številka 33 • leto KLU * cena 700 din
Celle, 13. avgusta 1088
I TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZliME, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Ode, ode, de, e...
^ Podpis pod fotografijo: »Uh kako to paše!« je verjetno v teh pasje vročih dneh zavzdihnil možak na naši fotografiji in
?ebino steklenice r^e zlil na glavo kot v usta. Vode je sicer v teh dneh še na pretek, čeprav je že slišati prva svarila, da
ii(jz vodo ravnamo racionalno.No, toliko jo je že še, da sivs£y za silo ohladimo razgrete glave! Tudi pitne vode je dovolj,
[)da čez Zlatoroga ga ni, bi lahko sklepali o zadovoljnem nasmehu tovariša z očali. Roka ima kar predolgo pot, ko mora
teklenico prinesti iz mize do ust!	foto: LJUBO KORBER
(atastrofe ni, a če se nebo ne usmili...
Letošnje poletje prinaša
ekiensko vročino, kar sa-
lo po sebi ni tako napačno,
eno samo pripombo, da za-
6s predolgo traja in da se
rav nič ne želi osvežiti
uj s kakšno ploho. Nad
ikšnim stanjem najbolj
bupujejo tisti, ki so živ-
enjsko vezani na obnaša-
le vremena - kmetovalci
Drej. Menijo, da suša doslej
C ne kaže katastrofalnih
ttsežnosti, temu pa se bo-
>0 zelo približali, če kmalu
Ae bo izdatnega dežja. Ško-
pa seveda že je.
Od vseh pridelkov so n^-
prizadeti koruza, fižol in
osušena, osmojena ota-
in občutno zmanjšana
košnja, pa kmetijskim
strokovnjakom vlivajo črno-
glede napovedi, da bo preo-
stanek leta in morda še dlje,
v živinoreji povzročil nera-
zrešljive težave: slaba krma
bo zmanjšala prirast na teži
živine, okrnila se bo mlečna
proizvodi^ a in tako naprej
po verižni reakciji.
Na nekaterih področjih se
pojavlja vedno več proble-
mov s pitno vodo. Suša pov-
zroča razpoke, ki segajo glo-
boko v zemljo, na vodnih na-
peljavah, predvsem dotr^a-
nih, prihjua do okvar. Aku-
mulacijska jezera usihajo, iz
potokov in rek veva kame-
nje, povečuje se strah pred
epidemijami.
Za določena območja je že
pred prihodom komisij na
terene znano, da se bo pride-
lek zmanjšal tudi do 40 od-
stotkov, če ne celo prepolo-
vil. Komisije bodo z ocenje-
vanjem škode pričele s prvi-
mi obiralnimi dnevi hmelja,
ob koncu tedna.
Kmetovalci pa verjetno
bolj kot na ugotovljene šte-
vilke čak^o ugodnih vre-
menskih napovedi, ki bi jim
čimprej naklonile dolgo pri-
čakovani dež. Bliskanje in
grmenje v ponedeljek in to-
rek je ukanilo celo metere-
ologe, in s »prijetno« nevihto
dalo nekaj upanja kmetoval-
cem. Žal samo upanje, saj
pripeka spet kaže prave
zobe.
O posledicah suše obširne-
je na 5. strani
ROBERT GORJANC
¥ rlavi kuti odhala
iz mesta ob SavinU
Človek
Novi tednik je pred odho-
dom v Švico obiskal patra
Roberta. Stran 13.
Šolanle bo letos
treba drago plačati
Za prvošolčka 156 tisoča
kov ne bo preveč. Stran 5.
Potrebovali bi
paradnega konja
NT se je pogovarjal s S. Še
šerkom in D. Mackoškon
o stanju v šentjurskem go
spodarstvu. Stran 3.
Kadrovsici Iclluči
še niso preteiclost
Politična moč je v ljudeh,
ne v funkcionarjih. Kolikor
je to samoumevno, pa tega
očitno na celjskem območju
še »niso vzeli«. V pripravah
na kadrovske spremembe
v regijskih organizacijah in
inštitucijah je namreč mogo-
če shšati več besed o tem, od
kod, iz katere občini naj bi
bili po ključu novi nosilci
odgovornih dolžnosti kot
o tem, kdo bi bil zanje najpri-
mernejši. Večini se zdi ne-
sprejemljivo, da bi bila na-
primer predsednik medob-
činskega sveta SZDL in
ZKS iz iste občine. Verjetno
pri tem prevladuje razmišlja-
nje, da prinaša funkcionar
v medobčinski organizaciji
vrsto prednosti občini, iz ka-
tere izhaja. Morda je to pred
leti držalo, sedaj pa prav go-
tovo ne več.
Danes je nesporno res, da
za najodgovornejše dolžno-
sti potrebujemo ljudi, ki
imajo toliko ugleda in zna-
nja, da lahko vse vzpodbuja-
jo k napredku in ob tem tudi
uspešno gladijo spore, ki na-
st^ajo zaradi takšnih in dru-
gačnih lokalizmov. Medob-
činska dolžnost predpostav-
lja tudi poštenost funkci-
onarja in takšno njegovo de-
lo, ki bo v korist vsem obči-
nam. Tudi preteklost nas
uči, da pri tem nikoli ni bilo
važno, od kod je bil takšen
človek, temveč kakšen je bil.
Z njegovim imenom in ugle-
dom je ves čas povezan tudi
ugled in vpliv posamezne
medobčinske organizacije.
Ravno zato je povsem ne-
smiselno, da ne bi sedaj iz-
brali najboljših ne glede na
to, od kod so - pa čeprav iz
iste občine. Ampak ljudem,
ki morajo že v posamezni ob-
čini skrbno usklajevati, iz
katere krajevne skupnosti je
kakšen funkcionar, to očitno
ni tako samoumevno.
Več škode kot koristi lah-
ko pričakujemo od kadrov-
skih ključev, ki odpirajo vra-
ta po preživelih pravilih igre.
MILENA B. POKLIČ
Mleico aii solc?
Naeianek Namesto mleka
Jr^.o pili jabolčni sok, ob-
pen v prejšnji številki
bilo precej jeznih re-
JfU kmetov, mlečnih pri-
5®valcev. Sporna se jim
J «asti trditev o ceni od-
jy»jenega mleka, ki naj bi
^ ^»šinskem kmetu znaša-
JjJJdi 690 dinarjev za liter
po podatkih Hmeza-
, ^ mlekarne v Arji vasi.
Jako sta Martina Golež in
C® Agič iz Brezove 33,
v	v Rožni dolini,
j^^J^ištvu z obračunoma
^^v" junij dokazala, da
Hn oddanega mleka
Dri J največ 388 dinarjev,
je imelo mleko 4,2
Hrf tolšče, bilo je higi-
Ijih- neoporečno, krave iz
V47ega hleva pa so
?^ontroli.
^deto se je oglasil tudi
kmet Martin Zapušek iz Do-
ropolja 19, Planina pri Sevni-
ci, ki je povedal, da je junija
prejel za liter oddanega mle-
ka kom^ dobrih 270 dinar-
jev, čeprav je priznal, da je
bilo mleko ocenjeno za higi-
ensko oporečno.
Oglasili so se še nekateri
kmetje, ki so izrazih nezado-
voljstvo češ da nekdo (politi-
ka??) skuša spreti delavca
z vse tanjšo denarnico in
kmeta, mlečnega prideloval-
ca, ki včasih z odkupno ceno
mleka pokrije komcO polovi-
co stroškov mlečne prireje.
Skratka, kmetje trdijo, da ne
dobijo za mleko toliko, kot
jim je bilo že večkrat obljub-
ljeno, sploh pa ne tohko, da
bi v celoti pokrili stroške pri-
reje mleka, kajti pri odda-
nem mleku so še nezadovolj-
ni z meritvami tolšče, s poz-
nimi obračuni.
UM
Stari dei teiefonslce
centraie gre v polcoj
Spremembe kllcnlli številk bomo
objavili v Novem tedniku v prlhotlnll
številki
Celjski poštarji bodo v zad-
njih dneh tega meseca »upo-
kojili« starejši del telefonske
centrale, ki je v stavbi na Ti-
tovem trgu. Gre za takoime-
novani koračni sistem, izde-
lan leta 1952, ki je že precej
iztrošen ter eden zadnjih
takšnih pri nas, ki še obratu-
jejo.
Koračni del celjske avtomat-
ske telefonske centrale ima
zmogljivost 1.800 številk, ven-
dar so se pošterji že pred ča-
som začeli pripravljati na to,
da ga bodo izključili iz prome-
ta, zato je nanj priključenih le
še približno 1.000 telefonskih
naročnikov s številkami od 22-
000 do 23-799.
Vse te naročnike bodo prik-
ljučili na novejši del centrale.
Potrebno opremo za razširitev
novejšega dela centrale so že
kupili, preključevati pa bodo
začeli v petek, 26. avgusta od
14. ure naprej. Zaradi teh del
bo približno dva dni moten te-
lefonski promet v Celju. Vsi
naročniki, kijih bodo prestavi-
li s koračnega na novejši si-
stem, bodo dobili tudi nove te-
lefonske številke in sicer 29-
abc.
Dejansko se bo s tem pose-
gom celotna zmogljivost tele-
fonske centrcde v centru mesta
zmanjšala s 7.800 na 7.000 prik-
ljučkov. Ker je delež takoime-
novanih dvojčkov na korač-
nem sistemu manjši, kot pa na
novejšem delu telefonske cen-
trale, bo moralo del naročni-
kov, ki so sed^ imeli samostoj-
ne priključke, dobiti dvojčke.
Če tega ne bi storili, namreč
sploh ne bi mogli preključiti
vseh naročnikov s starega dela
centrale, to pa je nesprejemlji-
vo, ocenjujejo poštarji.
Sprememba telefonskih šte-
vilk za približno 1.000 naročni-
kov seveda predstavlja pre-
cejšnjo motnjo v telefonskem
prometu tako za poštarje kot
za naročnike, vendar, pravijo
poštami, se t^šnim posegom
zaradi tehničnih vzrokov ni bi-
lo mogoče izogniti. Podatke
o novih klicnih številkah bo
mogoče dobiti pri službi tele-
fonskih informacij 988, objav-
ljeni pa bodo tudi v prilogi
v naslednji številki Novega
tednika, ki bo naprodaj 25. av-
gusta.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUSTift
Praznovanje na Blagovni
Delovni ljudje in občani šentjurske ob-
čine bodo svoj občinski praznik »18. av-
^st« proslavili v nedeljo, 21. avgusta ob
11. uri na osrednji praznični prireditvi
pred podružnično osnovno šolo na Prose-
niškem.
