda I. reda 15 m od meje vodnega zemljišča tekoče ali stoječe vode in - v primeru celinskih voda 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode; 2. po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki so primerna za kmetijsko obdelavo in so z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, razen zemljišč, na katerih so grajena območja kmetij 3. po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, lahko pa tudi kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, katerih meje so razvidne iz akta o njihovi razglasitvi; 4. po predpisih, ki urejajo rudarstvo, zemljišča, na katerih oziroma pod katerimi je rudniški prostor, katerega meje so razvidne iz: - akta o pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine in - akta o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine; 5. po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, zemljišča, katerih meje so razvidne iz: - akta o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in - akta o določitvi varstvenega območja naravnega zdravilišča; 6. po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča, katerih meje so razvidne iz: - akta o določitvi naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega območja, - akta o zavarovanju naravnega spomenika, strogega naravnega rezervata ali naravnega rezervata, - akta o zavarovanju narodnega, regijskega ali krajinskega parka in - akta o začasnem zavarovanju dela narave v času njegove veljavnosti; 7. po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, zemljišča, katerih meje so razvidne iz: - registra kulturne dediščine, - akta o razglasitvi kulturnega spomenika in - akta o začasni razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove veljavnosti; 8. po predpisih, ki urejajo letalstvo, zemljišča, na katerih je območje izključne rabe letališča, vzletišča oziroma infrastrukturnega objekta navigacijskih služb zračnega prometa ter zemljišča, nad katerimi je na podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo, določeno območje nadzorovane rabe in območje omejene rabe; 9. po predpisih, ki urejajo področje obrambe; 10. po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Soglasja morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt ali pomožni objekt, v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje. Gabariti objektov in strehe 17. člen Dopušča se le gradnje, glede na krajevne tradicionalne značilnosti, pritličnih ali visokopritličnih objektov, s kletjo in izkoriščenim podstrešjem, podolgovate, L ali T oblike. Kleti se dopuščajo, tudi na nagnjenih terenih, le v povsem ali do 2/3 vkopani izvedbi. Če podtalnica ali sestava tal ne dopušča podkletitve, se zvišanje objektov ne dovoljuje. V delih območja, opredeljenih kot ostala naselja, sme znašati etažnost največ K+P+M. Lahko se poveča na največ K+P+ IN + M, če jo- po preveritvi zadostitve določilom 15. člena - odobri Služba mestnega arhitekta. Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika enodružinskega stanovanjskega objekta oziroma daljšega kraka takega objekta L ali T oblike, se dopušča v razmerju vsaj 1: 1,25, ki ga je dopustno dograjevati na daljši strani. Razmerje teh stranic se dopušča v velikosti 1:3, če gre za gospodarske, javne, poslovne in večstanovanjske objekte, objekte za intenzivno živinsko rejo in podobne večje objekte. Izjeme od določil, navedenih v prvem delu tega odstavka, se dopušča le, če jih, po preveritvi zadostitve določilom 15. člena, odobri Služba mestnega arhitekta. Strehe objektov se dopušča graditi le kot simetrične dvokapnice; enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih prizidkih. Slemenitev mora potekati vzdolž daljše smeri. Naklon strehe mora meriti od 35 do 45 stopinj in kritina mora biti iz žgane opeke ali iz betona v obliki in barvi kritin iz žgane opeke. Po stavbnem izročilu za posamezna območja se dopušča izvedba streh s čopi in s strešnimi okenskimi hišicami. Dopušča se tudi slamnata streha. Izjemoma se dopušča pri objektih, kjer terja funkcija velike širine objektov, kot so proizvodni objekti in hlevi, naklon strehe manjši in sicer minimalno 25 stopinj ali izvedbo simetrične dvokapnice z lomljenima strešinama, katera vrhnja dela se krijeta s tradicionalno ravno pločevino na opažu, spodnja pa z opečno ali betonsko kritino v zgoraj predpisanem videzu in naklonu. Širina, opredeljena kot “velika širina ali veliki prosti razpon” znaša > 16,00 m. Ravne strehe se dopuščajo izvajati le za funkcionalne pohodne terase. Prenova streh se dopušča le ob upoštevanju zgoraj navedenih določil. Sanacija streh je praviloma mogoča le po osnovnem projektu; ob tem je zahtevana dokazljivost prvotne zasnove. Kapne lege se praviloma ne podzidavajo. Največja dopustna višina podzidave kapne lege je 0,6 m (tri vrste opečnih zidakov). Na objektih v območju PUR ki niso s posebnimi predpisi opredeljeni kot kulturni spomeniki ali so kako drugače zavarovani, je možna uporaba tudi drugačnih kritin ali drugačnih naklonov in lomov strešnih ploskev, kot so navedeni v prejšnjih odstavkih tega člena, če uporabljene kritine, njihov barvni videz in nakloni strešnih ploskev niso v nasprotju z značilnostmi prostora, obstoječih grajenih struktur in naravo načrtovanih prostorskih ureditev ter zagotavljajo ohranjanje posameznih sestavin kulturne dediščine v naseljih. Okna, balkoni in fasadne obdelave 18. člen Okna morajo biti praviloma pokončna, enotna in opremljena z dvokrilnimi lesenimi polkni ali ustreznimi roletami. Izvedba balkonov se dopušča, z ozirom na stavbno izročilo za posamezna območja, le v obliki tako imenovanih svisli po celi dolžini čelnih fasad ali v obliki gankov na čelnih ali bočnih fasadah. Ograja balkonov mora biti praviloma lesena s pokončno strukturo. Dopušča se uporaba le tistih fasadnih materialov, ki so po stavbnem izročilu značilni za posamezna območja. Ometi morajo biti gladki in svetlo obarvani. Talni zidci morajo biti zaribani in praviloma v sivih barvnih odtenkih. Pri sakralnih objektih in javnih objektih, se haloški stavbni kamen lahko na krajevno tradicionalne načine uporabi kot okrasni kamen. Leseni deli se morajo praviloma bar/ati v v srednjetemnih barvnih odtenkih avtohtonih vrst lesa. Čelnih zatrepov zidanih stanovanjskih hiš in javnih objektov se praviloma ne oblaga z lesenimi opaži. Zračenje podstrešij gospodarskih poslopij mora praviloma biti izvedeno prek čelnih zatrepov z značilnimi svetlobnimi mrežami ali pokončnimi deskami, odvisno od krajevnih tradicionalnih značilnosti. Okrasja starih fasad profilacijo (obrobe odprtin, vogalov in streh, členitve sten in podobno) se morajo pri prenovi fasad tudi obnoviti. Na objektih, starejših od 50 let, se ne dopušča modernizacija zunanjosti. Novogradnje zahtevne)e oblikovanih objektov 19. člen Večstanovanjske objekte, šole, gasilske domove in kulturne domove, verske objekte, poslovne objekte, upravne objekte, objekte za turizem, gostinstvo in rekreacijo in podobno ter objekte tipa vila se dopušča v območju PUR graditi kot enonadstropne, ter izven zgodovinskih gradbenih linij z drugačnim oblikovanjem streh, balkonov in podobnega, kot je predpisano v prejšnjih določilih tega odloka. Ostaja pa pogoj, da se streha pokriva s kritino po 17. členu, z izjemo javnih servisov za goriva, zadoščeno pa mora biti tudi pogoju, da urbanistično postavitev in oblikovno podobo teh objektov odobri Služba mestnega arhitekta. Dodatna merila za odstopanje od teh določil so lahko še višinski gabarit, razmerja gabaritov, vrsta strehe, postavitev na parcelo, velikost in oblika parcele, materiali, gradiva in podobno. K idejnim rešitvam zahtevneje oblikovanih stavb in k urbanistični postavitvi ter oblikovni zasnovi vseh pomembnejših stavb oziroma objektov mora podati svoje mnenje Služba mestnega arhitekta. Oblikovanje objektov v območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki g) 5. člena 20. člen V območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki g) 5. člena, se dopušča oblikovanje objektov in naprav po tehnoloških in konstrukcijskih zahtevah (npr. opečne strehe niso nujne), pod sledečimi pogoji: - izbirati se mora gabarite in barve, ki se prilagajajo pokrajini; - izbirati se mora gabarite, ki višinsko bistveno ne izstopajo v pokrajini; - oblikovanje objektov in naprav mora biti estetsko, idejne rešitve pomembnejših objektov pa mora odobriti služba mestnega arhitekta, - izdatno se mora ozeleniti okolje teh objektov in naprav. Urejanje prostega prostora 21. člen Na posameznih območjih krajine so dovoljene le tiste gradnje, ki so za osnovno rabo območja sprejemljive in z njo skladne, ali rabi območja služijo. Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v večji meri spreminjati le če se dokaže, da dajejo posegi večje ekonomske ali druge prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če soglaša pristojna institucija za varstvo narave. Pri urejanju kmetijskih in stavbnih zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje in podobno. Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z zasaditvijo vegetacije. Za podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno se dopušča uporabljati le naravni material. To določilo velja tudi za obnovo. Za urejanje vinogradov in sadovnjakov ter podobnega se dopušča urejanje teras le s soglasjem pristojnega kmetijskega zavoda in pristojne institucije za varstvo narave. Okolja objektov in naprav v območjih, namenjenih za industrijske oziroma obrtne ali skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po g. točki 5. člena in proizvodnih objektov v ostalih območjih PUR se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno ozelenitvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. "Ib je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. Izkopi v nahajališčih mineralnih surovin se morajo sproti sanirati. Prostore pred zgradbami se dopušča urejati le po krajevnih zgodovinskih značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov, zelenic, ograj, stopnišča v zgradbo, in podobnega. Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopušča izvajati le tam, kjer so take ograje avtohtoni del ureditve okolja. Lahko so postavljene na mejo (v soglasju s sosedom). Ograje morajo biti praviloma lesene, v čimbolj avtohtoni izvedbi. Žive meje so iz avtohtonih grmovnic in sicer gaber, rdeči dren, pušpan,' leska, kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov in odpadnih materialov. Medsosedske ograje se praviloma naj ne bi gradile višje kot 1,2 m. Ob javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje upravljal ca javne ceste. Če je tako določeno v soglasju, se dopušča postavljati ograje na vrhu podpornega ali opornega zidu, in bliže cesti, če gre za ograje na že začetih gradbenih predelih. Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki višini in enaki oddaljenosti od ceste. Če so obstoječe ograje višje od 1,2 m velja za nove ograje ob isti cesti, da ne smejo biti višje od 1,2 m, Oddaljenost ograj od javnih poti se določi v postopku za pridobitev dovoljenj. Po materialu in višini je dopustno odstopanje ograj v proizvodnih in drugih območjih, ki morajo biti zavarovana. Te ograje morajo biti po celi višini intenzivno zazelenjene. Po višini je dopustno tudi odstopanje ograj, ki so obenem tudi protihrupne zaščite. Glede oblikovanja in materialov teh ograj se morajo upoštevati določila tega in 25. člena. Oblikovanje večjih elementov urbane opreme 22. člen Za postavljanje urbane opreme veljajo določila posebnega predpisa, opredeljenega v 39. členu tega odloka. Večje objekte urbane opreme, torej avtobusne čakalnice, telefonske govorilnice, prodajne kioske in podobno, se dopušča postavljati pod sledečimi pogoji: - da se jih lahko gradi samo na javnih površinah, ali neposredno ob njih, - da če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe, - da če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne ceste, - da ne smejo imeti novih priključkov na objekte javne gospodarske infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke, - oblikovani morajo biti estetsko, skladno z regionalno tradicionalno arhitekturno tipologijo in - k urbanistični postavitvi ter oblikovanju objektov mora biti pridobljeno mnenje Službe mestnega arhitekta. Prodajne kioske in stojnice, kot začasne objekte, ki so namenjeni sezonski turistični ponudbi, se dovoli postavljati le izjemoma in le začasno za dobo največ enega leta (po tem času se mora dovoljenje obnoviti). Elemente urbane opreme je dovoljeno umeščati prostor le na podlagi soglasja ustrezne službe Občine Hajdina. Postavljanje spominskih obeležij 23. člen Za postavljanje spominskih obeležij (kip oziroma spomenik, spominska kapelica, spominska plošča) veljajo določila posebnega predpisa, opredeljenega v 39. členu tega odloka. To določilo velja tudi za postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč. 4. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA Splošni pogoji in merila 24. člen Urejanje komunalnih omrežij se dopušča pod sledečimi pogoji: - istovrstni objekti morajo imeti čimbolj enakovredne pogoje glede priključkov; - upoštevati se morajo tradicionalne povezave med kraji; - omrežja se morajo čimbolj prilagajati oblikovanosti terena, relief, površinski vodotoki in vegetacija se kar najmanj spreminjajo; - omrežja se morajo čimbolj izogibati kvalitetnim kmetijskim in gozdnim površinam ter kompleksom takih površin. Če je le mogoče, naj ne prečkajo značilnih krajinskih predelov. To posebno velja za prostozračne vode, ceste in plinovod; - v naseljih se morajo komunalni vodi izvajati podzemsko, to določilo velja tudi za obnovo; - praviloma se morajo komunalni vodi voditi v cestnem svetu; - za več objektov se po možnosti pripravijo isti priključki; - na posameznih odsekih se morajo po možnosti izgraditi vse komunalne naprave obenem pred dokončno ureditvijo ceste; - večji objekti komunalnih omrežij, kot so transformatorske in črpalne postaje, vodohrami, parkirišča in podobno, se morajo postavljati nevpadljivo, po možnosti v sklopu z drugimi objekti in maskirani z zelenjem; - upoštevati je potrebno minimalne in horizontalne odmike z drugimi novimi instalacijami; - vsa križanja z obstoječimi komunalnimi vodi in napravami morajo biti izvedena v skladu s soglasji pristojnih organov in organizacij; - približevanja in križanja z ostalimi podzemnimi vodi in nadzemnimi objekti se z odmiki lahko v soglasnosti z lastnikom oziroma upravljalcem zmanjšajo na minimalno razdaljo z ustrezno zaščito. V varovalnih pasovih prometne infrastrukture, določenih v zakonih in predpisih, je dovoljena gradnja, nadomestna gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le s soglasjem upravljalca prometne infrastrukture in v skladu z osnovno namensko rabo. Posebni pogoji prometnega urejanja 25. člen Ceste se morajo locirati po regionalnih zgodovinskih značilnostih. Vsaka gradbena parcela oziroma vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop mora biti urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti pridobljena služnostna pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljišča oziroma posega. Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m. Morebitne zapore (konfini, rampe, količki, cvetlična korita, drugo) morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče v primeru gasilske ali druge urgentne intervencije nemudoma in brez težav odstraniti. Preveriti oziroma simulirati je potrebno prometne dostope v primeru večje intervencije od zunaj, zlasti pri večjih stavbnih kompleksih. Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo širine, določene s predpisi. Dimenzionirani in izvedeni morajo biti tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru požara in drugih nesreč. Praviloma ne sme biti slepih cest. Cesta se sme priključiti na cesto iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto. Vsako križišče ali priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike, brez ovir, višjih od 0,50 m, v velikosti, odvisni od dovoljene hitrosti. Na cestah, ki se ne morejo navezati na druge ceste, se morajo urediti obračališča z minimalnim radijem 4,6 m, potrebnim za komunalna in gasilska vozila. Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali speljane ločeno od vozišča. Ob modernizaciji cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov, ki pod njimi potekajo. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo ceste obnoviti. Protihrupne zaščite morajo biti estetsko oblikovane ali iz grmovja in drevja. Za te zaščite se ne dopušča uporaba betonskih ali pločevinastih sten. Število zagotovljenih parkirnih mest (PM), praviloma na gradbeni parceli, ki pripada objektu, ne sme znašati manj kot: - za stanovanjske objekte: .. blok in/ali večje stavbe: 1,5 PM/stanovanje .. vila-blok: 2 PM/stanovanje, .. stanovanjske hiše: 3 PM, - za poslovne objekte: .. I PM /30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM, - za prodajne prostore: .. I PM/30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM za prodajne prostore s prehrambenimi artikli oziroma .. I PM/50 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM/lokal za prodajne prostore z neprehrambenimi artikli, - za prireditvene prostore: .. I PM/5 sedežev, - za gostinske lokale (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt): I PM/4 sedeže, vendar ne manj kot 5 PM, - za vzgojne in izobraževalne ustanove (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt): .. osnovne šole in vrtci: I PM /20 učencev, - za proizvodne obrate, skladišča, razstavne prostore (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt): .. I PM/100 m2 bruto proizvodne površine. Pri mešani rabi se dimenzioniranje števila parkirišč, z upoštevanjem časovno diferenciarane souporabe, določi z vsakokratno presojo okoliščin posebej. Poleg površin za parkiranje avtomobilov morajo biti v enakem številu zagotovljene tudi površine za parkiranje ali shranjevanje koles. Posebni pogoji urejanja vodovoda 26. člen Upoštevati je potrebno določila Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06) glede oskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo. Bivalni objekti, ki so ali se grade ob javnem vodovodu, se morajo nanj priključiti. V kolikor na območju ni javnega vodovodnega omrežja, si mora uporabnik zagotoviti lastno oskrbo s pitno vodo in pridobiti vodno pravico, kadar je to potrebno ter sam zagotoviti zadostne količine požarne vod ali na drugačen način zagotoviti požarno varnost. Urejanje zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob soglasju zdravstvenega inšpektorata in lokalne skupnosti oziroma Občine Hajdina. Izvedba javnega vodovoda v naseljih se praviloma dopušča le ob istočasni izvedbi javne kanalizacije. Javni vodovod mora imeti zadostni pritisk in količino vode za priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi, ter v bližini objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika. Pri gradnji in vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati določila standarda SIST EN 805 in druge predpise, ki urejajo to področje. Materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost pitne vode. Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oziroma zaščititi. Zasipavanje vodnjakov, posebno z odpadki, se ne dopušča. Vodovodne cevi morajo biti položene nad kanalizacijskimi in razdalje do teh cevi morajo biti najmanj 0,5 m. Komunalni vodi morajo biti po horizontali od vodovodnega cevovoda odmaknjeni minimalno: - kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod: 3 m - meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod: I m. Vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m. Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti cevovod položen tako, daje možen neoviran dostop z ene strani. Če vodovod ne more biti zgrajen tako, da poteka minimalno 0,5 m nad kanalizacijskim omrežjem, je treba v takih primerih v vseh križanjih s kanalizacijskim omrežjem zgraditi vodovodno omrežje v zaščitnih ceveh, da se prepreči morebitno onesnaženje pitne vode. Vodovodno omrežje je potrebno graditi tako, da nima slepih rokavov in ne povzroča zastajanja vode, kar je lahko vzrok za zdravstveno neustrezno pitno vodo. Po rekonstrukcijah in večjih posegih v vodovodno omrežje je potrebna učinkovita dezinfekcija vodovodnega omrežja. Pozicijo priključka in količino razpoložljive vode poda upravljal ec, v skladu z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Hajdina (Uradni list RS, št. I 13/04) in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 136/04). Posebni pogoji urejanja kanalizacije 27. člen Vsi objekti ob kanalizacijskem omrežju se morajo nato omrežje priključiti. Na kanalu mora biti zadostna količina revizijskih jaškov in priključnih jaškov, za priključitev tudi predvidenih stanovanjskih objektov. Jaški so lahko tipske izvedbe. Pozicijo priključka poda upravljalec, na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Hajdina (Uradni list RS, št. I 10/01-29.12. 2001) in Sklepa o izvajalcu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju občine Hajdina (Uradni list RS, št. I 10/01). V kanalizacijo odpadnih vod se praviloma ne izpuščajo tudi padavinske vode, temveč se odvajajo posebej. Praviloma je meteorne vode s streh preko pesko-lovov potrebno speljati v ponikalnico na lastnem zemljišču. Kanalizacija odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi. Odpadne vode obrtnih delavnic, proizvodnih obratov in podobnega, v katerih utegnejo biti presežene s predpisi dovoljene emisije, se morajo očistiti pred izpustom v kanalizacijo. Za industrijske odpadne vode je potrebno pred izpuščanjem v javno kanalizacijo ali v površinske vode zagotoviti, da zakonsko dovoljene mejne vrednosti niso prekoračene. Za odvajanje industrijskih odpadnih voda v javno kanalizacijo ali v površinske vode je treba pred gradnjo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za odpadne vode, če to zahteva zakonodaja na področju varstva okolja. Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, daje potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki). Padavinske vode iz obravnavanega območja (s strehe, parkirišča, ceste, drugo) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok; če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem pa mora ureditev odvod nje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest in parkirišč se morajo odvajati prek usedalnika in zadostno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob. Velja tudi za garaže in platoje za pranje motornih vozil. Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z - Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in - Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07). Javna kanalizacija se mora zaključiti s čistilno napravo. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s - Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 41 /04 ZVO-1,50/04) in - Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, - Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ter - Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02, 41 /04 ZVO-1). Na lokacijah, kjer v bližini ni javne kanalizacije, se dopušča izgradnja le večpre-katnih vodonepropustnih greznic brez odtoka ali malih čistilnih naprav. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04). Posebni pogoji urejanja električnega in drugih omrežij 28. člen Obstoječi prenosni VN daljnovod I 10 kV Ptuj - Kidričevo, z oznako D 1067, ki je v pristojnosti podjetja ELES Elektro-Slovenija, d.o.o., poteka preko območja Občine Hajdina. Elektroenergetski koridor tega daljnovoda znaša 30 m, to je po 15 m na vsako stran od osi njegovega skrajnega voda. Za vse prenosne elektro- energetske objekte je predvidena rekonstrukcija. (Obstoječi daljnovod D 1067 bo sicer vzankan v predvideno RTF Breg, za potrebe napajanja elektrificirane železniške proge Pragersko - Hodoš.) Upoštevati je potrebno določila Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od I kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88). Na območju, ki ga urejajo PUP ni načrtovana gradnja predvidenih visokonapetostnih naprav 220 kV oziroma 400 kV Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih ali predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje, ki ga poda GJS ELES Prenos električne energije. Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih ali predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). V kolikor upravljale! virov elektromagnetnega sevanja dovolijo gradnjo tudi v varovalnih pasovih virov EMS, se objekti v teh pasovih lahko gradijo le v primeru, da mejne vrednosti za I stopnjo (bivalno okolje) za načrtovane objekte niso presežene. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP I 10/20 kV Ptuj. V območjih razpršene gradnje (podeželje) bodo grajeni srednjenapetostni in nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih urbanih območjih. Načrtovanje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na območju občine bo odvisno od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa. Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno pri Elektro Maribor, kot dobavitelju električne energije, posebej naročiti raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo. V skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 - UPB), si morajo investitorji, za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči, pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njimi predpisane pogoje. Varnostna oddaljenost objekta: - od daljnovoda 20 kV znaša najmanj 7 m, - od zračnega NN omrežja znaša najmanj 2,5 m in - od zemeljskih elektroneregetskih kablov znaša najmanj 2 m. Za javno razsvetljavo se praviloma dopušča le izvedba razsvetljave z žarnicami z žarilno nitko ali z drugimi svetili s podobno svetlobo. Izjeme se dopuščajo na prometno pomembnih mestih, kjer so posebne razsvetljave potrebne zaradi prometne varnosti. Obliko svetil javne razsvetljave in obliko njihovih nosilnih elementov za posamezna naselja mora odobriti Služba mestnega arhitekta. V vsakem primeru mora izbrana svetilka usmerjati vso svetlobo pod horizontalno ravnino (do 5 % navzgor) oziroma kot določa predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve, spomeniki, izbrane fasade, drugo) mora biti izbrana in usmerjena tako, da ne deluje moteče oziroma mora biti izbrana in izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. Ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. Posebni pogoji drugih omrežij 28.a člen KTV (kabelska TV) Objekt se priključi na KTV distribucijsko omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljal ec. Telekomunikacijsko omrežje Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega teleko- munikacijskega omrežja in predhodno pridobiti k projektnim rešitvam soglasje pristojnega operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture. V primeru, da je zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav treba izvesti prestavitev in zaščito javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav o tem v predpisanem roku obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je potrebno prestaviti ali zaščititi. Investitor mora pooblaščeni osebi operaterja omogočiti prisotnost in strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru investitor odgovarja operaterju za morebitno >' povzročeno škodo. Prestavitev in zaščito lahko po dogovoru z investitorjem izvede tudi operater, ki zagotavlja elektronsko komunikacijsko omrežje in je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ali od njega pooblaščeni izvajalec. Stroški prestavitve in zaščite bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, če investitor te gradnje ter operater, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je treba prestaviti, s pogodbo ne določita drugače. Bazne postaje mobilne telefonije Pred izbiro lokacije za postavitev bazne postaje mobilne telefonije je zahtevana pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje). Vročevodno in plinovodno distribucijsko omrežje Objekti ki se gradijo ali rekonstruirajo na območju, kjer obstajata vročevodno (ogrevalno) omrežje ali distribucijsko plinovodno omrežje, se morajo na eno ali drugo omrežje priključiti. Na območju, kjer še ni takega omrežja, se za potrebe ogrevanja objekta lahko zgardi lastna naprava, vendar na tak način in s takim izborom goriva, da vpliv na okolje ne bo škodljiv, ali da bo nujna škoda najmanjša. Objekt se priključi na omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljalec. Zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov naj se nove stavbe prvenstveno priključujejo na čiste vire ogrevanja, kot je na primer biomasa, v kolikor ni možna priključitev na plinovode ali vročevode. Odlagališča in odlaganje odpadkov 29. člen Gradnja deponij komunalnih in posebnih odpadkov se dopušča le na osnovi izvedbenega prostorskega načrta. 29.a člen Zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev: - ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja ljudi, - vsak objekt mora biti vključen v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov, - odpadki se zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) in morajo biti ločevani po vrsti in/ali izvoru, - mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi. Zbirna mesta za ločeno zbiranje frakcij (ekološki otoki): - zahtevana je ustrezna oddaljenost ob bivalnih objektov, - njihova lokacija mora ustrezati pogojem neovirane dostopnosti s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil, - podana mora biti možnost priključka na električno omrežje (zaradi nočne razsvetljave in/ali nadzora z videokamero), - zaželena je voda za pranje in odvodnja nastalih odpadnih vod. 3; Organske odpadke iz gospodinjstev in kmetijskih gospodarstev je treba v čim ginS večji meri kompostirati oziroma odlagati v ločene posode za biološko razgrad- jSsSj Ijive odpadke, če ta možnost obstaja. 5. DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR Posebno zahtevni posegi v prostor in pomembnejši posegi v prostor na občutljivejših območjih 30. člen Če so posegi v prostor tako zahtevni ali če se pripravljajo tako pomembni posegi v prostor na občutljivih območjih, daje potrebno sodelovanje in odločanje širše družbene skupnosti, se ti posegi ne morejo izvajati le na osnovi PUR temveč se morajo merila in pogoji za nameravane posege v prostor obdelati z izvedbenim prostorskim načrtom. Izvedbeni prostorski načrt se mora izdelati: - za kompleksno graditev pri gradnji, širitvi ali prenovi naselij; - za večjo preobrazbo prostora ali za posege, ki pomenijo večjo ekološko obremenitev okolja; - če naravne ali ustvarjene razmere oziroma vrednote v prostoru terjajo, da se za posege na obravnavanem območju pripravijo izčrpnejše in zahtevnejše strokovne podlage; - če se na obravnavanem območju intenzivneje prepletajo različni interesi glede dejavnosti in namenske rabe prostora. Posebni sanitarni pogoji 3 I. člen Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj. V skladu z določili veljavnega predpisa o higieni živil, mora biti dostop do živilskega obrata in funkcionalnega zemljišča objekta obdelan in urejen tako, da je preprečeno zaostajanje padavinske vode na površini in omogočeno higiensko vzdrževanje; živilski obrati morajo imeti na razpolago zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode; okolica živilskih obratov mora biti protiprašno urejena. Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje bolj, kot je s predpisi dopuščeno, morajo lastniki sanirati. Gnojne in gnojnične jame se dopušča graditi le v nepropustni izvedbi in brez odtoka v teren. Obdelava gnojevke v lagunah se ne dopušča. Objekti za rejo živali morajo imeti urejena gnojišča ter tla hlevov v vodotesni obliki, brez nekontroliranih odtokov v tla. Gnojišča naj bodo po možnosti pokrita, izcedne vode iz gnojišč pa se morajo zbirati v vodotesnih gnojničnih jamah. Greznične gošče je treba odvažati na ustrezno čistilno napravo, ki jih lahko predela neškodljivo za okolje. Hlevi na gnojevko morajo biti zgrajeni tako, da je doseženo učinkovito aerira-nje (prezračevanje) gnojevke in da se v zadostni meri zagotovi oksidacija komponent v gnojevki, ki povzroča smrad. Za zmanjševanje emisij neprijetnih vonjav v okolje je treba hleve za gojenje živali opremiti z ustrezno projektiranim prisilnim prezračevanjem ali naravnim, ki učinkovito preprečuje neprijetne vonjave v okolju. Podzemni rezervoarji za tekoča goriva, starejši od 15 let, se morajo glede na oljetesnost sanirati najkasneje v roku enega leta po preteku te starosti. Posebni pogoji za varstvo pred hrupom 3 I .a člen Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj. Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob avtocesti, glavnih ter regionalnih cestah in železnici je potrebno zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi projektnih dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov. Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij. Za vire hrupa je treba pred začetkom gradnje pridobiti okoljevarstveno dovo- ljenje za hrup, če to zahteva zakonodaja na področju varstva okolja. V času gradnje je treba z ustreznimi omilitvenimi ukrepi, kot so izbira gradbenih strojev z nižjo zvočno močjo, prilagoditvijo dolžine časa obratovanja posameznega gradbenega stroja in postavitvijo gradbiščne ograje preprečiti preseganje zakonsko dovoljenih mejnih ravni hrupa za posamezna obdobja dneva. V kolikor upravljala hrupnih infrastrukturnih objektov dovolijo gradnjo tudi v varovalnih pasovih, morajo objekti biti izvedeni tako, da je zdravje ljudi v teh objektih varovano pred čezmernim hrupom. Druge določbe, povzete iz elaborata: Okoljsko poročilo 3 I .b člen Obseg posamezne dejavnosti (prag posega) določa veljavni predpis, ki govori -o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Poseg nad navedenim pragom se dopušča ob predhodni izvedbi presoje vplivov na okolje. V Občini Hajdina je potrebno za naslednje vrste posegov, če presežejo v veljavnem predpisu navedeni prag, izvesti presojo vplivov na okolje: - kmetijske operacije - melioracije kmetijskih zemljišč, - gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom zagotavljanja obrambe pred poplavami in erozijo, varstva vodnih količin in zalog, varstva kakovosti voda in zadrževanje naravnih vodotokov, - obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic, - ureditev obor za živino in divjad, - premagovanje višinskih razlik z brežinami, izjemoma z opornimi zidovi, - območje P10-P3 (farma prašičev v Dražencih), - območje P10-P4 (območje kmetijskih objektov in drugih proizvodnih dejavnosti na Marofu v Lancovi vasi), - elektrifikacija obstoječe proge Pragersko - Ormož in - rekonstrukcija ter posodobitev železniške proge Pragersko - Puconci, - predvideni vzporedni prenosni plinovod R15/1 in predvideni mednarodni prenosni plinovod M9 Dolga vas. Vsa kmetijska gospodarstva z več kot 5 glav velike živine (GVZ) morajo imeti izdelan gnojilni načrt. Na kmetiji lahko redijo le toliko živali, kolikor imajo na razpolago površin za uporabo živinskega gnojila, ki nastaja pri reji, da dovoljeni letni vnosi dušika v tla ne bodo preseženi. Za izpuščanje emisij snovi v atmosfero je treba pred začetkom gradnje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD), če to zahteva zakonodaja. Emisije hladiv v okolje iz hladilnih naprav je treba zmanjševati z gradnjo tesnih naprav in nadzorovanim vzdrževanjem hladilnih naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi, zaradi preprečevanja izpuščanja ozonu škodljivih snovi. Emisije prahu na gradbišču je treba preprečevati v času rušenja in gradnje z vlaženjem sipkih gradbenih materialov in transportnih poti v suhem in vetrovnem vremenu. Omilitveni ukrepi na posebnem varstvenem območju oziroma na območju Natura 2000 Hajdina (Drava SI500001 I in pSCI SI3000220) 3 I .c člen Na posebnem varstvenem območju oziroma na območju Natura 2000 Hajdina (Drava 51500001 I in pSCI SI3000220), so omilitveni ukrepi, ki jih je treba izvesti - da je izvedba nameravanega plana oziroma posega možna in ne bo povzročala okoljskih problemov - naslednji: - z ustreznimi dokumenti je treba usmeriti urbanizacijo na območju Občine Hajdina tako, da posegi oziroma gradnje na ožjem poplavnem območju reke Drave ne bodo možni (nobenih objektov pod zadnjo rečno teraso); - Hajdinsko studenčnico je treba ohraniti v obstoječem stanju. Na njenem območju niso dovoljeni posegi oziroma gradnje, ki bi kakorkoli posegali v studenčnico ali jo spreminjali; - na območju nestalnega pritoka Studenčnice v Skorbi morajo biti objekti oddaljeni najmanj 5 m od pritoka. Zagotoviti je potrebno, da odpadne vode iz teh objektov ne bodo iztekale v vodotok, in sicer z vodotesno ureditvijo vseh povoznih površin te odvajanjem komunalnih voda v nepretočne, vodotesne in ustrezno dimenzionirane greznice ali v javno kanalizacijo, kadar obstoja. Posebni protipožarni pogoji 32. člen Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih ali novih industrijskih objektov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zato morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Za specifično požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi. Rezervoarje za kurilno olje se dopušča praviloma vgrajevati le v stanovanjske objekte potrošnika goriva ali v posebej zato zgrajene objekte. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin, s priključkom na objekt, se mora postaviti v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji dobavitelja. Strelovodna naprava: če je tako določeno s posebnimi predpisi, mora biti celoten objekt zaščiten proti atmosferski elektriki. Po objektu morajo biti nameščeni lovilni vodi ter skupno ozemljilo; na njega naj bodo povezane vse kovinske mase na objektu. Posebni geološki pogoji 33. člen Za novogradnje na nasutih zemljiščih se morajo pridobiti predhodni geote-hnični pogoji. Na območjih nestabilnih - plazovitih tal je nedopustno poseganje v teren brez predhodnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o ustreznosti posega in opredeli dopusten način posega v nestabilna tla. Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne objekte in naprave ter podobno), je potrebno predhodno izdelati študijo vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako, da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente gradnje v vplivnem območju ter na stabilnost in trdnost temeljnih tal pod njimi, Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in zgrajeni. Pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 34. člen Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru nesreč. Dejavnosti v prostor je treba umeščati izven območij potencialnih nesreč, ustrezno upravljati primarne dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih in nadzorovati aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče, razvoj pa omejevati sorazmerno glede na izrazitost in pogostnost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov je možno le izjemoma, vendar le ob ustrezni nadomestitvi teh površin. Na območjih vododeficitarnosti in suše se ne umešča novih dejavnosti, ki povečujejo porabo vode in bi s tem prizadele oskrbo s pitno vodo ter ogrozile bogatenje podtalnice ali izvorov in minimalni pretok vodotokov - obstoječe dejavnosti je treba prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša. Pri gradnjah in drugih posegih v prostor v poplavni območjih in v območju poplavnega vala pri morebitnih porušitvah nasipov ali drugih elementov hidro-central mora upravni organ za urejanje prostora investitorja opozoriti na možne nevarnosti. Strešina na območju stavbe, ki meji na javno površino, mora biti opremljena s snegobrani. Za preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami, so dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnja objektov za izboljšanje razmer. V poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Obramba v prostorskem aktu 35. člen Pri kompleksnem urejanju naselij, industrijskih con in drugih območij, v katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, pri gradnji in urejanju okolja večstanovanjskih, javnih, proizvodnih in drugih objektov, v katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, ter pri urejanju drugih objektov in naprav ter pri posegih v prostor, pomembnih za obrambo in zaščito, se morajo upoštevati pogoji upravnega organa, pristojnega za obrambo. Pri terenskih obrambnih vajah se dopuščajo le tisti posegi, pri katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje. Omejitve v zvezi z varnostjo zračne plovbe 36. člen Javno letališče Maribor je letališče državnega pomena in predstavlja obvezno izhodišče Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04). Območje Občine Hajdina spada med območje, spada med območje, v katerem se ovire za zračni promet štejejo: - med ovire v coni letališča štejejo objekti, inštalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitev terena za ceste, kanale in podobno; - zunaj cone letališča štejejo za ovire: ■ v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča - objekti, inštalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča; ■ objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča, in ki s višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov; • vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov; ■ za ovire pod zračnimi potmi štejejo objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata za civilno letalstvo, k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Deponija plodne zemlje 37. člen Plodno zemljo, ki se odstranjuje zaradi gradenj oziroma drugih posegov v prostor, se mora deponirati pod pogoji posebnega občinskega predpisa. Omogočanje dostopnosti funkcionalno oviranim osebam 38. člen Pri gradnji in prenovi javnih objektov se morajo urediti dostopi za invalidske vozičke. Pri gradnji in prenovi pločnikov se morajo urediti sestopi s pločnikov pri prehodih prek cest in na parkirišča tako, daje omogočena normalna uporaba osebam z invalidskimi vozički. Isti pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov za pešce na višje nivoje. Merila za določanje pomožnih objektov 39. člen Pomožni objekti se določajo s posebnim predpisom in se dopuščajo graditi le pod pogoji tega predpisa in tega odloka. Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. I 14/03, 130/04, 100/05). Pomožni objekti so vse stavbe in objekti na gradbeni parceli, ki ustrezajo merilom enostavnega objekta. 36 Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo - vrtičkarstvo 39. a člen Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na: - kmetijskih površinah, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji (območje najboljših kmetijskih zemljišč), - površinah, ki so zavarovane zaradi varstva narave in varstva kulturne dediščine oziroma namenjene parkovni ureditvi. Površine za vrtičkarstvo je možno urejati: - na kmetijskih zemljiščih nižjih kategorij; - na zemljiščih, ki so v zaraščanju; - začasno na zemljiščih, predvidenih za gradnjo oziroma druge posege v prostor. Velikost posameznih parcel ne sme presegati 200 rm2. Za shranjevanje orodja je dovoljena gradnja lop, pri čemer tlorisna velikost ne sme presegati 4 m2; z lociranjem in oblikovanjem le-teh pa mora soglašati Služba mestnega arhitekta. Območje je dovoljeno opremiti z vodovodnim omrežjem. Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni dovoljeno, možna je zasaditev žive meje do višine 0,60 m. Merila za določanje gradbenih parcel 40. člen Gradbena parcela je stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma je predviden objekt ali naprava in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo - funkcionalno zemljišče. Funkcionalno zemljišče predstavljajo dvorišča, dostopi in dovozi k objektu ali napravi, parkirišča, zemljišče, ki je nujno potrebno za dostop pri vzdrževanju in popravljanju objekta ali naprave, in podobno. Gradbene parcele za predvidene objekte ali naprave se določajo na osnovi: - velikosti in oblike objekta ali naprave; - namena, predvidenih dostopov in dovozov do objekta ali naprave; - oblikovanosti terena in lege ter gabaritov sosednjih objektov; -velikosti in oblike zemljiških parcel, na katerih naj bi se zgradil objekt ali naprava. Nova gradbena parcela mora biti velika: - za stanovanjske hiše najmanj 500 m2, - za atrijske in vrstne hiše najmanj 250 m2, - za vinske kleti in počitniške hišice najmanj 150 m2, - za pomožne objekte najmanj dvojna tlorisna površina objektov. Delitev in združevanje parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel so dopustni, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več takih gradbenih parcel, ki so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop. Rušitev objektov 41. člen Za rušitev vseh objektov, razen tistih, ki jih je možno odstraniti na podlagi izdane oziroma pridobljene lokacijske informacije, si je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradbene odpadke, ki bodo v času rušenja nastajali, je treba na izvoru zbirati po vrstah odpadkov ter jih predajati predvsem pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem zaradi njihove ponovne uporabe, če to ne bo mogoče, pa pooblaščenim odstranjevalcem gradbenih odpadkov. Pred rušenjem je treba iz objektov odstraniti vse nevarne snovi in odpadke in jih na gradbišču do odvoza hraniti tako, da ne bodo ogrožena tla oziroma podzemna voda. Nevarne snovi in odpadke je treba skladiščiti in uporabljati na takšen način, da ne bodo vir onesnaževanja za tla, podzemne vode, kanalizacijo ali površinske vode, kar se zagotavlja s skladiščenjem v ustrezno izvedenih skladiščih za nevarne snovi. Služba mestnega arhitekta 42. člen Za strokovno pomoč upravnim organom pri presoji urbanistične oziroma arhitekturne problematike ter za svetovanje investitorjem ustanovljena Služba mestnega arhitekta podaja svoje mnenje: - ob primerih, navedenih v prejšnjih členih, tudi - v primerih drobne urbanistične oziroma arhitekturne problematike na območju RUP kot so primernost barve fasade, barve in oblike oken, kritine, drobne urbane opreme, zunanje ureditve itd., - pri ugotavljanju skladnosti gradbeno tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z zahtevanimi lokacijskimi pogoji ter - v drugih primerih, ko je potrebna strokovna presoja (razen v primerih, kadar je objekt že izveden; takrat Služba mestnega arhitekta ne more podati z 19. členom tega odloka predpisanega mnenja k idejni rešitvi). III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 43. člen Sanirati se mora vire: - žarišča naravnih procesov, - prekomernega hrupa, - škodljivih zračnih emisij, - škodljivih emisij v podtalnico in vodne površine, - prevelikih smradnih emisij ter - emisij v zemljo: določene vrste proizvodnje, večje kotlovnice, prometnejše ceste, disko klube, rekreacijske objekte, večje hleve, odlagališča odpadkov, kanalizacije brez čistilnih naprav, neustrezne greznice in gnojišča in podobno. 44. člen Praviloma se morajo izdelati načrti za celovito urejanje večjih in pomembnejših naselij. Ti načrti se sprejmejo kot posebne strokovne podlage PUP za urejanje teh naselij. Vizuelno se morajo sanirati: - proizvodni objekti in objekti za intenzivno živinsko proizvodnjo oz. območja takih objektov (z zelenjem ali prenovo), - opuščena nahajališča mineralnih surovin, kot vizuelno najbolj degradacijski elementi v območjih PUR 45. člen Z dnem uveljavitve sprememb PUP prenehajo veljati že realizirani izvedbeni prostorski akti. 46. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor.”. 47. člen Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-05-107/04 Hajdina, 22. oktobra 2007 Radoslav Simonič, I. r. Zupan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na predlog statutarne pravne komisije na 9. redni seji, dne 12. 9. 2007, sprejel naslednjo OBVEZNO RAZLAGO Prvega odstavka 8. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (UVOP, 20/92-102, 22/92 -P, 27/93-1 18, 96/94-133, UVMOP I 1/97-1 18, 12/97-126 -P) Besedilo prvega odstavka 8. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (citat): V kmečko oziroma kmečko-stanovanjskih naseljih in razpršeni gradnji se dopuščajo: - vsi posegi v prostor v 7. členu; /7. člen, I. odstavek/ - obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav; - novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav, razen kmetijskih: - novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih ter javnih objektov in naprav; - spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja. - novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod pogojem, navedenimi v 7. členu. (za ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje) Obvezna razlaga prvega odstavka 8. člena 1. V drugi alineji prvega odstavka 8. člena so opredeljene možnosti gradnje vseh vrst manjših objektov in naprav kar pomeni, da so manjši objekti tisti objekti, ki jih lahko gradi posameznik ali društvo v svoji režiji za lastne potrebe in objekt ne sme presegati 250 m2 koristnih površin (49. člen Zakona o graditvi objektov Uradni list RS, št. 34/84, 29/86, 69/94, 59/96). 2. V tretji alineji prvega odstavka 8. člena je opredeljena novogradnja in dozidava stanovanjskih in javnih objektov ter naprav kar pomeni, da so javni objekti tisti objekti, ki so v javni rabi, katerega raba je pod enotnimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na: - javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi - javna površina - je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina; - nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi - je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je: - hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, - banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, - stavba za trgovino in storitve, - stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, - postaja žičnice, - garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, - stavba za razvedrilo in druge stavbe za izobraževanje, - stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, - športna dvorana, - stavba za čiščenje in opravljanje verskih dejavnosti - in podobna nestanovanjska stavba (Uradni list RS - UPB1, 102/04) 3. V konkretnem primeru objekt, ki bo v javni rabi (prenočišča, gostilna, pisarna) je v skladu z 8. členom Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Ptuj izven mesta Ptuj. 2. ODLOK O OPRAVLJANJU LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA I. SPLOŠNE DOLOČBE I. člen S tem odlokom se določa način, pogoji in oblika opravljanja lekarniške dejavnosti na območju občine Hajdina. 2. člen Lekarniška dejavnost je javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki (izvajalci javne službe). II. JAVNI ZAVOD 3. člen Javni zavod za opravljanje lekarniške dejavnosti ustanovi občina za opravljanje te dejavnosti na svojem območju v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravstvo, in po predhodnem mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. III. KONCESIJA ZA OPRAVLJANJE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI 4. člen Koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti podeli pristojni upravni organ občine v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravstvo, po predhodnem mnenju Lekarniške zbornice Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. 5. člen Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje: - da je fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 7. in 8. člena Zakona o lekarniški dejavnosti in 35. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. - da pripravi in predloži program izvajanja lekarniške dejavnosti na območju občine za čas trajanja koncesije, - da zagotovi, da bo izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, potekalo v okviru predpisanih standardov in normativov. Koncedent lahko v javnem razpisu določi tudi druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar. 6. člen Koncesionar, kot izvajalec dejavnosti na območju občine Hajdina izvaja dejavnost pod naslednjimi pogoji: - da opravlja dejavnost za katero mu je podeljena koncesija na podlagi tega odloka in pogodbe o koncesiji, - da dosledno upošteva tehnične, oskrbovalne, stroškovne, organizacijske in druge standarde in normative za izvajanje koncesijske javne službe. - da zagotovi zadostno število strokovnih kadrov za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije. - da zagotovi zadosten obseg tehničnih sredstev za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije. Ta obvezna razlaga velja takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 7. člen Številka: 351-3/2007 Hajdina, dne 12. septembra 2007 Radoslav SIMONIČ, župan Občine Hajdina Koncesionar mora izvajati javno službo tako, da zagotavlja uporabnikom svoje storitve neprekinjeno in kvalitetno. Koncesionar mora v okviru opravljanja lekarniške dejavnosti zagotoviti izdajo zdravil na recept in brez recepta ter pripravo zdravil. 8. člen Na podlagi 13. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Ur.list RS št.36/2004 -Uradno prečiščeno besedilo), 2. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur.list RS št. 23/2005 - Uradno prečiščeno besedil in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni Vestnik Mestne občine Ptuj,št. 2/99 in Ur. list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je občinski svet Občine Hajdina na 8. redni seji, dne 21.6. 2007 sprejel Poslovni čas lekarne se določi glede na krajevne potreb po preskrbi z zdravili, tako, da ne sme biti krajši od 40 ur na teden. Poslovni čas zasebnih lekarn na predlog koncesionarja potrdi pristojni občinski organ. 9. člen Poslovne prostore lekarne zagotovi koncesionar. 37 38 IV. TRAJANJE KONCESIJE 10. člen Koncesija se podeli za dobo dvajsetih let in se lahko po preteku tega časa podaljša za nedoločen čas. Izvajati se lahko prične po podpisu pogodbe o koncesiji. I I. člen Rok in način pričetka izvajanja dejavnosti, ki je predmet koncesije se določi s koncesijsko pogodbo in s tem odlokom. Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha na način določen s koncesijsko pogodbo. V. FINANCIRANJE 12. člen Koncedent ni dolžan zagotavljati koncesionarju nobenih sredstev za opravljanje javne službe. Sredstva za opravljanje javne službe si koncesionar pridobiva na podlagi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma s prodajo svojih storitev. VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE 13. člen Nadzor nad opravljanjem lekarniške dejavnosti se izvaja v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti VII. PREHODNE IN KONČNE ODLOČBE 14. člen Koncesionar mora pričeti z izvajanjem lekarniške dejavnosti v čim krajšem možnem času po podelitvi koncesije. 15. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 140-1/07 Hajdina, 21. junija 2007 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ZLS - UPBI (Uradni list RS, št. 100/2005), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00,79/01 in 30/02) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02 in 16/03, 49/05) je Občinski svet Občine Hajdina na 8. redni seji, dne, 21.6.2007 sprejel ODLOK O REBALANSU II PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2007 I. člen V Odloku o rebalansu I proračuna Občine Hajdina za leto 2007 (Uradni list, št. 47/07) se I. člen spremeni tako, da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2007 1. SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71+72 + 73 + 74) 2.620.170 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.182.478 70. DAVČNI PRIHODKI 1.952.467 700 Davki na dohodek in dobiček 1.640.736 703 Davki na premoženje 303.847 704 Domači davki na blago in storitve 7.884 71 NEDAVČNI PRIHODKI 230.01 I 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 163.912 71 I Takse in pristojbine 6.259 712 Denarne kazni 918 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 459 714 Drugi nedavčni prihodki 58.463 72 KAPITALSKI PRIHODKI 37.765 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 37.765 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 0 73 PREJETE DONACIJE 2.086 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.086 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 397.841 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 274.996 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 122.845 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.790.581 40 TEKOČI ODHODKI 873.626 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 209.090 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 33.183 402 Izdatki za blago in storitve 605.189 403 Plačila domačih obresti 13.645 409 Rezerve 12.519 41 TEKOČI TRANSFERI 853.911 410 Subvencije 37.43 I 41 I Transferi posameznikom in gospodinjstvom 415.583 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 151.336 413 Drugi tekoči domači transferi 249.561 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 948.770 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 948.770 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI I 14.274 43 I Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 101.842 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 12.432 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.) -170.41 I (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2007 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 +752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441 +442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2007 VII. ZADOLŽEVANJE (500 + 501) 178.057 50 ZADOLŽEVANJE 178.057 500 Domače zadolževanje 178.057 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550 + 551) 52.579 55 ODPLAČILA DOLGA 52.579 550 Odplačila domačega dolga 52.579 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -44.933 (l. + IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) 125.478 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) 170.411 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. dih (Uradni list RS, št. 12/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odločba US, 8/96 in 36/00) in na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni Vestnik Mestne občine Ptuj,št. 2/99 in Ur. list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je občinski svet Občine Hajdina na 8. redni seji, dne 21.6. 2007 sprejel Številka: 410-1/2007-2 Hajdina, 21. junij 2007 ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Župan Občine Hajdina javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj Radoslav SIMONIČ, ir. _______________ I. člen Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih ((Uradni list RS, št. 121/91, 451/94 Odi.US: U-l-104/92, 8/96, 18/98 Odl.US: U-l-34/98, 36/00-ZPDZC, 127/06-ZJZP), 40 in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07), je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 10. redni seji, dne 22. 10. 2007 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina I. člen Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj št. 015-04-1 /99, se spremeni tako, da se naslov XIII. poglavja dopolni tako, da glasi: « XIII. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI TER ODGOVORNOSTI USTANOVITELJIC ZA OBVEZNOSTI ZAVODA«. 2. člen Prva in druga alinea drugega odstavka 6. člena odloka se spremenita tako, da glasita: - Služba zdravstvenega varstva odraslih: - enota splošnih ambulant Ptuj z okolico, - Služba preventivnega zdravstvenega varstva zaposlenih: - enota Dispanzerja za medicino dela, prometa in športa - enota obratna ambulanta Kidričevo, V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina (Uradni list RS št.) se 10. člen spremeni tako, da se glasi: »Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje vzgojno izobraževalnih potreb za šolski okoliš, ki obsega območje: Osnovna šola Hajdina: Naselja: Gerečja vas, Hajdoše, Skorba, Slovenja vas, Sp. Hajdina od št. 7 do 64, Zg. Hajdina, in skupni šolski okoliš: Osnovna šola Hajdina in Osnovna šola Breg: Naselja: Draženci od št. I do 101, Sp. Hajdina od št. 65 do 143 in Gubčeva ulica.