Prireditev v počastitev občinskega praz-
nika se v Šentjuiju vrstijo že od 9. avgusta
naprej, v nedeljo pa se bodo na skupni seji
sestali tudi delegati vseh zborov občinske
skupščine in predstavniki družbenopolitič-
nih organizacij. Na osrednji slovesnosti bo-
do tudi letos podelili najvišja občinska priz-
nanja plakete in priznanja »18. avgust«; pla-
kete letos prejmejo krajevna skupnost
Blagovna, učitelj Stanko Gobec iz Ponik-
ve, Martin Cmok iz Gorice pri Slivnici ter
direktor tozda Lastna proizvodnja šentjur-
skega Kmetijskega kombinata Bogdan
Knez. Priznanja 18. avgust pa bodo za pri-
zadevno delo podelih Silvu Fendretu iz
Brezja pri Slomu, Zdenku Horvatu s po-
dročja civilne zaščite, zborovodju profesor-
ju Francu Klinarju, Milanu Štravsu iz Ri-
biške družine Voglajna, Avgustu Vovku iz
šentjurskega obrtnega združenja ter naj-
boljšim osnovnošolcem nižje in višje stop-
nje vseh šentjurskih osnovnih šol s podruž-
nicami.
I. FIDLER
Kako vzdržati še naprej?
v šentjurskem gospočarstvu močno povečali Izvoz
Ob obravnavanju pollet-
nih rezultatov gospodarje-
nja - večina podatkov je si-
cer veljala le za prvih pet
mesecev letošnjega poslov-
nega leta - so se člani šent-
jurskega izvršnega sveta
občinske skupščine med
drugim vprašali tudi, kako
in kdo bo tisti, ki bo dlje
vzdržal v agoniji propa-
danja.
Ugotavljali so, da so pogoji
gospodarjenja počasi že tako
nemogoči, da jih tudi najbolj
gospodarne delovne organi-
zacije ne vzdržijo več. Razlog
za še temnejše poglede v pri-
hodnost je bil med drugim
tudi predlog združenja jugo-
slovanskih bank, da bi de-
lovnim organizacijam pora-
čunali obresti na najeta po-
slovna posojila. Da takšnega
poračuna delovne organiza-
cije preprosto ne bi zmogle
- obveznosti za en mesec bi
po novem znašale približno
toliko kot zdžu letne - je po-
kazal že preprost izračun.
Z rezultati gospodaijenja
v prvem polletju v Šentjurju
sicer niso nž^bolj zadovoljni,
vseeno pa ugotavljajo, da se
je nekaj pokazateljev ven-
d£irle izboljšalo glede na pri-
merjalno obdobje in zastav-
ljen plan. Najbolj izstopa iz-
voz, ki se je v šentjurskem
gospodarstvu povečal za 41
odstotkov, skupsg pa so izvo-
zili za nekaj več kot 6 mili-
jard dinarjev izdelkov. Prav
tako zadovoljni so tudi z na-
raščanjem fizičnega obsega
proizvodnje, saj je bila stop-
nja rasti še po prvih petih
mesecih tretja največja na
območju, ob polletju pa je
indeks rasti znašal 97,9, kar
je še vedno poltretji odstotek
več kot v republiki.
V strukturi celotnega pri-
hodka - šentjursko gospo-
darstvo je v prvem polletju
ustvarilo 90 milijard 753 mi-
lijonov dinarjev - zavzema
največji delež, nekaj manj
kot 70 odstotkov, industrija,
sledijo pa ji trgovina, kmetij-
stvo in gradbeništvo. V šent-
jurskem gospodarstvu je
rast porabljena sredstva za
šest desetink odstotka zao-
stajala za rastjo celotnega
prihodka, v industriji pa je ta
razkorak znašal celo 4 od-
stotke.
Polletni gospodarski plan
so v šentjurski občini glede
na ustvarjen celotni priho-
dek presegli za 6 odstotkov,
vendar preseganje plana ni
več najpomembnejši poka-
zatelj poslovanja. Tako
v Šentju^u najbolj zaskrb-
ljujeta nizka akumulativna
in reproduktivna sposob-
nost, saj je bila akumulativ-
na sposobnost dosežena le
82 odstotno, načrtovano re-
produktivno sposobnost pa
so presegU za 2 odstotka. Ce-
lotna izguba v prvem pollet-
ju znaša v šentjurski občini
98 milijonov dinarjev, med
izgubarje pa sta se zapisala le
Komunalno obrtno podjetje
in tozd Transport šentjur-
skega Kmetijskega kombi-
nata. IVANA FIDLER
Kadrovske
spremembe
z jesenjo se obetajo
pomembne kadrovske
spremembe v vodstvih
Medobčinskega sveta
SZDL, Medobčinskega
sveta ZKS Celje in druž-
benem pravobranilstvu
samoupravljanja
v Celju.
Postopki za nove nosil-
ce n^odgovornejših dolž-
nosti so se že pričeli, ven-
dar zaenkrt možni kandi-
dati še niso določeni. Za
predsednika Medobčin-
skega sveta Socialistične
zveze, ki bo zamenjal Fi-
lipa Beškovnika, bodo
občinske konference pri-
pravile predlog kandida-
tov do 5. septembra, nato
pa bo predsedstvo med-
občinskega sveta določilo
kandidatno listo, na kate-
ri bi naj bila vsaj dva ali
največ trije kandidati.
Sedanjega sekretarja
Medobčinskega sveta
ZKS Daneta Rinca je de-
lavski svet SOZD Hme-
zad že sprejel za podpred-
sednika poslovodnega
odbora za področje eko-
nomike, organizacije in
informatike. Za novega
sekretarja se_postopek še-
le pričenja. Še bolj kot tu
bo potrebno pohiteti z iz-
biro novega družbenega
pravobranilca samo-
upravljanja. Dosedanji
- Albin cocej - je namreč
od 1. avgusta že zaposlen
v celjskem Topni. MBP
Skrbijo za deio
v konjiški občini se ne sle-
pijo nad razveseljujočim po-
datkom, da ob polletju v go-
spodarstvu in negospodar-
stvu niso imeli izgub. Na-
sprotno: zavedajo se vse težje-
ga položaja zlasti v industriji,
in dejstva, da število brezpo-
selnih narašča, in da bo kma-
lu še večje. To je bila tudi rde-
ča nit razprave na zadnji seji
Izvršnega sveta Skupščine
občine Slovenske Konjice.
Posledice prilagajanja delov-
nih organizacij pogojem notra-
njega uravnoteženja gospodar-
stva in tržnim pogojem gospo-
darjenja se namreč kažejo tudi
v stagnaciji rasti zaposlenosti,
poslabšanju socialne varnosti
in manjšim motivacijam za
večjo produktivnost.
Nezaposlenost postaja cokla
razvoja občine, je v razpravi
dejal Janko Kovač, s^j je po-
trebno k številu 200 prišteti še
generacijski priUv mladih iz
šol. Če o problemu nezaposle-
nih ne razmišlja država, repu-
blika in regija, se mu v občini
ne želijo izogniti. Izvršni svet
je zato ponovno zadolžil delov-
ne organizacije, da pripravijo
konkretne programe zaposlo-
vanja, prav tako tudi obrtniki.
Razen tega so pred časom
v občini ustanovili tudi sklad
za pospeševanje zaposlovanja
in z roko v roki bi se lahko
v prihodnje tega problema
v dobršni meri otresli.
Koi^ičani so se ponovno iz-
kazali z izvozom. Organizaci-
je združenega dela v občini so
namreč v prvih petih mesecih
leta izvozile za skoraj 24 mili-
jonov ameriških dolarjev ali
za 33 odstotkov več kot lani.
Izvoz na konvertibilno tržišče
so povečali za 25, na klirinško
pa kar za 136 odstotkov.
Podatki kažejo, da se je v ko-
njiški občini v primerjavi
s povprečjem iz lani število za-
poslenih zmanjšalo za odsto-
tek, vzrok pa gre iskati pred-
vsem v prilagajanju delovnih
organizacij tržnim pogojem
gospodarjenja in v prestruktu-
riraryu proizvodnih procesov,
ki zahtevajo bolj kvalificirani
strokovni kader. V primerjavi
z enakim obdobjem lani se je
n^bolj zmanjšala zaposlenost
v industriji, najbolj pa poveča-
la v gostinsko turistični dejav-
nosti.
Sicer pa so na seji opozorili
tudi na manjšo fizično proiz-
vodnjo, kije sicer prisotna tudi
drugod, (v konjiški občini se
pod rdečo črto še ni spustila),
a je v primerjavi z lanskim ena-
kim obdobjem za 8 odstotkov
manjša.
MATEJA PODJED
Ceijski vrtci pod eno streho
Med ukrepi za krizno pre-
strukturiranje družbenih
dejavnosti v celjski občini
so delegati na junijskem za-
sedanju občinske skupščine
potrdili tudi predlog o reor-
ganizaciji predšolske dejav-
nosti. Tako naj bi namesto
sedanjih treh vzgojno-var-
stvenih organizacij nastala
enovita delovna organizaci-
ja, s čimer bi prispevali
k racionalizaciji dejavno-
sti, njeni večji učinkovito-
sti, predvsem pa, da dejav-
nost ohrani sedanjo kako-
vost. Vendar pa izvajalci ob
tem opozarjajo na težave, ki
bodo nastale z reorganiza-
cijo.
Zamisli o povezavi vseh
treh organizacij v eno niso
od včercg. Pojavile so se že
leta 1981, vendar so jih takrat
presegli s sporazumom
o uresničevanju skupnih in-
teresov in ciljev na področju
vzgoje in varstva predšol-
skih otrok, s katerim so po-
enotili delo v vseh treh orga-
nizacijah, se strokovno pove-
zali in uskladili v vsebini de-
la s starši, cenah... Mnogi
pričakujejo, da bo sedanja
reorganizacija prinesla fi-
nančni učinek in rešila de-
narne težave v predšolski
vzgoji.
Na seji izvršnega sveta,
kjer so obravnavali načrto-
vano reorganizacijo, so opo-
zorili, da takšna pričakova-
nja niso realna in da je os-
novni cilj predvsem ohraniti
sedanjo kakovost dejavno-
sti. Še pred povezavo pa nžu
bi v vsaki posamezni organi-
zaciji obUkovali svoje ukre-
pe za racionalizacijo. Tudi ta
za vzgojno-varstvene organi-
zacije ni nova, saj se z njo
ubadajo že nekcO časa. Tako
so morali reagirati na zmanj-
šano število otrok v nekate-
rih enotah, kar so reševali
s prevozi med oddelki, se lo-
tevali dodatnih programov
in ves čas vodili previdno ka-
drovsko politiko, kar pome-
ni, da so zaposlovali pred-
vsem za določen čas. V zad-
njem času je precej teh de-
lavk ostalo brez službe in pr-
vič se je tudi zgodilo, da je
vzgojiteljica na delovnem
mestu varuhinje.
Z reorganizacijo naj bi se
VVO Anice Čemejeve in
Zarja priključih VVO Tonč-
ke Cečeve. V novi organiza-
ciji bi prišlo do sprememb
v finančno-administrativni
službi, kjer ugotavlj^o, da bi
lahko sčasoma število zapo-
slenih zmanjšali za tri. Ob
tem pa se pojavlja tudi pro-
blem prostorov za strokovne
službe, saj sedanji ne bodo
zadostovali. Občinski komi-
te za družbene dejavnosti je
zagotovil, da bodo postopno
rešili tudi ta problem. Med-
tem pa so se vse tri organiza-
cije dogovorile o enotnem
pedagoškem vodenju v novi
organizaciji, saj sta pred tem
obstajala dva koncepta vo-
denja.
Vse dosedanje priprave na
reorganizacijo so opravili
v VVO sami, zato pa pričaku-
jejo večjo pomoč in podporo
jeseni, ko bo treba uskladiti
pravne in finančne zadeve in
pripraviti številne sestanke
z zaposlenimi v vseh treh or-
ganizacijah. Ker bodo delav-
ke z novo organizacijo pre-
razporejene, bo gotovo pre-
cej odporov, zato bodo teme-
ljiti pogovori še kako potreb-
ni. Morali pa se bodo dogo-
voriti tudi o dodatni ponud-
bi, ki jo načrtujejo izven red-
nega varstva. Pripravljali naj
bi različne interesne dejav-
nosti, vendar v začetku de-
lavke zanje ne bi bile pose-
bej nagrajene, pač pa bi jih
nekoliko razbremenili do-
poldanskega dela. Med dru-
gim bodo skušali organizira-
ti večerno varstvo na domu
in s tem konkurirati osebne-
mu delu. Prav ta in podobni
ukrepi n^ bi po njihovem bi-
li bolj učinkoviti kot pa sama
reorganizacija. T. CVIRN
GraničarjI so praznovali
Ob dnevu graničarjev je bilo v mozirski občini pri kara-
vlah v Logarski dolini in na Strelčevem vrhu slovesno
tradicionalno prijateljsko srečanje.
Vojaki v karavlah so se srečali s predstavniki mozirske
občine, družbeno političnih organizacij, občinskega štaba za
teritorialno obrambo, oddelka za ljudsko obrambo, osnovne
šole Luče in krcuevne skupnosti Solčava, ki so vojake grani-
čarje obiskali. Kot vsako leto so prišli na srečanje z vojaki
tudi okoliški kmetje, ki se redno udeležujejo srečanj in
raz\'ijajo z njimi tesno sodelovanje.
Vojaki so pripravili prisrčen sprejem, ob prazniku pa so
jim podelili priznanja.
BJ
Težavna »perestrojka« v Zaiivu
o zagrizenosti osemletne vojne med Irakom m Ir^^.
nazorno govori tole - še potem, ko sta se državi spof^
meh o datumih prekinitve spopadov (20. avgustj
začetka neposrednih mirovnih pogc^anj (25. avgust)'
bojiščih pad^o žrtve, tudi enega najstrašnejših oJ
- kemičnega. Medtem ko v Bagdad in Teheran že prihJ
prve skupine častnikov mirovnih sil OZN, posebna vq
ška komisija OZN preučuje tudi najnovejši primer t
škega napada s kemičnim orožjem.	^
Toda, kot je videti, tudi ta in drugi primeri odkm
sovražnosti (na primer izginotje tisočev iraških voj«
ujetnikov pred predvideno izmenjavo) ne bodo prepr^.
konca vojne izčrpanih držav. Napoved premirja so vlr^i
spejeli s tridnevnim splošnim slavjem, v Iranu pa Je«
videz nekoliko bolj zadržano in z obveznim zatrdilom a
bo sklenitev miru v prid »islamski revoluciji«.
Kot rečeno, se mirovne sile OZN, ki bodo v naslednji
mesecih nadzorovale premirje v Zalivu, že zbirajo, r,,
njihovi sestavi pa je posebno čast doletela Jugoslavijo, i
poveljnika 350-članske misije iz 24 držav je bil namti
imenovan generalmajor JLA Slavko Jovič. To je p^j
gotovo, kakor je poudaril tudi generalni sekretar 02]
Perez de Cuellar, priznanje Jugoslaviji za njene naporep,
reševanju iraško-iranskega spora. Pa tudi osebno priz^^
nje generalu Joviču, ki seje v mirovnih silah OZN dosk
že izkazal.
Obeti prenehanja vojne, kije bila osem let eno n^jusoc
nejših kriznih žarišč v svetu, in ki je grozila prerast
v požar še širših razsežnosti, zdaj razpirajo nova vprašat^
N^j se dotaknemo le nekaterih. Naprej, ali se ne bo p,
premirju na frontah povečala represija in gonja proi
notranjim sovražnikom obeh režimov in tako nadaljev^
črn seznam žrtev (po različnih virih je v osmih letih n
obeh straneh padlo približno milijon ljudi, 1,7 milijona ji
je bilo ranjenih, 1,5 milijona pa je postalo beguncev.
Nekateri celo predvidevajo, da bi nemiri utegnili dobli
razsežnosti državljanskih vojn. Kajti gospodarstvi obe,
držav sta izmozgani, množica brezposelnih, iz katere s
doslej rekrutirali ljudi za fronto ali v vojaško industrijo, s
bo še povečala. Zunanjega sovražnika, s katerim st
režima opravičevala hude čase, pa ne bo več.
Po drugi strani bosta Irak in Iran seveda dobila mož
nost, da se polagoma postavita na noge, kar pa ne bo šli
tako hitro, ScU bo potrebna temeljita »perestrojka« gospa
darstev. Tako v gospodarstvu kot politiki pa je v obel
državah dobila močno vlogo vojska.
Ustrezno se bodo s koncem vojne »prestrukturirali'
tudi politična in gospodarska razmerja z drugimi drži
vami. Kakor politikom v Iraku in Iranu, tako tudi tistin.
v drugih bližnjevzhodnih državah prinaša konec zaliv-
skega spopada ne le olajšanje, temveč nove skrbi. Arabsk
države (z delno izjemo zaveznice Teherana, Sirije) k
zaskrbela možnost, da si starodavni sovražnik Iran zalih
rane in nadaljuje z izvozom svoje šiitske revolucije («
arabskih državah žive večinoma versko zmernejši musli-
mani - suniti).
Irak pa bo iz vojne izšel kot vojaško daleč najmočnejši
arabska država in ta moč se zlepa ne bo zmanjšala. To bc
seveda pomenilo pravo moro za Izrael, ki ima (zlasti pc
jordanski odločitvi, da opusti upravo na zasedenih ozem-
ljih) že tako dovolj težav s »svojimi« Palestinci. Koijec
iransko-iraške vojne tako utegne palestinsko vprašanje ir.
položaj na zasedenih ozemljih bodisi zaostriti (kar kažejc
najnovejše odločitve izraelskih oblasti) ali pa nanju tui
pozitivno vplivati.
Še bolj si ob koncu zalivske vojne belijo lase tisti, ki sc
imeli od te največ neposrednih koristi, namreč trgovc.
z orožjem. Irak in Iran sta skup^ že dosegla delež dveh'
petin nakupov orožja vseh držav v razvoju. S prodaja
orožja vojskujočima se stranema in diplomatskimi mane
vri so nekatere tretje države počele pravcate akrobacije
Vzemimo le Sovjetsko zvezo, kije bila poglavitni izvoznik
orožja v Irak, ob tem pa vzdrževala dobre diplomatski
odnose s Teheranom in med drugim v varnostnem svetn
OZN preprečila izglasovanje embarga na prodajo orožji
Iranu.
Toda po drugi strani bo konec iraško-iranske vojni
odprl poti nevojaški trgovini in prožnejši diplomaciji
O tem te dni že pričajo množična »romanja« gospodarskih
in političnih delegacij z vseh koncev sveta tako v BagdaO
kot v Teheran.
Med Irakom in Iranom pa so zdaj ria vrsti nadvse
težavna mirovna pog^anja, kjer bosta najtrša oreha vpn-
šanja vojne odškodnine (in v zvezi s tem formalne krivde
za vojno) in začrtanje meja. Vseh osem let vojne je dokai
da jo je bilo laže začeti, kot pa končati.
V nekaj vrstah
Palestinska država na zasedenih ozemljih? Iz Amana
kjer se je brez konkretnih dosežkov končal prvi krog
jordansko-palestinskih pogovorov (povod: zapolnitev
praznine po prenehanju jordanske uprave na zasedenih
ozemljih), je slišati, n^ bi. prihodnji mesec vodja Palestin-
ske osvobodilne organizacije Jaser Arafat pred evropskimi
parlamentom v Strasbourgu razglasil ustanovitev neod-
visne palestinske države. Izrael tako v zadnjih tednih
doživlja šok za šokom, eden od teh je tudi najnovejša
pobuda iz vrst PLO o vzajemnem priznanju PLO in Izra-
ela, isto pa omenja tudi palestinska »tajna deklaracija"'
katere podrobnosti je objavil časnik The New York Times
Zatišje sredi viharja v Burmi: V Burmi v zadnjih dneli
ni bilo večjih posledic, kar je po sodbah opazovalce^'
deloma posledica odstopa novega predsednika in bivšega
šefa policija Seina Luina, še bolj pa policijskega teropa
med valom demonstracij po vsej državi, v katerem je bil"
po neuradnih virih ubitih več tisoč ljudi. Prebivale^
Burme, nekdanje izvoznice hrane in po 26 letih enopartij-
ske diktature generala Ne Vina ene najrevnejših držav na
svetu, zahtevajo korenite politične in gospodarski
reforme. Režim, ki je v precepu, pa obljublja in okleva-
Bush prehiteva Dukakisa: Tik pred začetkom konven-
cije republikanske stranke v ZDA so ankete pokazale.
je njen predsedniški kandidat, sedanji podpredsednic
George Bush izničil prednost, ki jo je imel pred nji^
kandidat demokratov Michael Dukakis. Bush bo na trid-
nevnem spektaklu republikancev skušal doseči odločilfi"
vodstvo s formulo - »biti še večji Reagan od Reagana«-
AVGUST1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
potrebovali bi paradnega konla
pgtietno obdobje, ko so blU v občini skoraj brez naložb, se šentjurskemu
gospodarstvu močno pozna
občina Šentjur sodi že dolgo med manj razvite v repu-
bliki. po podatkih o ustvarjenem družbenem proizvodu na
gfebivalca pa so se Šentjurčani v letu 1986 uvrstili na
»adnje mesto lestvice razvitosti. Podatek, ki je prav
jjtovo boleč, hkrati pa dokazuje, da se v občini z lastnimi
Ločmi ne bodo izkopali iz težav. Nizka akumulativna
sposobnost, gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo malo
dohodka, in na drugi strani občina, ki potrebuje za
jplošno in skupno porabo sorazmerno veliko denarja, če
je želi hitreje razvijati, so splošne lastnosti občine z nekaj
pianj kot 20 tisoč prebivalci.
O tem, kakšno je stanje go-
spodarstva v občini, kakšne
možnosti imajo za prestruk-
turiranje in nadaljnji razvoj,
sta razmišljala predsednik
šentjurskega izvršnega sveta
Sergej Šešerko in predsed-
nik komiteja za družbeno
planiranje in razvoj Drago
lHackošek.