«. 2. člen V 16. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Svet zavoda sestavljajo: -3 predstavniki ustanovitelja, -3 predstavniki delavcev zavoda in -3 predstavniki staršev.«. Tretji odstavek se spremeni, tako da se glasi: »Predstavnike delavcev se voli: -2 predstavnika strokovnih delavcev zavoda, -1 predstavnik izmed upravno - administrativnih in tehničnih delavcev.«. 3. člen V 43. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Svet zavoda opravlja svoje naloge do izteka mandata. V skladu s tem odlokom se Svet zavoda konstituira po preteku mandata dosedanjemu Svetu.«. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 403-1 -1 /2007 Hajdina, dne 22. oktobra 2007 Radoslav SIMONIČ, ir. Župan občine Hajdina Na podlagi 3 člena ter v zvezi z9.alineo I. odstavka 8. člena Zakonaozavo- 3. člen V poglavju XIII. se doda novi 31 .a člen, ki glasi: «Občine ustanoviteljice ne odgovarjajo za obveznosti zavoda«. 4. člen Ta odlok stopi v veljavo, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic in se objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic ter v Uradnem listu RS. Šifra: 015-04-1/99 Hajdina, 21. junij 2007 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05, 21/06 - Odl.US: U-l-2/06-22, 14/07 - ZSPDPO, 60/07) in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00,79/01,30/02, 56/02 - ZJU, 127/06 - ZJZR 14/07 - ZSPDPO) ter 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 10. redni seji, dne 22. 10. 2007 sprejel ODLOK O REBALANSU III PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2007 I. člen V Odloku o rebalansu II proračuna Občine Hajdina za leto 2007 (Uradni list, št. 58/07) se I. člen spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI EUR leto 2007 2.707.800 2.237.964 1.975.445 1.640.736 39 276.309 58.400 jj, 262.519 *** 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 196.473 71 I Takse in pristojbine 4.059 712 Denarne kazni 1.273 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 159 714 Drugi nedavčni prihodki 60.555 72 KAPITALSKI PRIHODKI 37.765 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 37.765 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 0 73 PREJETE DONACIJE 800 730 Prejete donacije iz domačih virov 800 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 431.271 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 308.426 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 122.845 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.001.924 40 TEKOČI ODHODKI 999.128 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 213.478 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 34.265 402 Izdatki za blago in storitve 729.021 403 Plačila domačih obresti 13.645 409 Rezerve 8.719 41 TEKOČI TRANSFERI 847.950 410 Subvencije 36.388 41 I Transferi posameznikom in gospodinjstvom 408.383 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 168.305 413 Drugi tekoči domači transferi 234.874 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.034.151 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.034.151 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 120.695 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 99.263 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 21.432 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.) -294.124 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2007 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 +752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441 +442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2007 VII. ZADOLŽEVANJE (500 + 501) 301.770 50 ZADOLŽEVANJE 301.770 500 Domače zadolževanje 301.770 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550 + 551) 52.579 55 ODPLAČILA DOLGA 52.579 550 Odplačila domačega dolga 52.579 40 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -44.933 /4L (l. + IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) ,p! X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) 249.191 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VII1.-IX.) 294.124 2. člen Drugi odstavek 7. člena Odloka o proračunu občine Hajdina za leto 2007 se spremeni, tako da se glasi: »Proračunska rezerva se v letu 2007 oblikuje v višini 373 EUR«. 3. člen V 10. členu Odloka o proračunu občine Hajdina za leto 2007 se znesek »178.057 EUR« nadomesti z zneskom »301.770 EUR«. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-1 /2007-3 Hajdina, dne 22. oktobra 2007 Radoslav SIMONIČ, l.r. Zupan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (in Uradni list RS, št.63/07) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji dne 12. 9. 2007 sprejel PRAVILNIK o spodbujanju podjetništva v občini Hajdina I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določijo pogoji, način in postopek pri dodeljevanju pomoči in posojil za pospeševanje malega gospodarstva. 2. člen Pomoči se dodeljujejo za sofinanciranje novo zaposlenih v občini Hajdina. Podjetniku se za leto 2007 in 2008 dodelijo sredstva v višini 500 € v enkratnem znesku, za novo zaposlene v občini Hajdina. Zaposleni mora biti zaposlen za najmanj 12 mesecev. 3. člen Posojila se dodeljujejo za: 1. nakup, graditev ali adaptacijo prostorov - namenjenih poslovni dejavnosti, 2. nakup osnovnih sredstev in opreme, 3. odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanju. 4. člen Za pomoč in posojilo lahko zaprosijo: - samostojni podjetniki in obrtniki, - samostojni podjetniki po registru, - gospodarske družbe v zasebni lasti, - občani, ki se bodo samozaposlili. Za sredstva lahko zaprosijo tisti prosilci, ki imajo registrirano dejavnost in sedež na območju občine Hajdina. Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki zaposlujejo ali bodo zaposlili občane s stalnim prebivališčem v občini Hajdina, kateri svojo dejavnost opravljajo na območju občine Hajdina, imajo sedež dejavnosti izven občine Hajdina, vendar je pogoj, daje nosilec občan občine Hajdina in zaposluje občane iz občine Hajdina. 5. člen Krediti bodo dodeljeni pod naslednjimi pogoji: - obrestna mera: najugodnejši ponudnik banke - rok vračila: 5 ali 10 let - zavarovanje kredita: - pri zavarovalnici Maribor - po potrebi po posebnem aranžmanu (dogovor: Zavarovalnica Maribor, Nova KB Maribor enota Ptuj, Ljubljanska banka podružnica Ptuj, Poštna banka Maribor, Slovenska zadružna kmetijska banka, Hypo group Bank in Občina Hajdina) - zastava nepremičnin in premičnin na osnovi cenilnega zapisnika in zemljiškoknjižnega izpiska, ali računa v kolikor gre za nova osnovna sredstva; - ostalo: v skladu s poslovno politiko banke - lastna sredstva: minimalno 50 % predračunske vrednosti - moratorij na glavnico: od 6 mesecev do I leta. Vse stroške v zvezi z najemom kredita nosi kreditojemalec. V primeru, da prosilec nenamensko koristi posojilo ali zmanjša število zaposlenih pred potekom dveh let oz. ne realizira programa oz. investicijskega načrta, se mu posojilo spremeni v posojilo po komercialnih pogojih iste banke. Posojilojemalec, ki nenamensko koristi kredit po pogojih tega pravilnika ni upravičen do kredita v naslednjih dveh letih. 6. člen Razpis za pridobitev sredstev bo objavljen v sredstvih javnega obveščanja. Vloge za pridobitev sredstev se vložijo v 30 dneh po objavi razpisa v sredstvih javnega obveščanja. V kolikor se sredstva po prvem razpisu ne porabijo, se razpis ponovi v roku 60 dni po zaključenem prvem razpisu. 7. člen Kreditna sredstva bodo odobrena fizičnim ali pravnim osebam na osnovi kreditne sposobnosti in investicijskih programov. Ob enakih ostalih pogojih bodo prednost pri dodelitvi sredstev imeli tisti prosilci, ki bodo imeli večji delež lastnih sredstev. 8. člen Pregled vlog prosilcev in izbiro koristnikov kredita opravi izbrana banka in Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo občine Hajdina. V skladu z razpisom banka poda svoje mnenje o sposobnosti odplačevanja kredita in obliki zavarovanja Odboru za gospodarstvo in kmetijstvo občine Hajdina. 9. člen Vlogi za dodelitev sredstev je potrebno predložiti: - poslovni načrt oz. investicijski načrt (program), - drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka, - registracijo dejavnosti. 10. člen Upravičenci naslovijo vloge z vsemi potrebnimi dokazili na: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina. I I. člen Namensko uporabo sredstev pri koristnikih spremlja pristojni organ občine Hajdina, ki ga imenuje župan. II. KONČNE DOLOČBE 12. člen Kreditna sredstva morajo biti koriščena v roku, ki je določen s pogodbo o odobritvi kredita. 13. člen Z dnem veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Hajdina (Ur. list RS, št. 32/01 in 31 /05). 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 300-1/2007 Hajdina, dne 12. septembra 2007 Radoslav SIMONIČ, I. r. Zupan občine Hajdina Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji, dne 12. 9. 2007 sprejel naslednji PRAVILNIK o dodeljevanju državnih in drugih pomoči, ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje ter vrste pomoči in ukrepov Občine Hajdina (v nadaljevanju občine) na področju izvajanja programa razvoja podeželja za mikropodjetja kot je opredeljeno v Prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o Evropski skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13.1. 2001, str. 33, z vsemi spremembami). Za dodeljevanje pomoči se upošteva Uredba Komisije (ES) št. 1857/20006 z dne 15. december 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358, z dne 16. 12. 2006, str. 3-21) in Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15 decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5-10) 2. člen Sredstva za pomoči po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu Občine Hajdina v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto. Sredstva se lahko pridobivajo tudi iz drugih virov. 3. člen Za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja podeželja se sredstva po tem pravilniku razdeljujejo za: - pomoči, usklajene s pravili za dodeljevanje državnih pomoči (skupinske izjeme, de minimis), - ukrepe, ki ne sodijo na področje državnih pomoči. 4. člen Državne pomoči usklajene s pravili za dodeljevanje državnih pomoči obsegajo: 1. pomoči na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001, ki se dodeljujejo za naslednje namene: - naložbe v kmetijska gospodarstva; - varstvo tradicionalne krajine in stavb; - pomoč za plačilo zavarovalnih premij; - pomoč za arondacijo; - pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov; - zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu. 2. Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. december 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis, ki se dodeljujejo za namene: - naložbe v dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje; - trženje proizvodov in storitev kmetijskih gospodarstev; - naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih; - zagotavljanje tehnične podpore na področju dopolnilnih dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov. Drugi ukrepi, ki ne sodijo na področje državnih pomoči, so namenjeni za različne projekte in programe razvoja podeželja. 5. člen Državne pomoči in drugi ukrepi po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem podane izjave upravičencev, da za isti namen niso prejeli sredstev iz javnih virov (državnih, občinskih in mednarodnih virov) oziroma, koliko teh sredstev so iz teh virov že pridobili. Zgornja višina prejetih pomoči ne sme preseči višine določene v tem pravilniku, in sicer ne glede nato, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. 6. člen Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 87 (I) Pogodbe; »kmetijski proizvodi « pomenijo proizvode iz seznama v Prilogi 1 pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000; proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki); proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe EGS št. 1898/87; »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo; »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, zato namenjenih prostorih; »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov; »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999, ali območja, iz člena 36 (a) (i), (ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, kot jih določijo države članice v skladu s členoma 50 in 94 navedene uredbe. »kakovosten proizvod« pomeni proizvod, ki izpolnjuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005; »mikropodjetje« pomeni podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2 milijona EUR letnega prometa; »slabe vremenske razmere«, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami" pomeni vremenske pojave, kot so zmrzal, toča, led, dež ali suša, ki uničijo v posameznem pojavu več kot 30 % običajne letne proizvodnje določenega kmeta, dosežene v predhodnem triletnem obdobju, ali triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem. II. DRŽAVNE POMOČI - skupinske izjeme 7. člen Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo 1. Z naložbo je treba doseči enega ali več naštetih ciljev: - zmanjšanje proizvodnih stroškov, - izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, - izboljšanje kakovosti in/ali - ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali. 2. Pomoč se ne sme dodeliti za že izvedene aktivnosti. 3. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50% upravičenih naložb na območjih, z omejenimi možnostmi, - do 40% upravičenih naložb na drugih območjih, - do 50% upravičenih naložb na drugih območjih, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, - stroški obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu, - najvišji skupni znesek pomoči iz 7. člena sme znašati do 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. 4. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu mikropodjetju (kmetijskemu gospodarstvu) ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je podjetje (kmetijsko gospodarstvo) na območju z omejenimi možnostmi. 5. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, mikropodje-tja, kot je opredeljeno v Prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 70/200001 in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine, - društva, ki imajo sedež na območju občine, se ukvarjajo z dejavnostjo s področja kmetijstva ter izvajajo aktivnosti na območju občine, oziroma društva, ki izvajajo aktivnosti za kmetovalce občine, - institucije, ki izvajajo dejavnosti za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja na območju občine, 42 - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. ZtiL 6. Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v teža- Mvah' 7. Pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva so: 7.1. Posodabljanje kmetij 7.2. Urejanje pašnikov 7.3. Urejanje kmetijskih zemljišč 7.1. Posodabljanje kmetij Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: - stroški za pripravo načrta/dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, - stroški za nakup materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji ter ureditev izpustov, - stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije, - stroški za nakup opreme hlevov, vključno z računalniškimi programi, - stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (seniki, silaže, itd). Gnojne jame in gnojišča za namen izpolnjevanja standarda nitratna direktiva se ne sofinancira. - stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme, - stroški nakupa in postavitve mrež proti toči, stroški postavitve, stroški priprave načrta za postavitev mreže s stroški svetovanja in nadzora, - stroški ureditve trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega sadnega trajnega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala, razen jagod, - stroški obresti za kredite. Pogoji za pridobitev po predhodno odobreni vlogi: - ustrezno dovoljenje/dokumentacija za izvedbo investicije, - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč, - kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt in - drugi splošni pogoje povezane z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 7.2. Urejanje pašnikov Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta/dokumentacije za ureditev pašnika, - stroški za nakup opreme za ograditev pašnika z električno ograjo in pregraditev pašnikov z ograjo na pašne čredinke, - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Pogoji za pridobitev: - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč, - načrt postavitve pašnika s popisom del, - minimalne površine 3 ha, - drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 7.3. Urejanje kmetijskih zemljišč Upravičeni stroški: - stroški agromelioracij: stroški investicijskega programa in izvedbe agromelioracijskih del. Pogoji za pridobitev: - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč, - ustrezna dokumentacija za izvedbo investicije in - drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 8. člen Pomoči se lahko dodelijo za naložbe namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine in se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (npr. arheološke ali zgodovinske znamenitosti), za varstvo kulturne dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah in kmetijskih poslopij, če naložba ne povzroči povečanja proizvodnje zmogljivosti kmetije. Upravičeni stroški: - stroški izdelave dokumentacije, - stroški za nabavo materiala za obnovo, - stroški za izvajanje del. Bruto intenzivnost pomoči: - do 60% upravičenih stroškov na drugih območjih, pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanja proizvodnje zmogljivosti kmetije. - do 100% upravičenih stroškov za naložbe namenjene za ohranjanje neproizvodne dediščine in se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke ali zgodovinske znamenitosti), - do 100% dodatne pomoči za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah. Upravičenci do pomoči: - mikropodjetja, lastniki objektov, ki so vpisani v register kulturne dediščine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: - ustrezna dokumentacija za izvedbo obnove oz. investicije, - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč, - objekt (tradicionalna stavba) mora biti vpisana v register kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo pristojno za področje kulture in - drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 9. člen Pomoč za plačilo zavarovalnih premij Upravičeni stroški: - sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere, - sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročijo bolezni živali, - sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročijo bolezni rastlin ali napad škodljivcev, - višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali za primer bolezni. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, mikropodjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. V primeru zavarovanja rastlinske proizvodnje je pogoj tudi last oz. zakup kmetijskega zemljišča, ki leži na območju občine, - zavarovalnice, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: - zavarovalna polica, - drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti, - Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijska proizvodnje za tekoče leto (za leto 2007 Uradni list RS št. 138/2006), - upoštevanje nacionalnega predpisa o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. 