V prvih petih mesecih je
fizični obseg proizvodnje
Šentjurskega gospodarstva
glede na rast proizvodnje
območnega gospodarstva
2elo porasel. Le v šmarski
občini je proizvodnja naraš-
tala še hitreje in čeprav to
ni edino merilo uspešnosti
gospodarjenja, bi bilo zani-
mivo izvedeti, kako je ob
polletju in kaj pričakujete
do konca leta?
Šešerko: »Ob polletju smo
v občini sicer pristali na in-
deksu, ki je manjši od 100,
vendar je potrebno poseči
nazaj. Lani smo fizični obseg
proizvodnje povečali za 14
odstotkov in podobna dina-
mika se je nadaljevala tudi
v prvih letošnjih mesecih.
Proti polletju je sicer nekoli-
ko pešala - v občini, ki ima
sorazmerno tako majhen ob-
seg gospodarstva kot mi, se
poznajo težave v vsakem go-
spodarskem subjektu - saj
so se pojavile motnje v obu-
tveni industriji ter predelavi
lesa in papiija. Pričakujemo
pa, da se bodo pozitivni tren-
di nadaljevali do konca leta.«
Mackošek: »Mislim, da si
moramo v občini prizadevati
za čimvečji fizični obseg pro-
izvodnje, saj tudi ob analizi
finančnih rezultatov ugotav-
ljamo, da imajo svojo osnovo
v fizičnem obsegu proizvod-
nje. Nam se je lani poznalo
uspešno poslovanje v Emo-
vem tozdu Kotli in prav zara-
di tega je bila tudi startna
primerjalna osnova za letos
večja kot smo pričakovali.
Se vedno pa je indeks rasti
v prvem polletju višji kot
v republiki.«
Podobno nadpovprečni so
bili v prvem polletju tudi
izvozni rezultati...
Šešerko: »Vemo, da je bil
izvoz šibka točka našega go-
spodarstva v lanskem po-
slovnem letu, saj smo ga po-
večali le za odstotek in tako
pristali močno pod planom.
Ker je bila letna osnova zelo
■^izka, je tudi 41 odstotni po-
rast v prvem polletju veliko
'^je razumljiv - v tem času
snio namreč presegli nomi-
'^alno lanskoletni skupni iz-
na klirinško in konverti-
bilno področje. Razveseljivo
P^je, da seje naše gospodar-
stvo izredno hitro prilagodi-
0 izvoznim zahtevam in le-
močno povečalo izvoz na
•konvertibilni trg. Podatek je
^radi slabih plačilnih pogo-
Jev v državi in splošne sol-
^ntnosti jugoslovanskega
gospodarstva še toliko po-
'^embnejši.«
. podfatkih Službe druž-
ki^igovodstva in
•ndeče knjige« Gospodar-
zbornice Slovenije pa je
.šentjurski občini izredno
l^ka stopnja akumulativ-
»o reproduktivne sposob-
®sti ter precej delovnih or-
ki ne dosegajo re-
ll^ouškega povprečja
^ij^^dskupini svoje dejav-
»V občini res-
fjj^^o nimamo delovne orga-
ki bi bila nekaj nad-
povprečnega in tudi ob na-
ših analizah gospodarjenja
ugotavljamo, da nam aku-
mulativna sposobnost pada,
reproduktivna pa seje v zad-
njem času le malce dvignila.
Res pa je tudi to, daje soraz-
merno z deležem dohodka in
akumulacije, ki sta v regiji le
simbolična, takšen tudi de-
lež naših izgub. V današnjih
razmerah, ko gledamo tudi
na socialni položaj, je torej
v delovnih organizacijah ne
glede na to, da ne poslujejo
nadpovprečno dobro - soci-
alna varnost zaposlenih so-
razmerno velika.«
Vseeno pa ste v šentjurski
občini z 1,2 odstotno aku-
mulacijo, kar znaša 78 mili-
jard dinarjev, in 3,4 odstot-
nim deležem dohodka (tisoč
805 milijard dinarjev) v re-
giji prisotni le simbolično.
Dosežena stopnja akumula-
tivne sposobnosti je bila
najnižja v zadnjih šestih le-
tih, na to pa so najbolj vpli-
vale delovne organizacije,
ki so poslovale na meji ren-
tabilnosti.
Šešerko: »V občini trenut-
no nimamo delovne organi-
zacije, ki bi ustvarjala nad-
povprečno akumulacijo.
Včasih je bila to Cevarna,
morda bo kmalu to Emov
tozd Kotli - toda zdaj smo
brez ,paradnega konja' naše-
ga gospodarstva. Potrebuje-
mo delovno organizacijo, ki
bi potegnila za sabo še osta-
le, ki bi bila močna in bi dvi-
govala povprečje. Menim, da
je temu pomanjkanju precej
kriva slaba naložbena politi-
ka v letih 81-86 v manj razvi-
ta območja. Ta naložbena su-
ša in hkrati pomanjkanje
perspektivnih proizvodnih
programov se našemu go-
spodarstvu pozna zdaj in
poznalo se mu bo še nekaj
časa.«
In zakaj se v občini niste
lotili prestrukturiranja go-
spodarstva že pred kritič-
nim letom 1981? Že takrat
položaj v občinskem gospo-
darstvu ni bil najboljši.
Šešerko: »Določeno pre-
strukturiranje gospodarstva
v občini vendarle imamo.
V dejavnostih, ki so v krizi,
zmanjšujemo število zapo-
slenih in že to je nekaj, da jih
prezaposlujemo v tiste de-
lovne organizacije, ki vseeno
dobro gospodarijo, ki imajo
perspektivne razvojne pro-
grame. V prestrukturiranje
bi lahko šteli Alposovo oro-
djarno v tozdu Cevarna, kjer
gre za višjo stopnjo predela-
ve in obdelave, manjše teh-
nološke posodobitve v Emo-
vih Kotlih in Kmetijskem
kombinatu, programa hobi
in hidravlike v Tajfunu
- prestrukturiranja v velikih
skokih torej ni, imamo pa
spontano, v manjših zaloga-
jih, ki so dostikrat varnejši.
V zadnjih petih letih se veča
tudi delež obrti, ki v družbe-
nem proizvodu občine zdaj
že presega 10 odstotkov.
Ključni problem, da se pre-
strukturiranja nismo lotili
prej in smeleje, pa je po mo-
jem v pomanjkanju denaija,
programov in kadrov ter, ne
na koncu, tudi korajže v teh
negotovih pogojih gospodar-
jenja.«
Je torej pričakovati, da
boste prestrukturiranje go-
spodarstva v šentjurski ob-
čini nadaljevali z vzpodbu-
janjem izvozno naravnanih
delovnih organizacij?
Mackošek: »Tudi naložbe-
no dejavnost v občini smo
naravnali v to smer. Gre na-
mreč za neko vrsto prestruk-
turiranja, za odpravljanje oz-
kih grl v proizvodnji in dose-
ganje kakovosti z moderno
tehnologijo. Pomembno se
mi zdi, da je v občini zadnje
čase vse pomembnejši terci-
arni sektor - trgovina, reci-
mo, je ustvarila toliko celot-
nega prihodka kot največji
tozd v občini, tukaj pa sta še
kmetijstvo in obrt. Da bo šlo
naše prestrukturiranje v prid
delovnim organizacijam, ki
izvaž^o, se po mojem zave-
dajo tudi že v delovnih orga-
nizacijah. Z izvozom se na-
mreč ohranja stabilnost go-
spodarjenja, hkrati pa se drži
tudi korak s svetovno priz-
nanimi kakovostnimi stan-
dardi.«
IVANA FIDLER
Proizvodne prostore To-
provega šentjurskega tozda
Moda je s 1. julijem odkupi-
la Merxova delovna organi-
zacija Potrošnik, tozd Pro-
daja Šentjur, in najkasneje
do konca leta se morajo de-
lavke preseliti v novo proiz-
vodno dvorano, ki jo bodo
gradili ob poslovnih prosto-
rih tozda Elegant.
Prav to pa je tudi prilož-
nost, poudarjajo v Šentjur-
ju, da Toper združi oba
šentjurska tozda, ki bi tudi
svoj proizvodni proces zao-
krožila v celoto.
Sergej Šešerko, predsednik
izvršnega sveta skupščine ob-
čine Šentjur:
»Glede na to, da imamo v ob-
čini nekaj nad 19 tisoč prebi-
valcev, aktivnega življa pa je
nekaj nad 7 tisoč, je posebej
zaskrbljujoč podatek, da je
v občinskem združenem delu
konec letošnjega prvega pol-
letja zaposlenih le 3 tisoč 628
delavcev.
Prav zaradi tega si že nekaj
let prizadevamo za uveljavitev
domicilnega principa zbiranja
prispevkov, vendar zaenkrat
še nič ne kaže, da bomo s svoji-
mi zahtevami uspeli. Nepra-
vično je, da delavec, kije zapo-
slen v celjskem gospodarstvu,
plačuje prispevek za komunal-
no skupnost v tej občini, pri
nas pa zahteva, da mu uredimo
preskrbo s pitno vodo. Podob-
nih primerov je še veliko in ker
je dejstvo, da v občini razmerja
zaposlenih ne bomo izboljšali
v našo korist, bomo uveljavi-
tev domicila zahtevali še na-
prej. Vse bolj pa se bojim, da
smo »primestne« občine z veli-
kim odstotkom dnevne migra-
cije zaposlenih v manjšini in
ne bomo tako hitro uspeli,«
Drago Mackošek, predsednik
komiteja za družbeno plani-
ranje in razvoj občine
Šentjur:
»Ugotovitev, daje bilo šent-
jursko gospodarstvo in nego-
spodarstvo po prvih štirih me-
secih kratkoročno zadolženo
za 22 milijard 300 milijonov di-
narjev ter dolgoročno za mili-
jardo 600 milijonov dinarjev,
drži, prav tako pa je tudi res,
da je predvsem kratkoročna
zadolženost v naslednjih mese-
cih še naraščala.
Podatki o zadolženosti pa ni-
so toliko odvisni od slabosti
našega gospodarstva, ampak
bolj od splošnega položna
v državi. Plačilna nesposob-
nost ter nedisciplina velikega
dela jugoslovanskega gospo-
darstva povzroča frnančni ko-
laps v tistih delovnih organiza-
cijah, ki so vezane na domači
trg. Prav zaradi neplačane re-
alizacije so tudi v večini naših
delovnih organizacijah ob pol-
letju zabeležili slabše rezultate
kot bi jih sicer. Zato trdim, da
je izhod za naše združeno delo
v izvozu in reči moram, da seje
letos na tuja tržišča usmerilo
kar veliko delovnih kolek-
tivov.«
Škoda po poplavi ocenjena
Neurje, ki je 14. julija prizadelo ožji pas šentjurske
občine, je povzročilo največ škode v krajevnih skupnostih
Loka pri Zusmu in Planina pri Sevnici. Škoda presega
poltretji odstotek lani ustvarjenega družbenega proiz-
voda v občini, zato so Šentjurčani zaprosili za pomoč iz
republiškega solidarnostnega sklada.