10. člen Pomoč za arondacijo Upravičeni stroški: - stroški pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda, pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč. Bruto intenzivnost pomoči: - do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, mikropodjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti kmetijska zemljišča in sedež na območju občine, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: - dokazila o izvedbi arondacije, - dokazila o plačilu stroškov. I I. člen Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se izvajajo državne pomoči: 12.1 Na področju Izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, 12.2 Na področju storitev nadomeščanja, 12.3 Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe, 12.4 Na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih, 12.5 Za publikacije, kataloge, spletišča (2.f. točka 15. člena Uredbe 1857/2006). Upravičeni stroški: 12.1 na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu: - stroški organiziranja programov za usposabljanje, 12.2 na področju storitev nadomeščanja: - dejanski stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom, 12.3 na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe: - honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, 12.4 na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: - za stroške udeležbe, potnih stroškov, stroškov publikacij, najemnin razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, publikacije, katalogi in spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevrtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji. 12.5 - stroški priprave in izdelave. Bruto intenzivnost pomoči: - pomoč se dodeli do 50 % upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. Upravičenci do pomoči: - fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore, ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev na podlagi predhodno odobrene vloge: - dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore, - dokazila o plačilu stroškov, - dokazila o vključenosti pravnih oz. fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine. 12. člen Kumulacija (19. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Najvišji znesek pomoči, določeni v členih 7 dol I tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz smernic Skupnosti. V zvezi z istimi stroški se pomoč izvzeta z Uredbo ES št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88( I) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo ES št. 1857/2006. Pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi ES št. 1857/2006 in v tem pravilniku. III. DRŽAVNE POMOČI - de minimis I 3. člen Upravičenci do dodelitve državnih pomoči po pravilu de minimis so nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov ter z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine. Skupna pomoč de minimis dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, t.j. pred odbitkom davka ali drugih dajatev. 14. člen Pomoči se dodeljujejo za namen predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter za dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Upravičeni stroški: - izdelava projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, - nakup opreme in naprav za dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, - gradnje ali obnove objekta za dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, - obresti kreditov za naložbe v dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje na kmetijskih gospodarstvih. Bruto intenzivnost pomoči: - do 100 % upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, predelavo ali trženjem na kmetiji, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine. - društva, ki imajo sedež na območju občine, se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, predelavo in trženjem ter izvajajo aktivnosti na območju občine, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev sredstev: - v kolikor je dopolnilna dejavnost že registrirana na kmetijskem gospodarstvu - potrdilo o registraciji, - v kolikor kandidira upravičenec za namen, da bi v prihodnje registriral dopolnilno dejavnost, izjavo, da bo v roku 2 let dejavnost registriral, - dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj naslednji 2 leti po zaključeni investiciji, - projektna dokumentacija naložbe, - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč, - kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt. 15. člen Pomoči se dodeljujejo za namen promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetijskih gospodarstev. Upravičeni stroški: - stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, razstave, raziskave, svetovalne storitve...). Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko, nekmetijsko dejavnostjo ali predelavo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter/ali imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine. - društva in institucije, ki izvedejo aktivnost za namen promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetij, 44 - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. AfjL Pogoji za pridobitev sredstev: jn - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč 16. člen Pomoči se dodeljujejo za nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih: - turizem na kmetiji - dejavnosti povezanimi s tradicionalnimi znanji na kmetiji (storitve oziroma izdelki) - pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji - kompostiranje organskih snovi - urejanje kmečkih dvorišč (ureditev fasad na kmetijskem gospodarstvu). Upravičeni stroški: - nakup strojev, opreme ali tehnologij, - izdelava projektne dokumentacije, - nakup materiala za izgradnjo ali obnovo prostorov za izvajanje dejavnosti, - obresti kreditov za naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali nekmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine. - društva in institucije, ki izvedejo aktivnosti nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev sredstev: - dejavnost se izvaja oz. je registrirana na kmetijskem gospodarstvu, - predračun, račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč, - kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt. 17. člen Zagotavljanje tehnične podpore na področju dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti Pomoč se dodeljuje za spodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov, kmečkih žena in mladine ter kmetijskih društev s prebivališčem v občini za kritje stroškov izobraževanja in usposabljanja, svetovanja, organiziranja in sodelovanja na tekmovanjih in sejmih, s področja dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. Upravičeni stroški: a) individualno izobraževanje: - plačilo kotizacije in šolnine za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, - za plačilo strokovnih gradiv, pomembnih za kmetijsko proizvodnjo oziroma dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje na kmetiji ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, - za udeležbo na sejmu, povezanem s kmetijstvom (za stroške najema razstavnega prostora in prevoza živali na sejem). Pogoji za pridobitev sredstev: - račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč. b) organizacija predavanj, tečajev, seminarjev: - za organizacijo brezplačnih predavanj, tečajev in seminarjev, ki se jih udeležijo nosilci ali člani kmetijskega gospodarstva. Med upravičene stroške sodijo honorarji predavateljev in najemnina prostorov za izobraževanje. Pogoj za pridobitev sredstev: - račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč, - dodatna dokazila organizacije predavanj, tečajev in seminarjev določena v javnem razpisu. c) strokovne ekskurzije - za stroške prevoza in stroške vstopnin za strokovne oglede prireditev, opreme in objektov povezanih s kmetijstvom. Pogoj za pridobitev sredstev - račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč, - dodatna dokazila določena v javnem razpisu. d) strokovna tekmovanja - za stroške najema prostora, uporabe zemljišč in opreme povezane s tekmovanjem in prevoza na tekmovanje. Pogoj za pridobitev sredstev - račun oz. dokazila o plačilu stroškov za katere uveljavljajo pomoč, - dodatna dokazila organizacije strokovnega tekmovanja določena v javnem razpisu. Upravičenci do pomoči: -pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, predelavo ali trženjem ter nekmetijskimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča in sedež na območju občine, -institucije, ki izvedejo tehnično podporo, ki ni namenjena primarni proizvodnji temveč drugemu izobraževanju, potrebnemu za opravljanje dopolnilnih dejavnosti, predelave ali trženja ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, -ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. IV. DRUGE POMOČI 18. člen Občina lahko sofinancira programe na področju kmetijstva, ki ne predstavljajo državnih pomoči. Sredstva se zagotavljajo v proračunu občine, višina za posamezne namene se določijo v proračunu Občine Hajdina za tekoče leto. Upravičeni stroški: - sofinancirajo se programi dela društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, - materialni stroški delovanja, - vlaganja v opremo potrebno za delovanje društva, - prireditve (org. razstave, materinskega dne), ki jih izvaja društvo, - izdajanje društvenega glasila, ter druge dejavnosti društva. Opravičenci do pomoči: - pravne osebe - društva, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na področju kmetijstva in se dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Hajdina. Proračunska sredstva se upravičencem dodeljujejo v obliki dotacije. Pogoji za pridobitev sredstev: - vloga, - dejavnost društva mora potekati na območju Občine Hajdina, - seznam članov društev. V. DRUGI UKREPI 19. člen Projekti in programi za razvoj podeželja Občina lahko za potrebe razvoja podeželja izvaja aktivnosti: - sodelovanja v občinskih, regijskih, nacionalnih ali mednarodnih projektih kot nosilec ali partner v projektu ; - naročil strateških in drugih projektov ter programov razvoja podeželja, - podpore informiranja javnost o pomenu kmetijstva. VI. NAČIN DODELJEVANJA 20. člen Državne in druge pomoči se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki dotacij. Drugi ukrepi se izvajajo kot materialne oz. nematerialne oblike sodelovanja občine. 21. člen Za vse pomoči, ki se izvajajo v obliki neposrednih finančnih spodbud, morajo biti izvedeni javni razpisi skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih, za vse ostale ukrepe pa v primeru, če tako določa poseben predpis. 22. člen Postopek za dodelitev državnih in drugih pomoči vodi petčlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Vse strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja pristojni občinski upravni organ. 23. člen Merila in kriteriji za dodeljevanje državnih in drugih pomoči po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu. 24. člen Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo. Kontrolo nad izvajanjem pogodb opravlja pristojni občinski upravni organ. 25. člen V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina na predlog pristojnega občinskega upravnega organa upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. VII. KONČNE DOLOČBE 26. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina (Ur. I. RS, št. 61 /02) in Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje kmetijstva v občini Hajdina (Ur. I., št. 32/01 in 31 /05). 27. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 330-1/2007 Hajdina, dne 12. septembra 2007 Radoslav Simonič, I. r. župan občine Hajdina Na podlagi 16. člena statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 9. redni seji dne 12. 9. 2007 sprejel PRAVILNIK o štipendiranju v Občini Hajdina SPLOŠNE DOLOČBE I. člen Ta pravilnik določa postopek in merila za podeljevanje štipendij v Občini Hajdina, višino štipendij, trajanje štipendiranja ter pravice in obveznosti štipendista in štipenditorja. 2. člen Občina Hajdina podeljuje štipendije dijakom in študentom kot pomoč pri njihovem rednem šolanju. Štipendije se podeljujejo za šolanje v Republiki Sloveniji in v tujini. Sredstva za štipendiranje dijakov in študentov se zagotavljajo v okviru vsakoletnega proračuna Občine Hajdina. 3. člen Štipendijo lahko pridobijo upravičenci s statusom rednega dijaka oziroma dijakinje (v nadaljnjem besedilu dijak), ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 ter upravičenci s statusom rednega študenta oziroma študentke (v nadaljnjem besedilu študent), ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let, in: - hkrati ne prejemajo katerekoli druge štipendije ali ne prejemajo štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih, - niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, 45 - niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje . II. MERILA IN KRITERIJI ZA PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ 4. člen Štipendija za študij v Republiki Sloveniji se lahko podeli: - rednim dijakom za šolanje na poklicnih oziroma srednjih šolah, - rednim študentom (univerzitetni študijski programi, visokošolski strokovni študijski programi, višješolski študijski programi), Pravico do štipendije lahko uveljavljajo kandidati, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - dosežejo v preteklem šolskem letu najmanj prav dober uspeh ali dosežejo v preteklem študijskem letu najmanj povprečno oceno 8.0, za prvo študijsko leto pa najmanj prav dober uspeh na maturi in - izkažejo intelektualno ali umetniško nadarjenost (dosežejo javno priznan uspeh ali izjemni dosežek) in predložijo priporočila profesorjev. V kolikor za štipendijo kandidira več kandidatov, ima prednost kandidat, ki doseže višjo oceno v preteklem šolskem letu oziroma študijskem letu oziroma boljši uspeh na maturi (za prvo študijsko leto). V kolikor izpolnjuje pogoje več kandidatov, kot je za štipendije namenjeno sredstev, ima prednost kandidat, pri katerem je dohodek na družinskega člana nižji v primerjavi z drugimi kandidati. III. VIŠINA ŠTIPENDIJE 5. člen Višina štipendije za dijake znaša 45% minimalne plače mesečno, za študente pa 60% minimalne plače mesečno. IV. POSTOPEK PODELJEVANJA ŠTIPENDIJ 6. člen Štipendije po tem pravilniku se podeljujejo na podlagi javnega razpisa po sprejetju občinskega proračuna za tekoče leto. Javni razpis za podelitev štipendij mora vsebovati pogoje za podelitev štipendije, zahtevano dokumentacijo in rok za vložitev prijave na javni razpis. Javni razpis za podelitev štipendij izvaja občinska uprava v soglasju s komisijo za štipendiranje in v skladu z določili tega pravilnika. 7. člen Štipendije se podelijo od začetka šolskega oziroma študijskega leta, začetega v tekočem letu. Na javni razpis se prijavijo kandidati sami. Študenti, ki so v času dodiplomskega študija že prejemali štipendijo, pridobijo štipendijo za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji na podlagi vloge in dokazila o vpisu. 8. člen Prijava na javni razpis za pridobitev štipendije obsega: - dokazilo o vpisu v tekoče šolsko/študijsko leto, - za dijake dokazilo o doseženem uspehu v preteklem letniku in za študente dokazilo o opravljenih izpitih in povprečni oceni predhodnega študijskega leta oziroma učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, - dokazilo o uspehih in priznanjih, - izpolnjen obrazec za pridobitev štipendije, - potrdilo o stalnem prebivališču kandidata v Občini Hajdina, - potrdilo o državljanstvu kandidata, - dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter o premoženjskem stanju. Kandidati za pridobitev štipendije dokazujejo nadarjenost tudi s potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, bibliografijo objavljenih del, s potrdilom na znanstvenih raziskavah, umetniških razstavah ali koncertih, z dokazili o priznanjih in nagradah, pridobljenih na državnih ali mednarodnih tekmovanjih. Upoštevajo se potrdila in dokazila, pridobljena v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih. 9. člen Komisijo za štipendiranje imenuje župan. Komisija šteje tri člane v naslednji sestavi: - predstavnik občinske uprave: 2 člana, - predstavnik Odbora za negospodarske dejavnosti Občine Hajdina: I član. 10. člen Komisija za štipendije obravnava popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji iz tega pravilnika. V kolikor komisija ugotovi, daje vloga nepopolna, obvesti kandidata, da lahko prijavo dopolni v 8 dneh od prejema obvestila. Če kandidat v tem roku ne dopolni prijave, se prijava s sklepom zavrže. Zoper ta sklep ni pritožbe. I I. člen Na podlagi zbrane dokumentacije in upoštevanja vseh zbranih dokazil, komisija pripravi poročilo, izdela prioritetni vrstni red prijavljenih kandidatov na podlagi 4. člena tega pravilnika s predlogom za podelitvi štipendij. 12. člen O podelitvi štipendije odloča župan Občine Hajdina s sklepom, ki o izbiri vse kandidate pisno obvesti v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Prijavljeni kandidati imajo v 8 dneh od prejema sklepa pravico vložiti ugovor županu Občine Hajdina. Odločitev župana je dokončna. 13. člen Medsebojne pravice in obveznosti med štipenditorjem in štipendistom se določijo s pisno pogodbo o štipendiranju. Pogodbo o štipendiranju podpišeta župan in štipendist. Za štipendista, ki še ni polnoleten, podpiše pogodbo tudi njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik. Pogodba o štipendiranju mora vsebovati: višino štipendije, čas prejemanja štipendije in podrobno opredelitev pravic in obveznosti štipenditorja in štipendista. 14. člen Štipendije se izplačujejo vseh dvanajst mesecev v koledarskem letu, razen v zaključnem letniku izobraževanja, ko štipendiranje zaključi v zadnjem mesecu šolskega oziroma študijskega leta. V zaključnem letniku študija se upošteva redni status absolventa, vendar najdlje za eno študijsko leto. Štipendija se izplačuje najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. 15. člen Štipendist je dolžan v 15 dneh na začetku vsakega šolskega oziroma študijskega leta predložiti: - dijak - potrdilo o vpisu v naslednji letnik in overjeno kopijo zadnjega šolskega spričevala, - študent - potrdilo o vpisu v naslednji letnik ter potrdilo o opravljenih izpitih in njihovi oceni. Ro zaključku izobraževanja je štipendist dolžan predložiti potrdilo o zaključenem študiju. 16. člen Štipendistu, ki je izdelal letnik in ni predložil dokazil iz 15. člena tega pravilnika, pravica do štipendije miruje. Ponovno se začne izplačevati z naslednjim mesecem, če predloži zahtevana dokazila v roku 60 dni od začetka šolskega oziroma študijskega leta in izpolnjuje pogoje za nadaljnje štipendiranje. 17. člen Štipendistu, ki je pridobil štipendijo in je v preteklem šolskem oziroma študijskem letu dosegel slabši učni uspeh, kot se zahteva za pridobitev štipendije, mu pravica do štipendije miruje, razen v primeru, da se izkaže z javno priznanim izjemnim dosežkom iz 8. člena tega pravilnika. Štipendist, kateremu je štipendija mirovala, lahko ponovno uveljavi štipendijo z novim šolskim oziroma študijskim letom, če doseže zahtevan uspeh ali se izkaže z javno priznanim izjemnim dosežkom iz 8. člena tega pravilnika. 18. člen Štipendist je dolžan v roku 15 dni sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na štipendijsko razmerje: - prekinitev izobraževanja, - sprememba vrste in področja izobraževanja, - sklenitev delovnega razmerja, - nastop starševskega dopusta, - sprememba stalnega prebivališča, - opravljanje diplome, magisterija ali doktorata in - druge spremembe. Na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41 /07), 8. člena Odloka o plakatiranju v Občini Hajdina (Uradni list RS, št. 91 /01) ter 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet občine Hajdina na 9. redni seji dne 12. 9. 2007 sprejel SKLEP 19. člen Če štipendist iz utemeljenih razlogov ne izpolnjuje šolskih oziroma študijskih in pogodbenih obveznosti (težja bolezen ali invalidnost, starševstvo), se mu izplačevanje štipendije začasno ustavi. Pristojni organ lahko določi štipendistu rok, v katerem mora opraviti obveznosti. Za štipendista, ki v določenem roku opravi obveznosti, se prekliče začasna ustavitev izplačevanja štipendije z veljavnostjo do dneva prenehanja izplačevanja. 20. člen Štipendist izgubi pravico do štipendije in mora vrniti prejete zneske štipendije, skupaj z zamudnimi obrestmi, če: - po svoji volji ali krivdi prekine izobraževanje, - navaja neresnične podatke, - spremeni smer šolanja oziroma študija brez soglasja štipenditorja, - če iz neupravičenih vzrokov ne dokonča šolanja oziroma študija v roku, ki je določen s pogodbo o štipendiranju, - sklene pogodbo z drugim štipenditorjem, se zaposli, opravlja dejavnost ali pridobi status zasebnika, - v drugih primerih določenih s pogodbo. 21. člen Zoper odločitev iz 20. člena tega pravilnika ima štipendist pravico do ugovora v roku osmih dni od prejema. Ugovor se vloži pisno pri županu Občine Hajdina. Ugovor ne zadrži izvršitve odločitve. 22. člen Štipendisti opravljajo delovno prakso, ki traja do enega meseca v letu. Razporeditev štipendistov na delovno prakso opravi strokovna služba Občine Hajdina v dogovoru s štipendisti in predstavniki javnih zavodov oziroma podjetij v občini. 23. člen Za čas opravljanja delovne prakse je štipendist upravičen do povrnitve stroškov, ki so predpisani za delavce v javni upravi. 24. člen Občina Hajdina spremlja učne uspehe štipendistov in socialni položaj, vzdržuje z njimi stalne stike in se seznanja z morebitnimi problemi pri opravljanju njihovih študijskih obveznosti. 25. člen Občina Hajdina je dolžna štipendiste obvestiti o morebitnih spremembah in dopolnitvah pravilnika. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE o pogojih za plakatiranje v času volilne in referendumske kampanje 1. člen S tem sklepom se določajo pogoji in način plakatiranja na plakatnih mestih v občini Hajdina v času volilne in referendumske kampanje. 2. člen V času volilne kampanje za volitve poslank in poslancev (v nadaljnjem besedilu poslancev) Državnega zbora, poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, predsednice oziroma predsednika republike, članic in članov v predstavniških in individualno voljenih organih lokalne skupnosti so za volilno - propagandna sporočila na območju Občine Hajdina zagotovljena brezplačna in dodatna plakatna mesta, tudi brez plačila komunalne takse. Občina Hajdina zagotavlja vsem organizatorjem volilne kampanje enakopraven položaj s tem, da vsakemu organizatorju volilne kampanje brezplačno namenja plakatni prostor 1.20 m2 in po en dodatni plakat v vsakem naselju. 3. člen Brezplačna plakatna mesta v Občini Hajdina so: - naselje Sp. Hajdina: pri Osnovni šoli Hajdina, pri nogometnem igrišču, - Skorba: pri hišni številki 33, - Slovenja vas: središče pri gasilskem domu, parkirišče pri cerkvi, - Gerečja vas: pri gasilskem domu, pri hišni številki 67 in 98, - Zg. Hajdina: pri hišni številki I 15/a in 104, - Hajdoše: pri gasilskem domu, pri hišni številki 84, - Draženci: središče, pri hišni številki 42/a in 100. 4. člen Za potrebe volitev se postavijo dodatna plakatna mesta, in sicer v Dražencih 2, v Gerečji vasi 2, Hajdošah 2, Skorbi 2, Slovenji vasi 2, Spodnji Hajdini I, Zgornji Hajdini 3. Na vsakem plakatnem mestu se zagotovi vsakemu organizatorju volilne kampanje en plakat v velikosti višine 70 cm in širine 50 cm. 5. člen Na enem reklamno propagandnem jumbo panoju bo na razpolago 3.60 m2 reklamnih površin za vse organizatorje volilne kampanje. 6. člen Plakatiranje zunaj plakatnih mest iz 3. in 4. člena tega sklepa je dovoljeno s soglasjem lastnika oziroma upravljalca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov in zemljišč. Za nameščanje plakatov iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno predpisovati posebnega dovoljenja in zaračunavati komunalne takse. 7. člen 26. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o štipendiranju v Občini Hajdina za nadarjene študente (Uradni list RS, št. 32/01). Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, se izplačevanje štipendij, ki so se začele pred uveljavitvijo tega pravilnika, zaključi po do sedaj veljavnem pravilniku. 27. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 600-1/2007 Hajdina, dne 12. septembra 2007 Radoslav Simonič, I. r. Zupan občine Hajdina Plakatiranje v nobenem primeru ni dovoljeno na zgradbah volišč, dvoriščih volišč in določenem prostoru okrog zgradb volišč. 8. člen Organizatorji volilne kampanje morajo vse plakate pred njihovo namestitvijo potrditi pri Občinski upravi občine Hajdina. Vsi nepotrjeni plakati se odstranijo na stroške izvajalca plakatiranja. Organizatorji volilne kampanje morajo sami določiti odgovorno osebo za plakatiranje in odstranitev plakatov ter o tem pisno obvestiti občinsko upravo. 9. člen Organizatorji volilne kampanje morajo pri nameščanju plakatov ter plakatnih mest upoštevati določila zakona o volilni in referendumski kampanji in odloka o plakatiranju v Občini Hajdina. 10. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o pogojih za plakatiranje v času volilne kampanje (Uradni list RS, št. 77/02, 69/04). 2. I I. člen To sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 040-1/2007 Hajdina, dne 12. septembra 2007 Radoslav Simonič. I. r. Zupan občine Hajdina Na osnovi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/99) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet občine Hajdina, na svoji 10. redni seji, dne 22. 10. 2007 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o opravljanju in oddajanju šolske telovadnice v Osnovni šoli Hajdina I. 6. člen se spremeni tako, da se glasi Cene za uporabo telovadnice so od 01.09. 2007 sledeče: a) za otroke in šolsko mladino, ki so vključeni v športna, gasilska društva in klube, kateri so vključeni v program športa Športne zveze Hajdina in gasilskega poveljstva Hajdina ter invalide: 4,17 evra - 90 minut Številka: 354-3-4/2007 Hajdina, 21. junij 2007 Zupan občine Hajdina Radoslav Simonič, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01 in 90/02, 16/03, 49/05), je Občinski svet občine Hajdina, na 8. redni seji, dne 21.6. 2007 sprejel naslednji" SKLEP o soglasju povišanju cen storitev odvajanja odpadnih vod v občini Hajdina 1. Občinski svet občine Hajdina daje Komunalnemu podjetju Ptuj d.d. s sedežem, Puhova ul. 10, Ptuj soglasje k spremembi cene odvajanja odpadnih vod in sicer: - Gospodinjstva: 0,1306 EUR/m3 - Gospodarstvo: 0,2802 EUR / m3 - Negospodarstvo: 0,2802 EUR/m3 2. "Ib sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. b) za člane društev in klubov iz občine Hajdina 6,26 evra - 90 minut c) za rekreativce, skupine in posameznike iz Občine Hajdina 10,43 evra - 90 minut d) za društva in klube ter ostale uporabnike izven Občine Hajdina 16,07 evra - 90 minut Številka: 354-3-3/2007 Hajdina, 21. junij 2007 Župan občine Hajdina Radoslav Simonič, ir. Cena za malo telovadnico je 2,30 evra- 90 minut. Cene najema telovadnice za prireditve komercialnega pomena se oblikujejo na podlagi ekonomskih kriterijev. Opredelijo se v pogodbi za posamezno prireditev. Na podlagi 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - UPBI, 92/05, 93/05 in I I 1/05) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03, 49/05) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 8. redni seji, dne 21.6. 2007 sprejel 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. SKLEP o pridobitvi grajenega javnega dobra Številka: 600-36/2007 Hajdina, 22. oktobra 2007 Radoslav SIMONIČ, I. r. Župan občine Hajdina I. člen Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo zemljišča pare. št. 619/88 k.o. Hajdina, vrsta rabe: neplodno, zk.vl.št. 607, v izmeri 255,00 m2, pare. št. 596/7 k.o. Hajdina, vrsta rabe: njiva, zk.vl.št. 671, v izmeri 54,00 m2 in pare. št. 596/2 k.o. Hajdina, vrsta rabe: njiva, zk.vl.št. 1765, v izmeri 94,00 m2. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01 in 90/02, 16/03, 49/05), je Občinski svet občine Hajdina, na 8. redni seji, dne 21.6. 2007 sprejel naslednji SKLEP o soglasju povišanju cen storitev čiščenja odpadnih vod v občini Hajdina 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 353-2/2007 Hajdina, 21. junija 2007 Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, ir. I. Občinski svet občine Hajdina daje Komunalnemu podjetju Ptuj d.d. s sedežem, Puhova ul. 10, Ptuj soglasje k spremembi cene čiščenja odpadnih vod in sicer: - za vse uporabnike za F (faktor onesnaženja) = 1,00 : 0,2008 EUR / m3 Občinski svet Občine Hajdina je na podlagi 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 32/93, 30/98, 127/06), 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07), Odloka o dejavnostih in pogojih za opravljanje gospodarskih javnih služb s koncesijo (Uradni list RS št. 91/01), Odloka o gospo- darskih javnih službah na območju Občine Hajdina (Uradni list RS št. 50/01) in 27. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni vestnik št. 9/99) na 9. redni seji dne 12. 9. 2007 sprejel naslednji Sklep o začetku postopka za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (lokalnih cest in javnih poti) v Občini Hajdina 1. Občina Hajdina prične s postopkom za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (lokalnih cest in javnih poti) v Občini Hajdina. 2. Koncesija za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (lokalnih cest in javnih poti) v Občini Hajdina se podeli za občinske javne ceste v Občini Hajdina, ki so določene v Odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju Občine Hajdina (Uradni vestnik št. 6/99). 3. Pri podelitvi koncesije se bodo s pogodbo določila medsebojna razmerja med koncedentom - Občino Hajdina in koncesionarjem. 4. Koncesija za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (lokalnih cest in javnih poti) v Občini Hajdina se podeli za obdobje štirih let. 5. Koncesija za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (lokalnih cest in javnih poti) v Občini Hajdina mora obsegati dejavnosti, ki so določene v Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS št. 62/98): - pregledniška služba, - redno vzdrževanje prometnih površin, - redno vzdrževanje bankin, - redno vzdrževanje odvodnjavanja, - redno vzdrževanje brežin, - redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, - redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, - redno vzdrževanje vegetacije - zagotavljanje preglednosti, - čiščenje cest, - redno vzdrževanje cestnih objektov, - nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil, - intervencijski ukrepi, - zimska služba. 6. Na razpis se lahko prijavijo vsi kandidati, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti rednega vzdrževanja občinskih javnih cest (lokalnih cest in javnih poti), ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Številka: 414-06-2/2007 Hajdina, dne 12. septembra 2007 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Občinski svet Občine Hajdina je na podlagi 13. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS št. 36/04 - UPB), 16. člerta Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) in Odloka o opravljanju lekarniške dejavnosti na območju Občine Hajdina na seji 9. redni seji dne 12. 9. 2007 sprejel naslednji SKLEP o začetku postopka za podelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju Občine Hajdina 1. Občina Hajdina začne s postopkom za podelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju Občine Hajdina. 2. Koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti se podeli za celotno območje Občine Hajdina. 3. Pri podelitvi koncesije se bodo s pogodbo določila medsebojna razmerja med koncedentom - Občino Hajdina in koncesionarjem. 4. Koncesija se zraven lekarniške dejavnosti podeli še za ostale dejavnosti kot so: - preskrba s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja, - izdajanje veterinarskih zdravil, - izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, - svetovanje pri predpisovanju zdravil. 5. Lekarniška dejavnost se mora opravljati v poslovno - stanovanjskem centru Hajdina. 6. Odpiralni čas lekarne mora biti prilagojen delovnemu času zdravniške dejavnosti v Občini Hajdina. Številka: 414-06-1/2007 Hajdina, dne 2. septembra 2007 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji, dne 12. 9. 2007 sprejel naslednji SKLEP o zavrnitvi zahtevka k spremembi cene proizvodnje in ditribucije vode v občini Hajdina Občinski svet občine Hajdina zavrne zahtevek in ne daje soglasja Komunalnemu podjetju Ptuj d.d., s sedežem Puhova ul. 10, k spremembi cene proizvodnje in distribucije vode v občini Hajdina. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 352-05-10/2007 Hajdina, dne 12. septembra 2007 Radoslav SIMONIČ, I. r. Župan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03, 49/05) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 8. redni seji, dne 21.6. 2007 sprejel naslednji SKLEP I. člen Občinski svet občine Hajdina je mnenja, da se pokrajina v Sloveniji, v katero spada tudi občina Hajdina, naj imenuje Spodnjepodravska pokrajina, s sedežem na Ptuju. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 031-1-1/2007 Hajdina, dne 21.6. 2007 Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, ir. Na podlagi 53. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - UPB (Uradni list, RS, št. 98/05) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji, dne 12. 9. 2007 sprejel naslednje Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji, dne 12. 9. 2007 sprejel naslednji MNENJE SKLEP h kandidaturi Stefana Petka za ravnatelja Glasbene šole Karol Pahor Ptuj o ureditvi platoja s postavitvijo skolpture ob PSC Hajdina 1. Občinski svet občine Hajdina daje pozitivno mnenje h kandidaturi Štefana Petka, stanujočega Žabjak 9, 2250 Ptuj za ravnatelja Glasbene šole Karol Pahor Ptuj. 1. Na pare. št. 529/15 ob Poslovno -stanovanjskem centru Hajdina se uredi plato s postavitvijo skolpture. 2. 2. To mnenje začne veljati naslednji dan po sprejetju. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 600-31/2007 Hajdina, dne 12. septembra 2007 Zupan Občine Hajdina Radoslav Simonič, ir. Številka: 039-01/2007 Hajdina, dne 12. septembra 2007 Radoslav SIMONIČ, ir. Župan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) in v skladu z določili Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št. 12/03 in 77/03) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 9. redni seji, dne 12. 9. 2007 sprejel Na podlag 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07), 5. člena Pravil o imenovanju kletarja (8. redna seja, 30. 08. 1999 in 28. redna seja, dne 07. 10. 2002) in sklepa Vaškega odbora Slovenja vas, z dne 29. 06. 2007 je Občinski svet občine Hajdina, na svoji 9. redni seji dne 12. 9. 2007 sprejel naslednji SKLEP SKLEP o nakupu zemljišča ob PSC Hajdina, pare. št. 597/2 in 210.S, k.o. Hajdina, o imenovanju kletarja letnika 2007 1. člen Občina Hajdina kupi zemljišče pare. št. 597/2 in 210.S k.o. Hajdina. Vrednost nepremičnine znaša 56.400,00 EUR. 1. Za kletarja letnika 2007 se imenuje Ivan Peklar iz Slovenje vasi 21/a, roj. 24. II. 1955. 2. člen 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 353-2/2007 Hajdina, dne 12. septembra 2007 Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, ir. Številka: 001-08/2007 Hajdina, dne 12. septembra 2007 Radoslav SIMONIČ, 1. r. Župan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 10. redni seji, dne 22. 10. 2007 sprejel Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03,49/05) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 8. redni seji, dne 21.6. 2007 sprejel SKLEP o soglasju k nakupu zemljišča za potrebe vrtca in SKLEP igralnih površin za Osnovno šolo Hajdina 1. člen o potrditvi DllP-a za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja Občinski svet občine Hajdina daje soglasje k nakupu zemljišča pare. št. 125/1, 1. člen 125/4 in 125/5 k.o. Skorba za potrebe vrtca in igralnih površin za Osnovno šolo Hajdina v vrednosti 104.796,00 EUR. Občinski svet občine Hajdina potrjuje Dokument identifikacije investicijskega projekta št. 005/2007, za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja. 2. člen 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. 50 Številka: 360-2/2007 Hajdina, dne 22. oktobra 2007 Radoslav Simonič, ir. Župan občine Hajdina Številka: 454-4/2007 Hajdina, dne 21.6. 2007 Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, 1. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 10. redni seji, dne 22. 10. 2007 sprejel SKLEP o potrditvi identifikacije investicijskega projekta (DIIP) št. 351 -68/2007-10-15 za gradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka 1. člen Občinski svet občine Hajdina potrjuje Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) št. 351 -68/2007-10-15 za gradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 351 -4-6/2007 Hajdina, dne 22. oktobra 2007 Radoslav Simonič, I. r. Zupan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03, 49/05) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 8. redni seji, dne 21.6. 2007 sprejel SKLEP o potrditvi DllP-a za vrtec Hajdina I. člen Občinski svet občine Hajdina potrjuje Dokument identifikacije investicijskega projekta št. 7/2007, za novi vrtec ob šoli Hajdina. Številka: 030/2007-1 Hajdina, dne 22. oktobra 2007 Radoslav SIMONIČ, I. r. Zupan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in Sklepa Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja je Občinski svet občine Hajdina na svoji 10. redni seji, dne 22. 10. 2007 sprejel SKLEP o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina I. Priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina prejmejo: 1. VAŠKA SKUPNOST Draženci - priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost 2. Mesarstvo Turnšek, Zg. Hajdina 8 - priznanje za vzorno urejen poslovni objekt 3. Kmetija Kancler - Junger, Sp. Hajdina 38 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo 4. Družina Merc, Zg. Hajdina 100/c - zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 5. Družina Mlakar - Kolarič, Slovenja vas 58 - srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 6. Družina Kokol, Skorba 19/a - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 602-1/2007 Hajdina, dne 21.6. 2007 Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, I. r. Številka: 030/2007-1 Hajdina, dne 22. oktobra 2007 Radoslav SIMONIČ, I. r. Župan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 10. redni seji, dne 22.10. sprejel Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in Sklepa Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja je Občinski svet občine Hajdina na svoji 10. redni seji, dne 22. 10. 2007sprejel SKLEP SKLEP o dodelitvi sredstev proračunske rezerve za nujno pomoč pri odpravi naravne nesreče o priznanjih občine Hajdina za leto 2007 1. Občina Hajdina podeljuje naslednja priznanja: 1. PRIZNANJA OBČINE HAJDINA - Anica Drevenšek, Gerečja vas 39, - ŠD Gerečja vas, - Franc Mohorko, Skorba 54. 2. PRIZNANJE ŽUPANA - Janez Lipavšek, Hajdoše 36/b. 2. I. člen Občina Hajdina nameni za odpravo naravne nesreče, ki je v mesecu septembru 2007 prizadela občino Vojnik, iz svojih proračunskih rezerv I EUR po prebivalcu občine. Zbrana sredstva Občina Hajdina nakaže na naslednji transakcijski račun: - Občina Vojnik, 01339 - 6000000049 »Pomoč ob naravnih in drugih nesrečah«. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 403-1/2007 Hajdina, dne 22.10.2007 Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Župan občine Hajdina Radoslav Simonič, I. r. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU UVOD Občinski svet občine Hajdina je na svoji 5. redni seji dne 20.2.2007 na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina sprejel sklep o imenovanju članov v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v naslednji sestavi: I. Slavko Burjan - predsednik (Občinski svet Hajdina) 2. Boris Kozenburger - član (Policijska postaja Ptuj) 3. Karmen Jerenko - članica (Mentorica prometne vzgoje OS Hajdina) 4. Danijel Pavlica - član (Vaška skupnost Dražene!) 