N^več škode sta močno deževje in kasneje poplava pov-
zročila na komunalnih objektih, kmetijskih zemljiščih in
stanovanjskih poslopjih. V občini ocenjujejo, da je glavni
vzrok za tako visoko škodo - skupna škoda znaša 790 milijo-
nov dinaijev, kar pomeni le desetino manj kot 3 odstotke
lani ustvarjenega družbenega proizvoda v občini - pred-
vsem neurejenost in nedograjenost komunalne infrastruk-
ture. N^več poškodb so namreč zabeležili na makadamskih
cestah, kjer je dež spral zgornja nasutja, ter na plazovitih
zemljiščih, kjer je zdrselo 7 novih in nekaj že delno saniranih
plazov.
Poleg škode na komunalnih objektih pa so komisije, ki so
pregledale teren ugotovile, da je bilo v času neuija poplav-
ljenih 35 hektarov kmetijskih zemljišč ter 6 stanovanjskih
hiš.
I. FIDLER
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Poslabšani odnosi JLA
-	Slovenija
Slovenija se je spet pojavila v jugoslovanskih javnih
glasilih. Po dveh sejah CK ZKJ (na eni je bila na dnevnem
redu informacija o stanju v Sloveniji, na drugi so nekateri
člani CK ZKJ omenjali Slovenijo, ko je tekla razprava
o romanju Kosovčanov, Srbov in Črnogorcev, v Novi Sad)
je zdaj Slovenijo potisnil v ospredje iniciativni odbor za
ustanovitev sveta za varstvo človekovih pravic in temelj-
nih svoboščin pri RK SZDL Slovenije. Proučil je (morda
bo komu kaj povedal podatek, da je podpis pod sporoči-
lom: »zanj Mojca Drčar-Murko«, tokrat torej ni podpisan
prof. dr. Ljubo Bavcon, predsednik iniciativnega odbora)
obsodbo vojaka Toma Bogataja, ki ga je vojaško sodišče
v Sarajevu obsodilo na eno leto zapora zaradi šiijenja
sovražne propagande.
Odbor v Ljubljani je dobil podatke in dokumente, ki
opozaijajo na možnost, da bi vojaška varnostna služba ali
njeni posamezni deli ali celo posamezni delavci te službe
z nedovoljenimi in po 190. in 191. členu kazenskega
zakona kaznivimi grožnjami izsiljevali in z nedovoljenimi
ravnanji pridobivali posamezne vojake za politične provo-
katoije«. Odbor je svoje domneve, daje šlo za inscenirane
politične procese in morda za naj boj grobe zlorabe oblasti,
naslovil tudi na predsedstvo SFRJ (vrhovni poveljnik
oboroženih sil v vojni in miru) in pričakuje od njega odgo-
vor. Odbor, tako je zapisano, namreč razpolaga s podatki,
ki kažejo na to, da je pri podobnih primerih pred voja-
škimi sodišči močno utemeljen dvom o ustavnosti, zakoni-
tosti in korektnosti takšnih postopkov s stališča človeko-
vih pravic in temeljnih svoboščin.
Zajetna gradiva, s katerimi očitno razpolaga iniciativni
odbor, so bila poslana predsedstvu SFRJ. Novinarska
raja, predvsem tista iz drugih delov Jugoslavije, je bila
seznanjena samo s tehniškimi dejstvi, ne pa tudi z vse-
bino; razen s tistim delom, v katerem odbor opozarja, »da
lahko pride do izbruha javnega nezadovoljstva (verjetno
v Ljubljani - op. ur.), če se bo nadaljevalo takšno, dom-
nevno, delovanje organov vojaške varnostne službe in
vojaškega pravosodja«.
Sporočilo je v drugih delih Jugoslavije vzbudilo nega-
tivne odmeve. V komentarjih je bilo ocenjeno - verjetno
tudi zaradi tega, ker samo odborniki vedo za nepravilnosti,
ki jih zganjajo na vojaških sodiščih - da gre za doslej
najhujši napad na JLA iz Slovenije, in to pod okriljem
republiške konference SZDL.
Iniciativni odbor, ki je vrgel (dimno) bombo v Jugosla-
vijo, je ugotovil, da so koment^i, ki so zaščitili JLA in
delo njenih organov oziroma očitali odboru, da na osnovi
domnev poskuša sejati dvome o ustavnosti in zakonitosti,
ki zadevajo delovanje organov vojaške varnostne službe in
vojaškega pravosodja, na tako nizki ravni, »da na take
neutemeljene in neokusne politične in moralne diskvalifi-
kacije ne bo odgovarjal«.
Morda si bo iniciativni odbor še premislil, ker je svoje
zanikalno sporočilo objavil, preden se ga je lotila - zelo
ostro - Narodna armija, glasilo JLA. Jugoslovanska jav-
nost pričakuje, ker gre za nov spopad med Slovenijo in
JLA - tako ga ocenjujejo, kot so marsikje ocenjevali razna
dogajanja v naši republiki - da se bo tokrat v imenu
odbora oglasil takšen strokovnjak, kot je prof. dr. Ljubo
Bavcon in ovrgel obtožbe Narodne armije, Borbe, Oslobo-
denja in drugih glasil iz Jugoslavije. Tako bi se tudi spodo-
bilo, kajti v takih razprtijcih ne velja pravilo: Kdor molči,
stotim odgovori. Če ima kdo pogum, da poskuša izzvati
drugega - izziv pa je vse prej kot nenevaren za vso Jugo-
slavijo, s^ gre za napoved morebitnega izbruha javnega
nezadovoljstva, kako se pa to bUskovito širi, imamo tudi
v naši državi dovolj neprijetnih izkušenj - bi se spodobilo
da z dokazili upraviči svoje poteze. Molk v takem primeru
je lahko ocenjen kot izgovor za pomanjkanje argumentov
ali podcenjevanje nasprotnika«.
Nova tarča: Josip Vrhovec
Težave pa niso samo v odnosih JLA - Slovenija, ki so
-	zlasti po prizadevanju nekaterih - že stalnica, saj ne mine
mesec, da ne bi bilo protiarmadno razpoloženje v Sloveniji
s čim pogreto. Še naprej je vroče tudi na Kosovu, zlasti
zdaj, ko so albanski separatisti in iredentisti spet dvignili
glave. V Prizrenu in drugih kosovskih krajih so se spet
pojavili lepaki, ki pozivajo pripadnike albanske narodno-
sti, naj se »upro izkoriščanju in brezpravnosti«, kiju doživ-
ljajo v SFRJ.
Vse to prispeva, da je položaj na Kosovu - z dvema
sejama CK ZKJ in seji predsedstva CK ZKJ prejšnji teden
navkljub - zelo napet. Zd^ grozijo z množično izselitvijo
s Kosova že cele vasi, saj so vse pogostnejši - tako pišejo
časniki iz Srbije brez pokrajin - napadi na lastnino in ljudi
srbske in črnogorske nacionalnosti. Vrstijo pa se še naprej
napadi na pokrajinske funkcionarje, ki so albanske narod-
nosti; novo je le to, da so zdaj začeli Srbi in Črnogorci na
Kosovu napadati tudi Josipa Vrhovca, člana predsedstva
SFRJ iz Hrvaške, češ da je s svojim nastopom na seji CK
ZKJ napeljal vodo na mlin albanskim separatistom. Tako
je zdaj spisek tistih, ki bi morali zapustiti funkcije v držav-
nem, partijskem in pokrajinskem predsedstvu in partij-
skih predsedstvih že tolikšen, da bodo navsezadnje, če se
bo tako nadaljevalo in stopnjevalo, potrebne predčasne
volitve.
Želite ugodno Icupiti letalo?
čisto drugačne skrbi imajo v Mostarju. Na licitaciji so že
dvakrat poskušali prodati letalo cessna 421, ki ga je na
veliko uporabljal direktor Energoinvestove delovne orga-
nizacije Aluminij iz Mostcirja. Ko so direktorja Muso zaradi
zlorab in nezakonitega ravnanja zaprli, je petsedežno
letalo ostalo na mostarskem letališču. Začetna cena (158
milijonov dinarjev) je tako ugodna, da so se za cessno
zanimali celo nekateri jugoslovanski zasebniki, potem pa
so - verjetno zaradi morebitnih govoric in očitanj - odsto-
pili od nakupa. Vse kaže, da bo letalo zamenjalo oznako,
da v Jugoslaviji ne bo kupca zanj, ampak si bo ugoden
nakup privoščila ena od tujih firm. Prodati jo bo treba, če
ne zaradi drugega, zato, ker so samoupravljalci Aluminija
naposled le ugotovili, da letala ne potrebujejo...
4. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUSTift
Obresti - vroča tema avgustovskih dni
10 Ljubljanske banke: strukturni premiki ¥ korist deviznih sredstev - za naložbe 10
milijard dinarjev
Spremembe v zvezi z za-
konom o ugotavljanju ce-
lotnega prihodka in dohod-
ka so tudi na našem območ-
ju povzročile burne reakci-
je gospodarstvenikov, ki ta-
ko visokih obresti, kot jih
po novem banka uveljavlja
za nazaj, ne morejo vkalku-
lirati v svoje izdelke, pred-
vsem pa, tako kot drugod
v Sloveniji menijo, da ni
mogoče poslovati, če jim
obresti določajo za naz^.
O tem so govorili tudi na
izvršilnem odboru Ljubljan-
ske banke Splošne banke
Celje, kjer so obravnavali tu-
di polletno poslovarue ban-
ke. Pri tem ugotavljajo, da
se, kot posledica ukrepov
gospodarske politike, v ban-
ki večajo devizna sredstva.
Po besedah Karle Kajba,
podpredsednice poslovod-
nega odbora LB SB Celje
stalno spreminjanje načina
obračuna obresti tudi banki
povzroča precej težav, sploh
pa na revalorizacijsko stop-
njo, določeno z zakonom, sa-
mi ne morejo vplivati. Sredi
rn£Oa so v banki prešli na in-
deksacijo pri dolgoročnih
kreditih in pri vseh depozi-
tih nad tremi meseci, med-
tem ko velja za kredite do
treh mesecev še vedno reva-
lorizacija in za vloge na vpo-
gled petina revalorizacije.
Vse skup^ ločijo zaradi tega,
ker je način določanja
obrestne mere pri indeksaci-
ji in revalorizaciji drugačen,
saj se slednja določa na os-
novi porasta stopnje rasti
cen predhodnega meseca,
indeksacija pa na osnovi ra-
sti cen tekočega meseca. Na-
stiga razlika, to pa je pripe-
ljalo do tega, da naša letna
revalorizacijska stopnja za
julij 895 odstotkov. V gospo-
darstvu so ogorčeni pred-
vsem zato, ker marsikdo, če
bi vedel kakšne bodo obre-
sti, ne bi vzel posojila, mesec
zamika pa tudi v banki pov-
zroča vehke razlike in pro-
bleme, s^j bi moralo biti po-
večanje v aktivi in pasi vi
enako. Ob vsem tem pa ima-
mo še tretjo obrestno mero,
eskontno stopnjo Narodne
banke, izračunano na osnovi
povprečja tromesečne rasti
cen. Z 288 odstotki je ta v av-
gustu višja od revalorizacij-
ske stopnje.
Kot je dejal Niko Kač,
predsednik poslovodnega
odbora LB SB Celje, bo ta
sistem obračunavala obre-
sti treba spremeniti. Po nje-
govem bi morali vzeti za os-
novo dvan^stmesečno pov-
prečje.
Ali je takšen predlog do-
ber ah ne, je stvar strokovne
debate finančnikov, vseka-
kor pa drži, da se pri planira-
nju poslovanja v letošnjem
prvem polletju vsaj pri napo-
vedi inflacije v banki na sre-
čo niso vehko zmotiU in pla-
na zaenkrat ni treba spremi-
njati. Za bemčno poslovanje
v tem polletju je značilno, da
so va^ vstopih brez Umitov,
dobih obvezne rezerve, kar
je močno vphvalo na hkvid-
nostni polož^, od 30. junija
pa so bančni plasmaji spet
omejeni z limiti.
Kot ugotavljajo, je udelež-
ba primarne emisije za pri-
bUžno 30 odstotkov nižja kot
v preteklosti. Obrestne mere
so se izenačile, postale real-
ne tudi za izvoz, le kmetij-
stvo je še deležno ugodnosti
pri kratkoročnem selektiv-
nem kreditiranju.
Bilanca banke je bila v pr-
vem polletju v okviru načr-
tovanega, vendar pa so opaz-
ni strukturni premiki, saj de-
vizna sredstva znašlo že 49
odstotkov bilemčne vsote in
računajo, da bo ob devetme-
sečju prvič v bančni bilanci
več kot polovica deviz, z vse-
mi posledicami seveda, kijih
prinaša takšna struktura vi-
rov (tečajne razhke ipd...).
V banki so tudi preseneče-
ni nad dobrim delovanjem
deviznega trga, in tem, da je
ponudba na deviznem trgu
še vedno večja od povpraše-
vanja, kar je delno tudi po-
sledica čakanja »gospodar-
skih subjektov« na devalva-
cijo. Vzrok večje ponudbe je
tudi pomanjkanje dinarjev,
dobro pa je po drugi strani
to, da v organizacijah združe-
nega dela nimajo več toliko
zalog, s^ vedo, da jim deviz-
ni trg omogoča takojšnji na-
kup blaga.
Sprotno plačevanje revalo-
rizacijskih obresti je prispe-
valo k temu, da je za dolgo-
ročne naložbe skupgj z od-
plačih na voljo 18 milijard di-
narjev. V prvem polletju je
banka odobrila za 7,8 mihjo-
na din naložb (za dokončanje
štorske Valjarne, za Hmeza-
dov nakup Likovega tozda
v Šempetru, Boru Laško za
financiranje najema nekda-
njega Lik-a, med pomemb-
nejšimi naložbami je še pod-
pora šentjurskemu kmetij-
skemu kombinatu). Avgusta
so med pomembnejšimi na-
ložbami odobrih podporo
Opekarni Ljubečna (poso-
dabljanje proizvodnje), za
nakup Topsporta pa je ban-
ka odobrila tudi 1,8 mihjarde
dinarjev konjiškemu Ko-
nusu.
R. PANTELIČ
Ljubljanska banka SB Celje
je imela v prvem polletju za
55 milijonov dolarjev prili-
vov in za 20 milijonov odli-
vov ter 12.3 milijona dolar-
jev plačil za repromaterial,
Hksnih in garantiranih ob-
veznosti, kar pomeni, da je
pozitivni saldo 23 milijonov
dolarjev.
Delegati Izvršilnega od-
bora so bili precej kritični
pri pregledu učinkov na-
ložb, ki jih je banka podprla
v preteklosti. Precej organi-
zacij združenega dela na-
mreč ni posredovalo podat-
kov, banka pa hkrati ugo-
tavlja, da flzični rezultati
tistih ozdov, ki so jih fi-
nančno podprli, niso enaki
pričakovanjem. Popolno in-
formacijo o tem bodo
obravnavali septembra, ko
bodo zbrani vsi podatki.
Nov robot v Žični prispeva
Ic humanizaciji dela
v celjski delovni organizaciji Žična že dva mesec
uspešno prestaja vse preskušnje robot, ki so ga sami kot
struiraU. Razvojna skupina, ki jo vodi Polde Vrečko, je naši
izvirno rešitev in jo tudi izvedla. Robot vključuje elektro
niko, mehaniko, pnevmatiko in hidravliko ter opravlja k®
24 funkcij. Z njim so lahko odpravili zdravju škodljivi
delovno mesto, ki je poleg enoličnih gibov izredno obreme
njevalo oči in zahtevalo že kar nadnaravno natančnosi
Robot se pri svojem delu ne utrudi in njegova pozornost j
ves čas enkaka, zato tudi ne dela napak, pri ločevanju Im
gličnih ležajev. Potrebne meritve ležajev v razponu dveh do
treh mikronov ter njihovo razvrščanje na določeno mesti
opravi tudi bistveno hitreje kot to zmore človek. S tem s«
v Žični odpravih eno izmed ozkih grl v proizvodnji ležajev.
Čeprav je robot še prototip, se zanj že zanimajo tudi drug
proizvajalci ležajev v Evropi. Če ga bodo delali tudi zanje,
potrebno dodelati še njegov izgled. Preskušnje svojih funk-
cij je kljub moteči previsoki temperaturi zraka dobro pre-
sti, s^ so se po dveh mesecih začeh obrabljati le nekateii
ventili domače proizvodnje. Zamenjali jih bodo z uvože^
nimi, potem pa bi moralo iti brez težav. Manjši zastoj je oh
našem obisku v Žični mimogrede odpravil kar glavni direk^
tor Anton Jelenko (na fotografiji).	mBP
Foto: LJUBO KORB0
Juiia iz računainiica
Ponudil Jo bo konjiški Jelen
v Slovenskih Konjicah se
je minuli mesec po hudih
mukah rodila nova delovna
organizacija, ki so jo v regi-
ster zapisali kot: enovita
delovna organizacija hote-
lirstvo-gostinstvo Jelen
v sozdu Merx. Jelen je bil
prej s svojim hotelom dra-
vinjo in drugimi poslovni-
mi enotami tozd Dravinj-
skega doma, kjer pa se je
počutil utesnjenega.
Ko je Jelen skočil iz zele-
nega znaka, mu sojenice niso
bile njobolj naklonjene, češ,
da bo nova delovna organi-
zacija prinašala izgubo, da 74
zaposlenim ne bo nudila do-
volj šnje socialne varnosti in
podobno. Resnica je čisto
drugje.
Ob polletju je imel Jelen
20 mihjonov din ostanka do-
hodka, ali nekaj več kot je
imel lani kot tozd izgube, ki
so jo pokrih znotraj Dravinj-
skega doma.
Jelen, uradno registriran 1.
juhja, dela samostojno štiri
mesece, in sicer s strategijo,
ki je zasnovana dolgoročno.
»Pot vidimo v razvoju infor-
matike in tako smo se dela
tudi lotili«, pravi direktor Je-
lena Boris Klančnik. Juha iz
računalnika? Zakaj pa ne?
Velik del računalniške
opreme Jelen že ima. Na
IBM računalnik so v štirih
mesecih spravili 80 odstot-
kov računovodskih funkcij
in si močno olajšah delo. Za-
to so v finančni službi zapo-
sleni le trije delavci.
Prav v tem času pa v hote-
lu Dravinja uv^ajo računal-
niško podprt sistem, ki se bo
do devetmesečja »zapomnil«
številne podatke: od zalog,
sprotnega vodenja, prodajo,
dnevne in mesečne potrebe
in še masikaj. Zamudno ve-
černo delo natakarjev in ku-
harjev, ko je bilo treba opra-
viti dnevni obračun, ne bo
več potrebno. Tudi številnih
nepotrebnih tekanj od gosta
v kuhinjo, iz kuhinje nazao,
ne bo. In nobene nepotrebne
administracije. »Naš drugi
strateški cilje je povečati
produktivnost in zmanjšati
stroške poslovanja,« se zave-
zuje Boris Klančnik. Ko bo
računalnik v svoji polni
funkciji, računajo, da bo to
že do konca leta, se bo poka-
zal 10 odstotni višek delav-
cev, ki pa ga bodo reguhrali
le z naravnim odlivom.
Tako zahtevnega progra-
ma razvoja so se v Jelenu lo-
tih sami, brez kakršnekoU
podpore v občini, celo mo-
ralne ne, in tako so tudi de-
nar za računalnik, ki bo
kompletiran veljal 150 mih-
jonov dinarjev, s 70 odstotki
zbrah sami, najeh pa so tudi
nekaj kreditov. Osebne do-
hodke so v Jelenu v tem ča-
su uspeh popraviti. Povpreč-
ni osebni dohodek v tej nso-
mlajši delovni organizaciji
v občini je zdaj 42 tisoč di-
narjev ali 15 odstotkov višji
kot v sorodnih gostinskih or-
ganizacijah na Celjskem.
»Osebni dohodki so še ved-
no nizki,« pravi Boris Klanč-
nik, »vendar pa bomo skuša-
h do zastavljenih ciljev priti
tudi z osveščenostjo zapo-
slenih«.
V hotelu Dravinja bodo do
konca avgusta z računalni-
kom deladi poskusno, nato
pa bo sistem začel samostoj-
no delati. Do konca leta bo-
do v Dravinji drugi v Jugo-
slaviji, ki bodo imeh kom-
pletno vodenje hotela po In-
forest programu. Doslej se
z njim lahko pohvalijo le Av-
seniki v svoji gostilni na Go-
renjskem.
MATEJA PODJED
V Korsu brez izgube
v Rogaškem Korsu so v prvem polletju uspešno poslovali.
Ustvarili so 6 mihjard in 419 mihjonov dinarjev celotnega
prihodka. 2 milijardi in 279 mihjonov dinarjev ima pri tem
deleža konvertibilni izvoz, ki je letos 35 odstotno zastopan
v celotnem prihodku (lani le 20). Dohodek znaša milijardo in 743
mihjonov dinarjev. Neurejeni revalorizacijski predpisi, ki so bili
poglavitni krivec za lansko izgubo, letos niso povzročali toliko
preglavic njihovemu poslovanju. To potrjujejo tudi podatki
o povečanem izvozu na na konvertibilni trg: letos je zavzemal 49
odstotkov od celotnih prodanih storitev, po nekaterih fizičnih
kazalcih pa je za 32 odstotkov večji od lanskega. 45 odstotkov
prodaje je bilo namenjeno jugoslovanskim kupcem, kar je za 10
odstotkov manj kot lani. Delež na klirinškem trgu je še vedo
precej skromen, le 6 odstotkov. Kljub gospodarski rasti so
osebni dohodki precej nizki. Povprečni osebni dohodek
v poletju je znašal 310 tisoč dinapev, kar je za 130 odstotkov več
kot lani, vendar še vedno zaost^ajo za povprečjem tako v svoji,
tekstilni dejavnosti, kot tudi za povprečjem v občini.