5. Marjan Rozman - član (Vaška skupnost Gerečja vas) 6. Alojz Bedrač - član (Vaška skupnost Hajdoše) Zunanji član : Igor Levstik - vodja policijskega okoliša občine Hajdina SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU - naloge - Obravnava in proučuje cestno prometno problematiko na področju varnosti cestnega prometa v zvezi s preventivo in vzgojo - Pospešuje prometno vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu - odraslih in otrok - Predlaga organom, ki urejajo posamezna področja, pomembna za varnost cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti - Sodeluje in usklajuje delo organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji, pomembnimi za varnost prometa - Organizira razne vzgojno preventivne akcije z državnimi organi, šolami in društvi - Daje predloge za izboljšanje varnosti cestnega prometa - Sodeluje z republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - Obravnava druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi OPERATIVNI - AKCIJSKI NAČRT VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ZA LETO 2007-2008 Operativni - akcijski načrt varnosti cestnega prometa na območju občine Hajdina za leto 2007-2008 temelji na podlagi Resolucije o Nacionalnem programu cestnega prometa za obdobje 2007-11 (skupaj za večjo varnost) ter NPVCR Programa dela SPVCP občine Hajdina, Trendov prometno-vamostnih razmer v letih 2005, 2006 ter izkušenj SPVCP občine Hajdina za obdobje 2002-2006. TRENDI PROMETNO-VARNOSTNIH RAZMER -ocena 2005-2006 Prometno varnostne razmere v občini Hajdina so se po podatkih iz leta 2005 in prve polovice leta 2006 izboljšale napram prejšnjim letom. V prvi polovici leta 2006 pa so posledice zopet nekoliko slabše napram letu 2005. Največ prometnih nesreč seje zgodilo zaradi neustrezne prekratke varnostne razdalje in prevelike hitrosti (Slov. vas, Hajdoše, Skorba) Najpogostejši kraji in vzroki prometnih nesreč v občini Hajdina: Sp. Hajdina pri OŠ : najpogostejši vzrok- nepravilni premik z vozilom Zg. Hajdina pri Olgi: neupoštevanje prometnega znaka ali neprilagojena hitrost Skorba, Slovenja vas, Hajdoše /Gl/: prekratka varnostna razdalja Dražena v križišču: neupoštevanje prometnega znaka ali neprilagojena hitrost Upoštevano je obdobje 2005 in 2006! PROGRAM DELA SPVCP V LETU 2007-2008 I. AKCIJE, POVEZANE S PROJEKTI NACIONALNEGA PROGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA - Hitrost - Alkohol - Mladi voznik - Pešec - Kolesar II. STALNE AKCIJE - Začetek šolskega leta - "leden prometne varnosti - Bodi previden - Je vaš otrok pripet - Kolo v prometu - Tekmovanje Kaj veš o prometu? - Izobraževanje učencev prometnikov - Predavanje za starejše voznike - Predavanje za mentorje prometne vzgoje - Tečaj CPP za učence OŠ PREDLOG ZA IZBOLJŠANJE PROMETNE VARNOSTI Glede na zelo povečano dinamiko cestnega prometa v občini Hajdina in ob približevanju dne, ko se bo začela izgradnja hitre ceste Slivnica-Draženci ter ob pričetku gradnje zabaviščnega parka Megalak-sija na Zg. Hajdina se bodo naloge SPVCP bistveno še bolj povečale, da bi zagotovili varnost v cestnem prometu, še posebno pešcev in kolesarjev. Pri tem bosta morala tako občina, kakor SPVCP maksimalno sodelovati in se morda že sedaj pripraviti na bližajoči se povečan tovorni promet. Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu predlaga županu in občinski upravi, da razmišlja o namestitvi oziroma zaposlitvi ali kako drugače organiziranem načinu občinskega redarstva. Zakon o občinskem redarstvu (Ur. List št. 139) jasno govori o vlogo občinskega redarstva. Občina lahko organizira svojo redarsko službo, lahko pa se poveže s sosednjimi občinami ali sodeluje preko skupne občinske uprave. S tem bi lahko dosegli nadzorovan varen in neoviran promet v naseljih. KO - STORITVE PROMETNE NESREČE POSLEDICE MRTVI/ VSE PN MRTVI/ PN S S. IZIDOM POŠK./ PN S POŠK. SKUPAJ SMRTNI IZID TELESNA POŠKODBA MATERIAL ŠKODA SKUPAJ MRTVI HUDO T. POŠK. LAHKO T. POŠK. BREZ POŠKO. SKUPAJ 05 79 - 25 54 163 - 6 32 125 - - 1.52 06 72 - 30 42 157 - 2 43 112 - -- 1.50 % 91 - 125 78 96 - 33 134 90 - - 98.68 DRAŽENCI 05 5 — 3 2 9 - 1 2 6 - - 1.00 06 4 - 2 2 7 - - 2 5 - - 1.00 % 80 — 67 100 78 - - 100 83 - - 100.00 HAJDINA 05 58 - 15 43 119 - 3 22 94 - - 1.67 06 47 - 18 29 105 - 1 26 78 - - 1.50 % 81 - 120 67 88 - 33 118 83 - - 90.00 HAJDOŠE 05 4 — 3 I 10 - 2 3 5 - - 1.67 06 5 - 1 4 9 - - 1 8 - - 1.00 % 125 - 33 400 90 - - 33 160 - - 60.00 SKORBA 05 3 - 1 2 6 - - 1 5 - - 1.00 06 6 — 3 3 15 - - 5 10 - - 1.67 % 200 - 300 150 250 - - 500 200 - - 166.67 SLOVENJA 05 9 — 3 6 19 - - 4 15 - - 1.33 VAS 06 10 — 6 4 21 - 1 9 11 - - 1.67 % 111 - 200 67 111 - - 225 73 -- - 125.00 IZOBRAŽEVANJE V OSNOVNI ŠOLI HAJDINA e 3 c ti u a> ‘T o Z ti O U n 3 >u 3 -Q 3 1/2 O a m 3 3 e S a> > 3 e ‘a 3 ti m 3 C U d 3 N -M >1/2 tiO N > 'C? I O < u D Oh GO T ti a S :^L c • - > S o a 2 D- C/ r- o o (N ‘C a- < r- o o CN xf- O o m o Q oj ti "S s o D. ti cd w > (U o ‘ti N ti dd _N OJ c/o ti CZ) J1J O > oj 'o *ti Ph ti TJ OJ N ti ti- ti" O •ti ti OJ >o p ti TJ OJ N ti s— ti" C OJ >o p ■ • SPVCP Hajdina 3000 EUR • SPVCP UE Ptuj • Policija • UE Ptuj, Avto šole 850 EUR • Mentorji prometne vzg. • Policija • SPVCP Hajdina • Pole • SPVCP Hajdina • Jumicar šola r- r- o o O o (N o (N O ti" on OJ o o > o iri o o o Q Q GO .a, » v 2 O- O- 5 D ti o H ati p ti 1 S 5 ti o 2 2 O E O m ti ti ti C c o. 2 c_ tiJ ?o o n ti ^ o >GO N >GO £ >go (Yi 2 ti .S ti <; "ti ^ >CJ *> -O ^ U Ji O -J 22 < "o co * 2 ti ti A ti h—s ti 03 cd -o -a T3 OJ OJ OJ ti- N N N ti- ti- ti^ ON ON oi o o o -a T3 TJ > >“ O Dh O CL GO 00 cl u ■5 ‘S* K ca cl, 12 O CL CL 00 ca .3 -a "5" X (L a U o > c. % & X 03 _3 -5 ‘ti- X Cl > 5 CL O 03 • — - f >o CL X 03 C ■3 'ti1 X CL ti : — u -s* - > '3 cl o 00 CL X r— o o (N od o vi (N O Q o -o on o co o r-~ o o CM ON O r-~ o o (N ON O in o o Q o o (N u> (U -O s o > o X i- czj ti ti >ti ti N ti ti M O O (U ’E? cd ti bQ > ti O ^ »-< CZ) ti 7T >CZ! ti jti S ti cn ^ti <3 ti s g> 's1” ca o > >CZ) ti •o 3 H ■£ n. u ^ >o ti N 2 S 3 C S -* C/3 CJ CU ti C/0 O C z M Q > m 2 CL •a o m ca :co 5? o s- -* S < oo 5 N O > o >C/3 O t/3 X O Ld “ U O > ”ti JH • —i bO 'o < (L) a. o T3 ti d) >u d) >2 ti CZ) JD O O c d) E 'ti •ti1 K tS ti 8 •>u O B -s 3 (U -j ® > ti ca y o :o? c >n c o ca _~ > — M) "O ti O ti ^ pd CL O > > c^ S ti 'ti ti N ti O O ti -ti ti N ti P ti ti >ti P ti 'ti ti N ti G\ O 'ti ti ti >ti P P CESTNI OBJEKT TRASA OBJEKTA OCENJENA VREDNOST oc o o (N r- o o M ■s z s HH u z < z oj .g •5 E O X oo cy P .£ D >o to O od P m oo ON P V") to to O y u .S •ti >o E > o —1 o “'E 42 c S 4 ti c to cd "E P I « ^to 03 ' ¥5 cd g G to bfl CZ3 N ti _G ■5 ■5* ti .g ">o to O cd P m NO ti- U CZ3 to E o 4 to >CZ) lSu (U GO to E o to C/D ti S > ti to >S *«. p $ ti -n 'E1 'Ed1 ■o w ti e Sh oh n N ti .g •5 ti1 o X oo ti g >o 43 O Pd Q cd P M ti ‘ti1 g bfl O ti o e o * P > NO O 1—1 cd > ti _g ■o "ti1 X ti g >o 43 o Pd p M o o o !Z) CD O 'E > _ti Eh 43 O (D (D to C/D O E -"H, o P P '3 S E ^ ti .2, > o 7) « c •Tri 15 ! ' c/o > D*" M D O G bfl O o to D cd D )CZI O 43 ‘ti1 P ti IZD D O ti to o 42 P 15 oo c ti to 43 o ti D E o Si to D 'E1 ti "C? D bO O G to O ti to c E to E- 'ti1 ti ffi ■g m P? N bh N D to to >C/0 D cd E1 >o ti >CZD >N N | ^ > ti S E ^ > eN #ti cd >o >c/d >N S ti cd "n "ti p ti bfl Ed _ti .P to "d D C/D E cd G 3 D E o G to o G D ■ — "E P d) ■> E * 1 O c/d "ti CP 'o1 ti eti r- o o (N ti d> d) ti tž (D O > O 'o1 bS) N > _ti O O N O M ti "E E o J-H CP o N ti PD O ti S C/D ti O ti (L) > PP ti P d) > o bfl to O JD G C/D O to G O G to D E D _g >o 4) O D G O D O D >E o E -O O > 5 43 O d to § E >3 >o o > -§ to £ 43 E bfl G S O N to — D C/D to G D U § O to M > ■P to'to GD ’^ C/D G G E > — E p > S >C/D O > to 5 P cEto P p to p o bfl > G >o o gg LE o to > > .H '1 S cd d) D to < H G N O > D >D E p D E P E G >S .G O C 4) p to cd .g to 'E >o 4) O G D E o G to . D to N G C — r' E 3 o p >C/D to o G to ti c .E E to § 'E G P to P to l-L| to Sir G ^ E 2 o d£ to 43 O ti N £4 to G 'n bfl o D h». E o > o . 41 G E "3 o to o G 4) D _G O C/D G O > G bfl G D E 2 to to>C/0 D to to C/D U '35 E D to ti ~o G &0to J3 to>GO tol o o to p >CZ) ^3 >o n >c/d CP"^ , 5 ti ti CP Pi s S "-S p g. E - .p .c« >o >C/D >o d) > d) O C/D to > O to D ° " o _G > h p ti p • H G to •- o G to > D 'E G G ti N 44 § >C/D “j ti g g) o cd to .S H -E 'E & .'P to cd^ ^ cd "ti r- c cp -n p^ ^ .ti >o ti G £< S d) O 0 C-P >o (D .>2 C/D >N ti "ti Z < >—> P P m o to > ti CZ) '> cd G .E "g to PROGRAM VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V OBČINI HAJDINA S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (uradni list RS, št 105/06 ) preneha delovati 1. januarja 2007 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, njegove naloge pa prevzame Ministrstvo za promet. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije postane nova notranja organizacijska enota Direkcije Republike Slovenije. Državni zbor je 18. decembra 2006 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-201 I (Skupaj za večjo varnost), ki določa temeljne cilje in poti za njihovo uresničevanje. Postavljeni so zelo zahtevni cilji in programi, ki zahtevajo strokovno, angažirano in skladno delo državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti in organizacij civilne družbe. Program je kompleksen, interdisciplinaren in z vidika prometno varnostne stroke zahteven dokument - ima jasno opredeljene cilje ter aktivnosti za štiri letno obdobje. Temeljni namen programa je opredelitev ključnih nosilcev in časovnih rokov za izvedbo konkretnih nalog, s katerimi se bi zmanjšalo število prometnih nesreč in njihovih posledic, značilnosti tega dokumenta (NP), s pomočjo katerih bo zadoščeno njegovemu namenu in ciljem: - vzgoja in izobraževanje - tehnični ukrepi nadzor nad spoštovanjem varnostno-pravnih standardov - raziskovanje varnosti cestnega prometa - medijske aktivnosti in - drugi ukrepi, usmerjeni v spremembe prometno varnostnih stališč in ravnanj Program obravnava 3 varnostno najbolj izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa. Te so: - pešci - kolesarji - mladi vozniki Prav tako izpostavlja še najpogostejše vzroke prometnih nesreč: - hitrost in - alkohol I. RESOLUCIJA Z OBDOBNIM NAČRTOM O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ZA OBDOBJE 2007-201 I (SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST) l.l UVOD Prometna varnost je ena od temeljnih kakovosti prometnega sistema. Vsak udeleženec v prometu ali uporabnik prometne storitve želi imeti tak sistem, ki zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja. V tem pomenu je varen cestni promet tudi odgovornost države, ki ima s svojimi institucijami vpogled in 56 Pre§led nad prometnim dogajanjem ter potrebne vzvode, s katerimi poleg posameznika posredno ali '£p neposredno lahko vpliva na to področje. Od sto-jM pnje varnosti cestnega prometa je odvisna kakovost življenja vseh državljank in državljanov. Zagotavljanje večje varnosti je mogoče s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti, z zagotavljanjem varnejših vozil in cestne infrastrukture, kar lahko in morajo udejanjiti načrtovalci, proizvajalci in izvajalci, vzdrževalci ter ustrezne nadzorne službe. V zapletenem sistemu je varnost cestnega prometa odvisna od odgovornega ravnanja posameznika, vzgojno-izobraževalnih in preventivnih organizacij, medijev, represivnih in pravosodnih organov, civilne družbe, gospodarskih družb, vodstev samoupravnih lokalnih skupnosti in nenazadnje državnih organov. Vsak nosi svoj del odgovornosti za večjo varnost in lahko prispeva k njeni uresničitvi, a zastavljene cilje do leta 201 I lahko dosežemo le s skladnimi ukrepi in skupnim prizadevanjem. V Resoluciji o nacionalnem programu je med drugim navedeno, da je program razdeljen na tri časovna obdobja, ki ga dopolnjujejo obdobni načrti izvajanje programa po izdelani enotni metodologiji. - Prvo obdobje zajema leto 2007. "Ib obdobje pomeni začetek izvajanja konkretnih ukrepov in vzpostavljanje sistema načrtovanja, vodenja, usklajevanja in nadziranja dejavnosti. - Drugo obdobje zajema leti 2008-2009. V tem obdobju bo omogočeno načrtno izvajanje in doseganje prometno-varnostnih ciljev in vrednotenje učinkovitosti programa. - Tretje obdobje se nanaša na leti 2010-201 I. V tem času bo omogočeno nadaljevanje izvajanja prometno-varnostnih ukrepov in primerjavo rezultatov ter začetek priprave novih programov. Za pripravo obdobnih načrtov so v sodelovanju s civilno pobudo (z nevladnimi organizacijami, civilnimi združenji, strokovnimi organizacijami, gospodarskimi družbami, združenji) odgovorne strokovne službe državnih organov. Nadzor nad izvajanjem teh načrtov opravljajo ministrstva. Leta 2001 je v državah EU umrlo 50.000 ljudi, skupni cilj, ki je bil predlagan leta 2001 in dopolnjen po širitvi EU leta 2004, pa je, da smrtne žrtve do konca leta 2010 ne bi presegle števila 25.000 na leto. Poleg umrlih je v Evropski uniji v prometnih nesrečah vsako leto 1.700 000 telesno poškodovanih. Število mrtvih v prometnih nesrečah v zadnjih desetih letih upada -razen v letu 2004, ko je na slovenskih cestah umrlo 274 ljudi, poškodovalo pase jih je približno 13 000. Slovenija je ena izmed evropskih držav, ki ji je v zadnjih desetih letih s širšim družbenim prizadevanjem uspelo zmanjšati število smrtnih žrtev od leta 1995 za 45%. Skupnemu cilju držav članic Evropske unije sledi tudi Slovenija s svojim nacionalnim programom, ki predvideva, da število umrlih v prometnih nesrečah leta 201 I ne bi bilo večje od 124. Trenutno stanje mrtvih na evropskih cestah ne sledi dosegu zastavljenega cilja 50% zmanjšanje število mrtvih do konca leta 2010. Če se prizadevanja za večjo varnost ne bodo povečala bo zmanjšanje le 35%. Podobno predvidevanje velja tudi v Sloveniji glede na nezadovoljiv trend zmanjšanja števila mrtvih ( na dan 31.10.2006 je bilo 214 mrtvih). 1.2 CILJI IN NAMEN V nacionalnem programu je kot izhodišče uporab- ljena Vizija nič, ki bi skupaj s smotri in cilji pripeljala do zmanjševanja najhujših posledic v prometu. To so narekovala tudi dejstva in pričakovanja slovenske družbe, da se v naslednjih letih izboljša varnost in zagotovi sledljivost evropskim ciljem. Namen tega načrta je, da se z medsebojnim povezovanjem pristojnih organov na državni ravni s samoupravnimi lokalnimi skupnosti in civilno družbo kar najbolj poveča izkoristek obstoječih resursov in na ta način izboljša varnost cestnega prometa. Dinamika reševanja obstoječih problemov mora biti prisotna v vseh fazah, od načrtovanja, izvedbe do nadzora. Z načrtno vzgojo, izobraževanjem ter preventivnimi in represivnimi ukrepi se spreminjajo negativni načini vedenja v prometu. Glede na nacionalni program varnosti cestnega prometa je naš cilj, da do konca leta 2007 na slovenskih cestah ohranimo 90 življenj, oz. da število mrtvih ne preseže številke 187. Gre za zelo ambiciozen in optimističen cilj, ki je težko uresničljiv, pa mu je vendarle treba slediti in ga z učinkovitim vodenjem in nadziranjem poskušati doseči. Za izhodišče se tako kot v EU uporablja leto 2001, ko je pri nas izgubilo življenje 278 ljudi. Glede na evropski cilj, da se do leta 2010 za polovico zmanjša število mrtvih, to pomeni, da bi v Sloveniji vsako leto morali ohraniti najmanj 15 življenj. Za dosego tega cilja je potrebno glede na obstoječe finančne zmogljivosti realizirati predvidene ukrepe iz tega programa in zagotoviti izvedbo načrtovanih preventivnih aktivnosti. Pravočasna in učinkovita koordinacija med vsemi sodelujočimi bo nedvoumno prispevala k izboljšanju prometne varnosti, hkrati pa pripomogla k doseganju cilja iz nacionalnega programa. 1.3 ANALIZA STANJA Prometna varnost se je v letu 2005 v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko izboljšala (uradnih podatkov o številu mrtvih v letu 2006 še ni, zato tudi niso prikazani v analizi). Obravnavanih je bilo 31.094 ali 27,7 % manj prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 60.937 ali 29,6 % manj oseb kot v prejšnjem letu. Zaradi prometnih nesreč je umrlo 259 ali 5,5 % manj oseb, število hudo telesno poškodovanih se je zmanjšalo s 1.391 na 1.266 ali 9,0 %, Število lahko telesno poškodovanih pas 17.332 na 13.048 ali za 24,7 %. Najpogostejši ugotovljeni dejavniki prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilno ravnanje pešcev, nepravilni premiki z vozilom in nepravilno prehitevanje. Trendi stanja varnosti kažejo, da naj bi se število mrtvih v Sloveniji iz leta v leto zmanjševalo. Zmanjševalo naj bi se tudi število hudo telesno poškodovanih oseb, število lahko telesno poškodovanih oseb pa naj bi se povečevalo. Podoben trend je tudi na ravni EU. 1.4 PRIORITETNA PODROČJA IN AKTIVNOSTI V LETU 2007 Poleg ostalih ukrepov, ki so navedeni v naslednjem poglavju, bodo posamezni nosilci izvedli dodatne aktivnosti v smislu akcijskega dela na področju hitrosti, alkohola varnosti pešcev ter uporabe varnostnega pasu. Ta področja so izbrana na podlagi analize stanja in poznavanja prometno-varnostne problematike. Nedvoumno je hitrost najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč, alkohol se pojavlja kot vzrok pri najhujših prometnih nesrečah, varstvo šibkejših prometnih udeležencev (otrok in pešcev) terja posebno skrb, uporaba varnostnega pasu pa bistveno ublaži posledice prometne nesreče. a) Hitrost Prehitra vožnja oziroma vožnja z neprilagojeno hitrostjo je eden glavnih dejavnikov, zaradi katerih nastajajo prometne nesreče. Ukrepi, povezani s hitrostjo, se izvajajo dvakrat letno, nosilec oziroma koordinator izdela načrt dela s cilji, ukrepi in sodelujočimi. Po končani akciji se izdela zaključno poročilo s predlogi ukrepov za leto 2008. Nosilec aktivnosti: MNZ - policija Sodeluje: Ministrstvo za promet- DRSC (SPV) Termin izvedbe: - od 14. aprila do 28. aprila 2007 - od 18. junija do 9. julija 2007 b) Teden globalne varnosti V okviru I. globalnega tedna ZN za varnost na cestah (varnost mladih v prometu) bo zagotovljeno izvajanje različnih aktivnosti za varnost v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu animira vse akterje s področja varnosti v cestnem prometu in se dogovori o konkretnih aktivnostih v tem terminu. Nosilec aktivnosti: DRSC (SPV) Sodelujejo: MŠŠ, MzR AMZS, ZZŠAMS, samoupravne lokalne skupnosti Termin izvedbe: - od 23. aprila do 27. aprila 2007 c) Alkohol V zadnjih letih je pri vsaki tretji prometni nesreči s smrtnim izidom prisoten alkohol udeležencev v cestnem prometu. Preventivni in represivni ukrepi se v okviru nacionalnih akcij izvedejo dvakrat letno, nosilec oziroma koordinator izdela podroben načrt dela s cilji, ukrepi in sodelujočimi. Po končani akciji se izdela zaključno poročilo s predlogi ukrepov za leto 2008. Nosilec aktivnosti: Ministrstvo za zdravje Sodeluje: MNZ - policija, DRSC (SPV) Termin izvedbe: - od 7. novembra do 12. novembra 2007 - od I. decembra do 22. decembra 2007 d) Pešci Pešci so še vedno ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev in so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil ali pa zaradi napak oziroma nepravilnega ravnanja njih samih. Ukrepi za nadzor nad ravnanjem pešcev v prometu se izvedejo enkrat letno, nosilec oziroma koordinator izdela podroben načrt dela v času trajanja akcije. Nosilec aktivnosti: DRSC (SPV) e) Uporaba varnostnega pasu Varnostni pas je najučinkovitejša naprava za zaščito potnikov v osebnih in lahkih dostavnih vozilih v primeru prometne nesreče. Ukrepi za nadzor nad uporabo varnostnih pasov se izvedejo enkrat letno, nosilec oziroma koordinator izdela podroben načrt dela v času trajanja akcije. Nosilec aktivnosti: Ministrstvo za promet Sodeluje: MNZ, policija, DRSC (SPV), ZZŠAMS in AMZS Termin izvedbe: - od 14. maja do 4. junija f) Varnost voznikov enoslednih vozil Aktivnosti bodo namenjene opozarjanju vseh udeležencev v prometu na povečano prisotnost voznikov enoslednih vozil v prometu (v pomladnih dneh), medsebojnem opozarjanju motoristov na agresivno in nevarno vožnjo oziroma vožnjo v nasprotju s prometnimi pravili, večji uporabi odsevnih teles in s tem večji vidnosti v prometu ipd. Dne 28.4.2007 se izvede “Dan varnosti motoristov”. Nosilec aktivnosti: MNZ - policija Sodeluje: ZMKS, MAKSI, DRSC (SPV), AMZS Termin izvedbe: - maj 2007 1.5 FINANCIRANJE Obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letu 2007 nima dodatnih finančnih obveznosti za izvajalce posameznih ukrepov. Ukrepe, ki so jih predlagale posamezne nevladne organizacije in društva bodo izvajali v okviru svojih pristojnosti ter z lastnimi sredstvi. 