R. G.
JuniJsici OD v Celju
Podatki o junijskih izplačanih osebnih dohodkih v celjski
občini kažejo, da je največ zaposlenih 6250 prejelo od 440 do
510 tisoč dinarjev. Nekaj manj zaposlenih pa je prejelo do 590
tisoč dinarjev.
Zaskrbljuje podatek, daje v občini še vedno skor^ 400 delav-
cev, ki so junija prejeh do 275 tisoč dinarjev, nič bolje pa ni z več
kot 1000 zaposlenimi, ki so prejeli do 320 tisočakov za polni
delovni čas z vsemi stimulacijami in dodatki.
Med organizacijami, ki so z^ete v pregledu izplačil občin-
skega sindikalnega sveta Celje, so najnižji osebni dohodek
v juniju izplačali na Zavodu za živinorejo in veterinarstvo in
sicer neke« več ko 214 tisoč din. N^višjega pa je prejel trgovski
potnik v EMO, ki je junija zaslužil več kot 3 milijone dinarjev.
TC
Kaico vzdržati v Icrizi?
¥ šentjurskem Tolu so sprejeli program ukrepov za
racionalizacijo poslovanja In ohranitev proizvodnje
Kot smo že poročali, so na
zadnji julijski seji delav-
skega sveta šentjurske de-
lovne organizacije Tolo so
sprejeli program ukrepov
za racionalizacijo poslova-
nja in ohranitev proizvod-
nje. Člani delavskega sveta
so istočasno obravnavali
tudi polletne gospodarske
rezultate, ki so sicer še pozi-
tivni, a v Tolu se zavedajo,
da ob takšnih obremeni-
tvah delovna organizacija
že nekaj časa posluje na me-
ji rentabilnosti.
Program ukrepov so v To-
lu pripravljali že dlje časa, za
zaostrovanjem pogojev go-
spodarjenja pa so se posa-
mezni ukrepi, ki so stopih
v veljavo s 1. avgustom, še
zaostrovah. Tako so sprejeh
ukrep začasnega prenehanja
proizvodnje v obratu na Pla-
nini, ki ncO bi začel veljati
minuli ponedeljek, poslej
bodo proizvodnjo tedensko
načrtovali, v proizvodnji pa
natančno preverjah delovno
sposobnost zaposlenih glede
na doseganje zastavljene de-
lovne norme. Analizirali bo-
do padanje delovnih učin-
kov v izvoznih poshh za Ele-
fanten - proučih primernost
tehnologije ter smiselnost
opravljanja izvoznih poslov
s tako zaostrenimi normativi.
V organizaciji proizvodnje
bodo med drugim proučili še
možnosti trimesečnega po-
skusnega ukinjanja delovnih
sobot ter potrebnost more-
bitne prerazporeditve neka-
terih delavcev na druga de-
lovna mesta. V programu
ukrepov je zastavljenih tudi
nekaj nalog za racionahzaci-
jo in izboljšanje poslovanja
v prodaji in komerciali ter
upravnih in ostalih službah,
med drugim pa bodo spre-
menili tudi pravilnik o na-
grajevanju in vanj vnesli več
stimulativnih kriterijev.
Program ukrepov sam po
sebi pravzaprav ni nič po-
sebnega in 305 zaposlenih
delavcev nanj tudi ni imelo
posebnih pripomb, razen se-
veda na ukrep o začasnem
prenehanju proizvodnje
v obratu na Planini, kjer je
zaposlenih 27 delavk. Le-te
se s prerazporeditvijo v šent-
jurski del proizvodnje ne
strinjajo in so o tem s pro-
testnim pismom že obvestile
vodstvo delovne organizaci-
je, občinske ter republiške
pristojne organe. V protest-
nem pismu so opozorile na
nepravilnosti, ki naj bi jih
vodstvo delovne organizaci-
je storilo z začasnim prene-
hanjem proizvodnje, vod-
stvo Tola pa je na navedbe
v tem pismu prav tako odgo-
vorilo s pisno izjavo. V pene
deljek naj bi delavke iz plJ
ninskejga obrata začele z de-
lom v Šentjurju, vendar sos<
odločile za protestni shoi
pred obratom na Planini, n!
katerega so povabile tud
predstavnike delovne orga^
nizacije, občinskih družbe
nopohtičnih organizacij if
izvršnega sveta ter medob-
činskega sindikalnega svet^
Vodstvo delovne organizaci'
je se shoda ni udeležilo in to
je vzbudilo še več nejevolje
Delavke s Planine, nekate-
re so v tem obratu delale že
16 let, se z odločitvijo delav-
skega sveta niso strinjale
to so pokazale še v torek, k"
so se ponovno zbrale v do-
mačem kraju, namesto n®
delovnih mestih v Šentjuiji'
Zahtevajo, da jih vodstvo de-
lovne organizacije natančn"
obvesti o trajanju začasnega
ukrepa ter višini obratoval-
nih stroškov v obratu na
nini - to pa se je tudi zgodil"
na skupnem sestanku, t"!
krat v Šentjurju, ki je b«
v torek popoldne in delavk^
so v sredo prišle na del"
v Šentjur. IVANA FIDLEB
Novi prostori Gorenjevega servisa
v Titovem Velenju so prejšnji ponedeljek odprh no^e
prostore Servisnega centra Gorenja. V njem bodo generala"
popravljah vse izdelke Gorenja, sprejemali naročila
popravila na domu, za montažo in vzdrževanje sistemo^
kabelske in satelitske televizije ter prodajali originali^^
rezervne dele za vse proizvode Gorenja. Servisni cent^
v neposredni bližini železniške postaje v Titovem Velenju r
odprt od 7. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure
^jAtfGJJSTJ|988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Katastrofe ni, a če se nebo ne usmili..,
.glje: Okrnjena
lošnja
y celjski občini bodo za-
jj suše najbolj prizadeti
ki se ukvarjajo z živi-
ofcjo- ^ višjih predeUh
sušo še niso kosili,
Medtem pa se je trava tako
^sušila, da druge košnje ne
J: V nižjih predelih pa so
^go košnjo opravili, zato
^ ne bo tretje. Pri koruzi
^otavljajo, da škoda zaen-
^t še ni prevelika in da pri-
šlek bo, le da do 30 odstot-
manjši. Deževje, ki je
y ponedeljek nekoUko na-
^giilo tla, je ustavilo proce-
jj sušenja, ni pa obnovilo
tastUn.
Slovenske Konjice In
Bistveno
manjši pridelek
v konjiški občini so naj-
l^lj prizadeta polja s slabšo
Kjoljo, krma, koruza, pa tu-
^ sadovnjakom in vinogra-
dom grozi, da jim bo suša
gbčutno pokvarila donos.
V Laškem bodo posamez-
ni pridelki prizadeti od 20
jo 40 odstotkov, od tega
najbolj koruza, krompir in
traviiye. Ponedeljkova to-
ia, ki je padala ponekod
v celjski okolici, k sreči ni
postila prevelikih posledic.
Mozirje: Predčasno
obiranje hmelja
Tudi v mozirski občini je
suša otavo prizadela v glav-
nem v višinskem predelu in
je bo tam za polovico, v ni-
iini pa za 10 odstotkov
aanj. Za oceno o škodi ko-
ruze, ki se ji zaenkrat sušijo
ipodnji listi, pravijo da je še
prezgodaj. Vendar pa zago-
;ovo škoda bo. V sadovnja-
Kih bo pridelek manjši in
manj kakovosten, to pa bodo
tutili predvsem vrtičkaiji,
sj(i kakih velikih intenzivnih
nasadov nimajo. Za hmelj
velja, da bodo kobulice zelo
drobne, obirati pa ga bodo
ačeli štiri dni prej, kot so
načrtovali.
Skoraj v vseh občinah bo-
do komisije pričele z ocenje-
vanjem škode ob koncu
tedna.
Šmarje: Težave tudi
z vodo
v šmarski občini se bo
pridelek zmanjšal za 35 do
40 odstotkov. Občutno je
prizadet hmelj, ki ga bodo
predvidoma začeli obirati ju-
tri. Zaenkrat v Šmaiju še ni-
m^o zahvalnih naprav, žal
pa tudi ne bi ki^ prida poma-
gale, s^ so bistriški potoki
skorcO prazni. Otava je bila
že vidno osušena, letos so je
nakosili mnogo manj od pri-
čakovanega tako v nižjih kot
v višjih predelih. Koruza za-
osl^a v rasti in vidno vene,
prizadeta bosta fižol in pesa,
sadovnjakom se po spomla-
danski pozebi in junijski toči
še slabše piše.
Vse več težav je tudi
z vodno oskrbo. V nekaterih
predelih, najbolj kritično je
bilo na Kozjanskem, v Polju
ob Sotli, Podsredi in nekate-
rih šentvidskih zaselkih, pri-
manjkuje pitne vode. Zato se
je predsednik izvršnega sve-
ta Miran Krklec sestal
s predstavniki štaba civilne
zaščite, komiteja za varstvo
okolja in urejanje prostora,
komunalne inšpekcije, proti-
požarne varnosti in vodno-
komunalnega podjetja Go-
kop iz Rogaške Slatine. Ugo-
tovili so, da je situacija zelo
resna in razmišljali so celo
o proglasitvi izrednih raz-
mer. Na osnovi poročila Go-
kopa, ki je glavni oskrbova-
lec z vodo v občini, da so
odpravljene motnje na vodo-
vodnem sistemu v Rogaški
Slatini in da bo v kratkem
isto stoijeno v Lesičnem in
Virštaryu, se niso odločili za
ta skrajni korak.
Suša povzroča razpoke, ki
se zeged^o globoko v zemljo
in povzročajo številne okva-
re, to pa zahteva polno anga-
žiranost delavcev Gokopa, ki
praktično delego ves dan.
Njihov predstavnik pa je še
povedal, da kljub temu suša
za sedaj še ni največji pro-
blem vodne oskrbe, ampak
dotr^ane, pokvarljive vodne
napejOave v nekaterih po-
dročjih in neorganizirana po-
raba vode, saj ljudje divje
odvzemajo vodo iz hidrantov
in privatno iščejo usluge pri
gasilskih društvih. Obenem
so zabeležili takšne pojave,
ko so na primer, k^ub opo-
zorilom o racionalni rabi vo-
de, v Mestinju posamezniki
z njo polivaU cesto, v Roga-
ški in Sm^u igrišče, pa tudi
rože, gnojnico in celo vino-
grade. Na Gokopu se prito-
žujejo, da težko kontrohrajo
prekršitelje, da nimajo pri-
stojnosti za sankcioniranje
in zato potrebujejo pomoč
inšpekcijskih služb. Obe-
nem pa je bilo izrečeno nekaj
pripomb na njihv račun, za-
radi neučinkovite dobave
nadomestne vode za upravi-
čene odjemalce.