1.6 ZAKLJUČEK V zapletenem sistemu je varnost cestnega prometa odvisna od odgovornega ravnanja posameznikov, vzgojno-izobraževalnih in preventivnih organizacij, medijev, represivnih in pravosodnih organov, civilne družbe, gospodarskih družb, vodstev samoupravnih lokalnih skupnosti in nenazadnje državnih organov. Vsak ima svoj del odgovornosti za večjo varnost in lahko prispeva k njeni uresničitvi, a le s skladnimi ukrepi in skupnimi napori lahko dosežemo zastavljene cilje. S tem načrtom se prvič združujejo aktivnosti države, lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij. Obdobni načrt pomeni začetek bolj usklajenega in načrtnega dela, obenem pa omogoča, da bo iz leta v leto povečana skupna učinkovitost. Z doslednim vodenjem, koordinacijo in nadzorom bo Ministrstvo za promet zagotavljalo, da se temu področju nameni ustrezen poudarek. Sprejem načrta na vladi pa kaže na resen namen vlade, da izboljša stanje na tem področju. Na koncu je treba posebej poudariti, da si tudi v Sloveniji želimo takšno stopnjo varnosti cestnega prometa, kot jo imajo v nekaterih najbolj razvitih državah članicah EU. 2. PRIPRAVA IN IZVAJANJE PROGRAMOV NA LOKALNI RAVNI Nacionalni program varnosti cestnega prometa opredeljuje le zasnovane aktivnosti na lokalni ravni, saj so te v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti. Predvideva, da bodo lokalne skupnosti: - sprejele program varnosti cestnega prometa z opredeljenimi cilji in nalogami - izvajale naloge, ki se nanašajo na varen in nemoten promet na občinskih cestah - predlagale dodatne dejavnosti, če so potrebne za zagotavljanje varnosti cestnega prometa - sodelovale z nosilci programa in posameznih ukrepov na državni ravni - podpirale svete za preventivno delovanje glede varnosti cestnega prometa Glede na različne prostorske, kadrovske in finančne pogoje, ki jih imajo posamezne samoupravne lokalne skupnosti je smiselno, da bosta priprava občinskih programov in njihovo izvajanje prilagojena pogojem v občini.. V občini Hajdina bomo glede na kadrovske zmožnosti občinske uprave, ostali na realnih tleh, brez velikih obljub in filozofij, pa vendar z aktivnostmi, ki bodo izboljševale varnost cestnega prometa v občini. Kot predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina sem pripravil program, ki je aktualen za občino in vsebuje izhodišča in elemente za izboljšanje varnosti cestnega prometa na republiških in lokalnih cestah, ki tečejo skozi 7 naselij občine s površino, ki meri 21,5 km2, lokalne ceste med naselji v občini in do občinskih mej naselij sosednjih občin merijo približno 13,240 km, javne poti v naseljih in med naselji pa merijo približno 48,300 km. 2.1 POSTOPKI ZA PRIPRAVO PROGRAMOV - Temeljni postopki za pripravo programov in posameznih akcij so vedno analiza problemov in ocena stanja varnosti, določitev ciljev, kaj želimo s posamezno akcijo ali ukrepom doseči, natančna opredelitev programov z vsebinami, nosilci, roki in sredstvi, ki so na voljo, izvedba akcije ali celotnega programa, ocena rezultatov in njihovo vrednotenje. Zlasti drugi del aktivnosti (opazovanje opravljenega dela, zbiranje podatkov, ocena rezultatov n njihovo vrednotenje) nam pri našem preventivnem delu pogosto manjka, vendar je to prav tako pomembno kot sama izvedba akcije ali celotnega programa, ker le analize rezultatov in ocena uspešnosti posameznih elementov dajejo pogoje za izboljšave in nadaljevanje dela. Ne glede na velikost občine in zapletenost programa za varnost cestnega prometa na lokalni ravni bi morali pri pripravi programov upoštevati osnovno strukturo in strategijo dela. Boljše je, daje manj akcij in projektov in so ti dobro pripravljeni, kot da imamo veliko aktivnosti brez jasnih ciljev in ocen, kaj smo z njimi naredili 2.2 ORGANIZIRANOST Vloga SPV Za uspešno pripravo programa varnosti cestnega prometa v večini občin in za njegovo izvajanje se predlaga, da je glavni nosilec Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - SPV Kot organ občinskega sveta ima SPV ustrezno vlogo in možnost, da program ter predloge za posamezne akcije in ukrepe ustrezno predstavi, utemelji in prispeva k njegovi izvedbi. 22. člen ZVCP jasno opredeljuje status občinskega SPV V skladu z ZVCP-1 in ZLS je občinski svet za preventivo strokovni organ, zato predlagam, da ga v skladu z možnostmi v občini Hajdina sestavljajo predstavniki: - občinskega sveta - policije - osnovne šole - lokalnih medijev - drugih organizacij civilne družbe - upravljavcev cest. S Službo vlade za lokalno samoupravno in regionalno politiko je usklajeno mnenje o ustreznosti takšne organiziranosti in posebej opozarjam na neu- 5 7 strežno tolmačenje kot v delovnih telesih občinskega sveta, da mora biti polovica v SPVCP iz vrst svetnikov. Dovolj je eden, daje vez med občinskim svetom in SPV Zasnova dela na lokalni ravni Stanje varnosti Zbiranje in sistemizacija podatkov o: nesrečah hitrosti cestni mreži prometnih tokovih Določitev ciljev. Določitev ciljev na nacionalni in lokalni ravni glede na dejansko stanje Priprava programa Ključne vsebine: kako se lahko dosežejo cilji katere metode bodo uporabljene kam naj bodo usmerjeni glavni napori ali določene skupine udeležencev potrebujejo posebno obravnavo določitev okvirnih rokov in stroškov Direkcija Republike Slovenije za ceste SPV i.mm Vozim panelno! Zasnova dela na lokalni ravni 9 Aktivnosti • Preventivne in vzgojne aktivnosti za večjo varnost otrok in mladih • Sodelovanje z lokalnimi mediji in vključevanje javnosti • Organizirano sodelovanje in povezovanje različnih nosilcev preventivnih aktivnosti (vrtci, pole, občinski redarji, policija, upravljalci cest, prevozniki...) • Infrastrukturni ukrepi • Represivni ukrepi Preventivne in vzgojen aktivnosti prometna vzgoja in dodatni programi v vrtcih in šolah preventivne aktivnosti za večjo varnost drugih ogroženih skupin (pešci, kolesarji, motoristi, vozniki traktorjev...) Preventivne aktivnosti za spremembe vedenja pri ključnih dejavnikih varnosti (hitrost, alkohol, čelada, varnostni pas) Sodelovanje z lokalnimi mediji: Ljudi zanimajo novice iz lokalnega ko ja Dostopnost do medijev je bistveno lažja in ti potrebujejo dobre vsebine Izvaja se lahko oglaševanje, informiranje, izobraževanje Infrastrukturni ukrepi Odpravljanje nevarnih mest Izvajanje ukrepov za umiijanje prometa Urejanje površin za šibkejše udeležence v prometu Urejanje prometne signalizacije Uporaba radarskih tabel in druge opreme Represivni ukrepi: Postavitev stacionarnih radarjev Delo občinskih redarjev Vozim panelno! Zasnova dela na lokalni ravni Izvedba akcij in ukrepov pregled izvedbe ukrepov z vidika varnosti zbiranje podatkov po izvedbi za evalvacijo obveščanje javnosti o izvedbi projekta Evalvacija glede nesreč hitrosti primerjava rezultatov s postavljanjem ciljev, kriterij uspešnosti evalvacija procesa, kaj je bilo dobro, kaj ni šlo po načrtih... sporočanje rezultatov vsem vpletenim, strokovnjakom, tehničnemu osebju... upoštevanje sodelovanja javnosti in policije Direkcija Republike Slovenije za ceste SPV immm Vozimo panelno1 Ker ZVCP-1 v 22. členu govori tudi o vsebini dela občinskega SRY s tem daje tudi podrobnejše usmeritve, kateri uporabniki in izvajalci naj bi sodelovali v njegovi sestavi. Takšna sestava občinskega SPV bo zagotavljala tudi pripravo, predvsem pa uresničevanje programa za varnost cestnega prometa na lokalni ravni. 2.3 VSEBINE PROGRAMOV ZA VARNOST PROMETA NA LOKALNI RAVNI Na lokalni ravni je v skladu s pristojnostmi lokalnih skupnosti in možnostmi za pripravo in izvedbo učinkovitih ukrepov za večjo varnost cestnega prometa smiselno pripraviti predvsem ukrepe in akcije na: a) področju cestne infrastrukture b) preventivnih akcij c) propagandnih programov in obveščanja javnosti d) represivnih ukrepov za izvajanje občinskih odlokov a) Programi na področju cestne infrastrukture Za tehnične ukrepe, preventivne in propagandne akcije je pomembno,da se lokalna skupnost usmeri na področja in probleme,ki so opredeljeni v NPVCP (hitrost in alkohol ter zaščita pešcev) in seveda na tiste, ki v lokalnem okolju izstopajo (na primer kolesarji, varno delo in vožnja s traktorjem) ne glede na to, da niso bili deležni najpomembnejše pozornosti VPVCR Za določitev vsebin, ki jim je potrebno na lokalni skupnosti posvetiti posebno pozornost, predlagamo,da bi upoštevali nekatera skupna načela: - zbiranje podatkov o prometnih nesrečah - identifikacija nevarnih mest, odsekov ali območij, ogroženih skupin - skrb za varne šolske poti - analiza stanja - načrtovanje ukrepov - vrednotenje ukrepov in izbor - izvajanje ukrepov - opazovanje učinkov in vrednotenje rezultatov Zbiranje podatkov o prometnih nesrečah Podatki o prometnih nesrečah so nujni pogoj za oblikovanje programov, vendar se moramo zavedati, da niso zadosten pogoj, da bi zbrali najnujnejše ukrepe. Prometne nesreče so relativno redek dogodek (zlasti, ko govorimo o varnosti otrok) in ne morejo biti edino merilo, ko se odločamo za ukrepe. Bistveno boljše je, da z analizo dogajanj v prometu in s pregledom cest ugotovimo morebitne nevarnosti ali nepravilnosti in jih odpravimo, preden pride do nesreče. Seveda pa moramo mesta ali območja, kjer so trki pogosti, prednostno obravnavati. Podatke o prometnih nesrečah lahko dobimo na policijski postaji ali policijski upravi, smiselno pa se je povezati tudi z zavarovalnicami in ugotoviti, ali se lahko dobijo tudi podatki o škodnih dogodkih, ki jih ni obravnavala policija in nakazujejo nevarnost neke točke ali območja. Za spremljanje dogajanj predlagamo, da bi v naši občini imeli kar posebno karto, na katerih bi lahko učinkovito spremljali dogajanje v občini. Identifikacija nevarnih mest, odsekov ali območij in ogroženih skupin Na podlagi statističnih podatkov lahko dobimo točke, območja ali skupine udeležencev, ki izstopajo glede na stopnjo ogroženosti. Z ogledi mest ali območij in z opazovanjem dejanskega dogajanja (npr.: opazovanje ravnanja voznikov motornih vozil, kolesarjev in pešcev, skrite meritve hitrosti) in nenazadnje razgovori s poznavalci razmer v nekem okolju lahko določimo najnevarnejše točke ali območja in skupine udeležencev, ki jih je potrebno prednostno obravnavati. Tako lahko vse te podatke uporabimo za izbor najprimernejšega ter najučinkovitejšega ukrepa za določeno nevarno mesto. Zlasti pomembno je, da pred vsako izbiro ukrepa za umirjanje prometa naredimo tudi skrite meritve hitrosti, da izberemo takšni ukrep in da lahko preverjamo njegovo učinkovitost. Načrtovanje in izbor ukrepov Izboljšanje stanja prometne varnosti lahko dosežemo z različnimi ukrepi (od ukrepov za tehnično urejanje prometa do preventivnih in vzgojnih aktivnosti ter represivnih ukrepov). Najprej naredimo izbor vseh možnih ukrepov, ki bi lahko izboljšali prometno situacijo na določenem nevarnem mestu. Nato pa vse te ukrepe ovrednotimo na podlagi različnih značilnosti: - doprinos ukrepa k izboljšanju prometne varnosti - finančni in drugi stroški z izvedbo - časovni okvir (kratkoročni in dolgoročni ukrepi) reševanja prometne problematike na določenem mestu Vedno je potrebno upoštevati, da so ukrepi učinkovitejši, če jih med sabo dopolnjujemo. Še tako dober tehnični ukrep, ki ga ustrezno ne predstavimo in ne zagotovimo njegovega sprejemanja pri ciljni skupini udeležencev, bo imel slabše učinke ali celo negativni odziv. Najbolj pogosto se to dogaja pri ukrepih za umirjanje prometa (npr. grbine), ki povzročajo tudi negativne reakcije. Če so jasno predstavljeni problemi (na primer prevelike hitrosti v okolici šole, in s tem ogrožanje otrok) in cilji ukrepa in je izvedba tudi najavljena, bo manj negativnih reakcij voznikov, ki jih ukrep zaradi vožnje na pamet preseneti, saj bodo vedeli, da je bil izveden, in predvsem kakšni so cilji za njegovo izvedbo. Tudi represivni ukrepi komunalnih redarjev ali policije imajo večji učinek, če so cilji in strategija njihovega dela jasni in izvedeni ukrepi ne izzvenijo le kot zbiranje denarja za občinski proračun. Vrednotenje rezultatov Za posamezen ukrep moramo ob koncu tudi preučiti njegovo učinkovitost, ali ukrep dejansko prispeva pomembno k reševanju prometne pro-•blematike določenega nevarnega mesta. Ob tem moramo upoštevati tudi stroške, ki smo jih imeli. Na podlagi takšnega vrednotenja pridobimo podatke za nadaljnjo delo (izboljšanje obstoječega ukrepa oziroma dodatne informacije pri načrtovanju novih ukrepov). Glede na naše finančne možnosti so zlasti primerni nizko cenovni ukrepi, ki imajo lahko velik učinek. Stroškovno učinkovitost ukrepa ugotavljajo v državah EU na podlagi družbenih stroškov, ki jih imajo zaradi posledice prometnih nesreč. Na podlagi skupne raziskave so v državah EU ugotovili družbene stroške zaradi smrtne nesreče ali 100 % invalidnosti kot posledica prometne nesreče v višini I milijona evrov. Pri nas raziskave kažejo v 75 % stroškov, kot je ocenila v svoji raziskavi družba COST 313. Tako na primer rekonstrukcija klasičnega križišča v krožno krožišče se ekonomsko izplača že, če s tem preprečimo eno samo smrtno žrtev. V nekaterih državah EU so se zato uveljavili ukrepi uvajanja nizko cenovnih ukrepov. ~lo so ukrepi, ki zahtevajo relativno majhna vlaganja in se jih da izvesti hitro in brez dolgotrajnih postopkov. Primer takšnih ukrepov so: - spremembe v pogojih in izgledu cest, ki zagotavljajo varnejšo uporabo - zamenjava zgornjih slojev cest, ki nimajo ustreznih drsnih lastnosti - izboljšanje osvetlitve talne in vertikalne signalizacije - oblikovanje posebnih pasov za zavijanje v levo - uvedba sredinskih otokov - odstranitev nevarnih objektov ob cesti - postavitev varovalnih ograj - izboljšanje aktivnosti v zimskem času Odstranitev nevarnega objekta ali postavitev varovalne ograje bi lahko učinkovito preprečila morebitne nove nesreče. spremembe v ureditvi križišč - spremembe v določitvi prednosti - izgradnja mini krožnih križišč - spremembe signalizacije ali izbira ustrezne signalizacije - realizacija polja preglednosti - spremembe v ureditvi na cesti, ki vpliva na njeno uporabo in na različne udeležence v prometu - prehodi za pešce, kolesarske steze in pasovi - grbine in zoženja ceste - postavitev ali prestavitev parkirnih mest - izboljšanje povezovalnih cest med vasmi v občini. Največji učinek glede na vložena sredstva dajejo točkovni ukrepi (na primer odstranitev ali premestitev drogov, odstranjevanje dreves ali drugih ovir) in osvetlitve nevarnih mest. Pri pregledih nevarnih mest, kjer so se že zgodile nesreče, je potrebno preveriti, ali na drugih odsekih niso morebitna nevarna mesta, ki bi se jih dalo z relativno majhnimi sredstvi pravočasno urediti. b) preventivne in propagandne akcije V program ukrepov za varnost cestnega prometa je smiselno vgraditi uspešne in uveljavljene programe in akcije, ki jih je že doslej izvajal občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ki so temeljile na: - sodelovanju s starši predšolskih in osnovnošolskih otrok - prometni vzgoji v vrtcih - prometni vzgoji v osnovni šoli - programih za osveščanje voznikov in njihovo stalno izpopolnjevanje - spodbujanje dela prostovoljcev za večjo varnost v cestnem prometu 59 - prometni vzgoji udeležencev prometa po vaških skupnostih - prometni vzgoji preko lokalne KTV in glasila Haj-dinčan - gigant plakatih na občinskih panojih c) akcije in programi za otroke - Bodi previden! - teden varnosti - prometna značka - s kolesom v šolo - kolesarski izpit - Bistro glavo varuje čelada. - varno kolo - Kaj veš o prometu? - varnost za vse - pasovček Akcije naj bodo zastavljene dolgoročno in naj načrtno sledijo zastavljenim ciljem. Pomembno je, da ista sporočila sporočajo različne organizacije in ljudje, ki imajo ugled v lokalnem okolju. Zato je prav, da se k preventivnemu delu pritegnejo ljudje iz različnih poklicev in organizacij. Jasno morajo biti določene ciljne skupine in sporočila. Izkušnje Skandinavskih držav in Nizozemske kažejo, da imajo vse večji pomen pri izvajanju programov, ukrepov in akcij za večjo varnost cestnega prometa prostovoljci. Zavedanje ljudi, da je cestni promet ena največjih groženj za zdravje in življenje, večja ekološka osveščenost in izkušnje, da se problemi hitreje razrešujejo, če so vključene v delo tudi različne oblike organiziranosti civilne družbe, spodbujat takšno delo in organiziranost. Švedska organizacija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu NTF je praktično prenehala izvajati preventivno propagandne akcije in kampanje in se usmerila predvsem v spodbujanje dela prostovoljcev. V Sloveniji nam razvoj tega dela omogoča sodelovanje v mednarodnem projektu VAMOS, ki je usmerjen predvsem v prenos dobrih praks pri delu s prostovoljci v nova okolja ( Belgija, Finska, Grčija, Portugalska, Slovenija, Slovaška), kjer to delo na področju varnosti cestnega prometa še ni tako uveljavljeno. Za dva najpomembnejša problema alkohol in hitrost in vzpodbujanje uporabe varnostnih sedežev pri otrocih in varnostnih pasov so smiselne predvsem naslednje akcije: Alkohol: - organizacija prireditev za mlade brez alkohola in nagrajevanje udeležbe na zabavah brez alkohola - preventivne akcije v klubih in diskotekah z alko-testerji - organizacija javnega prevoza in cenejše vožnje v smereh, kjer potekajo zabave - zagotavljanje cenejših brezalkoholnih pijač - preureditev šolskih območij (območje brez bifejev in lokalov) - akcija Natakar - taksi prosim! -taksisti na javni prireditvi - izvedba akcij z nagrajevanjem voznikov, ki so strpni, prijazni in upoštevajo pravila - organizacija ali sodelovanje na prireditvah z napravami, ki nazorno prikazujejo posledice hitrosti. - zagotavljanje varnih šolskih poti - nadzor občinskih redarjev z merilnimi napravami (3. člen ZORed) - jumbo plakati - Hitrost ubija! - TV spoti na KTV ... Varnostni pas: - preventivne akcije za uveljavljanje pozitivnih stališč do otroških sedežev in varnostnih pasov (pasavček) - organizacija ali sodelovanje na prireditvah z napravami, ki nazorno prikazujejo pravilno uporabo in možne posledice ob trkih, če pas ni uporabljen. Akcije in programe je potrebno umestiti na dogodke in prireditve, kjer se zbirajo udeleženci v prometu, na katere želimo vplivati in skupne akcije več nosilcev, ki zagotavljajo večjo odmevnost in obiskanost. Pri vseh aktivnostih je poudarjeno praktično prikazovanje možnih posledic in ustreznega ukrepanja, saj smo ljudje zelo nejeverni o silah, ki delujejo pri trkih in njihovih dejanskih posledicah, dokler vsaj nekatere stvari ne izkusimo v praksi. Naprave, ki jih uporabljamo, skušajo zelo nazorno sporočiti, da izjemno podcenjujemo fizikalne zakonitosti in zato pogosto v prometu ravnamo premalo skrbno in odgovorno. Poleg prireditev in akcij, ki potekajo na terenu, je za temeljito obveščanje in spodbujanje varnega vedenja možno na lokalni ravni uporabiti tudi lokalna sredstva obveščanja, kjer so učinkoviti zlasti elektronski mediji: - kabelska TV - lokalne radijske postaje - internet - gigant plakati Pri pripravi akcij na lokalni ravni lahko pričakujemo, da se bodo v delo vključili tudi zainteresirani starši, krajani, člani društev (prostovoljci) in bo delo učinkovito, ker: - so ljudje bolj vključeni in angažirani, saj so akcije neposredno usmerjene na vsakdanja probleme, ki jih ljudje dobro poznajo: - podrobno poznajo problem, lokacije, ljudi in so rezultati izvedenih ukrepov hitro vidni; - omogočajo vpliv na lokalne organe in nosilce funkcij: - so lokalni mediji neposredno zainteresirani za prometno varnost in ukrepe v njihovem okolju, kjer pričakujejo dober odziv svoje ciljne publike. Pripravil: Slavko Burjan predsednik SPVCP občine Hajdina Skupaj za večjo varnost! Direkcija Republike Slovenije za ceste Hitrost: - preventivne akcije za uveljavljanje pozitivnih stališč do ukrepov za umirjanje prometa - uporaba preventivnih radarskih tabel, ki kažejo hitrosti vožnje - postavitev stacionarnih radarjev na občinskih cestah