Na sestanku je bil sprejet
sklep, da se v krajevnih
skupnostih evidentirajo vse
potrebe po vodi in da se na
tej osnovi, ne pa stihijsko, di-
stribuira voda najnujnejšim
uporabnikom. Formirali so
tudi ekipo, ki bo redno
spremljala stanje na terenu
in obveščala ljudi o ukrepih,
razmišlja o pa tudi o progra-
mu racionalizacije porabe
vode za delovne organizaci-
je, ki bi morale, če bi se raz-
mere drastično poslabšale,
morda začasno tudi preu-
smeriti ali celo zmanjšati
proizvodnjo.
Velenje: Najbolj
prizadete višje
ležeče kmeUJe
Poletna suša v občini Ve-
lenje je dosedaj prizadela
predvsem višje ležeče kme-
tije, nekje nad 400 metrov
nadmorske višine, v obrob-
nih krajevnih skupnostih.
Tam je dnevne paše, ki po-
meni tudi prirast na teži živi-
ne, že zmanjkalo, pašniki so
posmojeni. Ze pri drugi koš-
nji so v višjih predelih zaradi
suše nakosili manj otave, ob
zadnji, tretji letošnji košnji,
pa so kmetovalci v občini
Velenje nakosili le slabo tret-
jino siceršnjih količin. Priza-
deta sta tudi fižol in pesa.
Pospeševalec in kmetijski
tehnolog Drev iz Erinega
TOK Kmetijstvo pravi, da se
bodo posledice letošnje po-
letne suše na višjeležečih
travnikih poznale vsaj še dve
do tri leta, s^ se posmojeni
travniki le počasi obnavljjuo.
Na srečo zaenkrat še niso
prizadeti starejši nasadi ja-
blan na posestvu Turn.
Za nameček pa še
toča
Kmetovalci so res težko
pričakovali dež, ne pa tudi
točo, ki je v ponedeljek kle-
stila v žalski občini in celj-
ski okolici. Tako je na povr-
šini devetih hektarjev po-
škodovala žicnico za obira-
nje hmelja v Arji vasi, ozek
pas toče so zabeležili v Pe-
trovčah, ki je povzročil pri-
delku 50 do 60 odstotkov
škode. Toča je bila še na
Ostrožnem, vendar se bo ko-
ruza kljub temu obrasla,
v Zagradu pa je nekoliko
poškodovala povrtnine. Iz
drugih občin ne poročajo
o toči.
Šentjur: Ponedeljkov
dež ne bo pomagal
Slika posledic suše v šent-
jurski občini ni dosti dru-
gačna kot v ostalih občinah
na Celjskem, saj v družbe-
nem in zasebnem kmetij-
skem sektorju zagotavljajo,
da bodo letošnji pridelki
kar precej prizadeti.
V tozdu Lastna proizvod-
nja šentjurskega Kmetijske-
ga kombinata bo na 60 hek-
tarih sadovnjakov pridelek
letos manjši okvirno za peti-
no, s^ bodo jabolka drobnej-
ša in s tem tudi količina
manjša. Približno za tretjino
je že poškodovanih tudi 200
hektarov posevkov silažne
komze, suša na travinju pa
se je poznala že na drugem
odkosu, ki je bil za polovico
manjši. Prav tako tudi v za-
sebnem kmetijskem sektor-
ju ocenjv^ejo, da bodo občut-
no manjši pridelki koruze,
slabša pa bo tudi letina v sa-
dovnjakih in vinogradih.
Dež, ki je v ponedeljek zve-
čer le nekoliko zmočil tla, je
n^boj pomagcil travinju, na
ostali pridelek pa je prav ta-
ko dobrodejno vplival, ven-
dar kakšnega posebnega
zmanjšanja posledic suše za-
radi tega ne gre pričakovati.
Žalec: Največ škode
za hmelj
stopnjo prizadetosti kul-
tur v žalski občini je vpliva-
la kakovost zemljišč in le-
ga. Za namakalna zemljišča
je bilo ugotovljeno, da je su-
ša zmanjšala pridelek hmelja
za 10 odstotkov, na tistih po-
vršinah, ki jih niso mogli
škropiti, pa je suša prizadela
35 do 50 odstotkov hmelja.
Turistični teden v Šoštanju
Turistični teden v Šoštanju se bo pričel v nedeljo,
21. avgusta ob 10. uri v Domu kulture v Šoštanju.
Odprli bodo razstavo etnoloških predmetov iz zbirke
zbiratelja Zvoneta Čebula, ob otvoritvi bo nastopil
Šaleški oktet. V ponedeljek, 22. avgusta bo ob 17. uri
na vrtu Kajuhovega doma v Šoštanju nastopila harmo-
nikarska skupina Svobode Šoštanj. V torek, 23. avgu-
sta organizira Partizan Šoštanj razhčna športna tekmo-
vanja in igre, v sredo 24. avgusta pa bo ob 17. uri na
vrtu Kgjuhovega doma prireditev za otroke - Živ žav.
V četrtek, 25. avgusta bo ob 17. uri v Kž^uhovem domu
v Šoštanju srečanje turističnih delavcev iz Velenja in iz
Vmjačke banje.
Ves čas turističnega tedna v Šoštanju bodo v Kaju-
hovem domu dnevi kulinarike, ki bodo v znamenju
srbskih specialitet in šumadijske narodne glasbe.
VIKTOR KOJC
Klic k enotnosti
¥ Konjicah podružnica kmečke zveze
Javna tribuna o kmetij-
stvu, ki je bila v ponedeljek,
15. avgusta v kulturnem do-
mu v Slovenskih Konjicah,
je bila posledica razmer in
dvomesečnih priprav na
ustanovitev podružnice
Slovenske kmečke zveze
v občini. Več kot 200 zbra-
nih kmetov je sodelovalo
v bogati razpravi brez dla-
ke na jeziku. Novo ustanov-
ljena območna zveza bo de-
lovala pod okriljem Sociali-
stične zveze Slovenske Ko-
njice.
V razpravi so kmetje opo-
zarjali na znana, večkrat izre-
čena nesoglasja okoli cenov-
nih neskladij v kmetijstvu in
ob draginji, ki tepe sleherni-
ka (istega dne seje bil podra-
žil kruh). Spraševali so, kako
n^ preživi delavec in kmet,
kje so oprijemljive možnosti
za mlade kmetovalce? Za
lastne razmere so mnogi
s prstom pokazali na Kmetij-
sko zadrugo, češ da je tudi
ona kriva za pogoje, ki vlada-
jo v kmetijstvu v konjiški
občini. Ta je usmeijena v ži-
vinorejo, živino pa kmetje
zaradi ugodnejših odkupov
prod^ajo na Hrvaško, kot da
doma ne bi bilo domačih me-
saijev in drugih možnosti.
Podobno se godi lesu s po-
horskih gozdov. V ustanovi-
tvi podružnice Slovenske
kmečke zveze so tudi na jav-
ni tribuni zaslutili delno reši-
tev in enotnost. Prav. k enot-
nosti kmetov pa je ob usta-
navljanju zveze pozvala tudi
Mihela Logar iz Slovenske
kmečke zveze v Ljubljani,
ko je dejala, da je Zveza prva
kmečka organizacija po voj-
ni, in da je prišel čas, ko mo-
rajo kmetove besede tudi k^
veljati. Moč pa lahko d^o
Zvezi samo kmetje, in če bo
preživel kmet, bo preživel
tudi delavec.
Slovenska kmečka zveza
želi voditi slovensko politiko
o kmetijstvu in imeti kontro-
lo nad uvozom hrane ter eko-
nomsko zaščitene cene kme-
tijskih pridelkov. Z enot-
nostjo pa želi doseči, da bo
kmet povsod enakovredno
nastopal in da ne bo imel so-
vražnika med ljudstvom. Žal
pa sta zd^ neovečja sovražni-
ka ljudstvu zvezna vlada in
suša, je bilo še moč ujeti med
aplavzom.
Na večino kmečkih vpra-
šanj so skušali takoj odgovo-
riti predstavniki Kmetijske
pdruge Slovenske Konjice
in Izvršnega sveta in v neka-
terih primerih se je izkazalo,
da je za zadrege in zamere
v marsičem kriva neobveš-
čenost kmetov in prevelika
odtujenost med Zadrugo, fo-
rumi in kmeti. Ta problem
pa bo mogoče najlaže rešiti
s takšnimi in podobnimi sre-
čanji.
MATEJA PODJED
Jože Petelin, kmet iz Gabro-
velj, eden izmed pobudni-
kov za ustanovitev podruž-
nice: »V občini, ki je usmer-
jena v živinorejo, se kmetje
otepamo s cenovnimi nes-
kladji, prav tako tudi pri
mleku. Slovenska kmečka
zveza bo, upamo, naredila
več reda na trgu. Seveda, če
bomo kmetje enotni in ne
bomo drug drugemu gledali
v lonec. K
Manjše izgube na Celjskem
Prvi podatki o poslovanju
"a celjskem območju v le-
'®^njem prvem polletju ka-
žejo vzpodbudno sliko. Re-
alna vrednost dosežkov se
ni zmanjšala, ob tem pa so
izgube bistveno manjše kot
so bile v prvem četrtletju.
Le malo presegajo 19 mili-
jard dinarjev, v osmih obči-
nah pa je prikazalo izgubo
samo 22 delovnih organiza-
cij s 4208 zaposlenimi de-
lavci.
Večino izgub - kar 15 miU-
jard dinaijev - sta imeli žele-
zarna Štore in železniško go-
spodarstvo. Izgube v teh
dveh organizacijah so si-
stemske zaradi državnega
nadzora nad cenami njiho-
vih izdelkov in storitev, tako
da zaradi njih niso prizadeti
osebni dohodki zaposlenih
delavcev. Ostale izgube so
enakomerno porazdeljene
po občinah celjskega ob-
močja z izjemo konjiške in
mozirske, kjer ni bilo izgub.
Te izgube so v manjših de-
lovnih organizacijah s pov-
prečno 100 zaposlenimi. Med
njimi je v najslabšem položa-
ju žalska Montana, kjer je iz-
guba dosegla 20 milijonov
dinaijev na zaposlenega in ni
druge rešitve kot stečaj. V te-
žavah pa so tudi nekatere or-
ganizacije, ki v polletju niso
prikazale izgub. To še pose-
bej velja za tekstilce (na pri-
mer Metka Celje, Tolo Šent-
jur), ki so bili doslej preveč
usmeijeni na domači trg,
kjer pa kupna moč iz dneva
v dan bolj strmo pada.
MBP
Šolanje bo letos treba drago plačati
Za opremo prvošolčka bo treba odšteti okoli 150 tisoč dinarjev
Za izobraževanje otrok
bodo morali starši letos
precej odšteti, vsaj dvakrat
več kot lani. Val podražitev
ni obšel niti šolskih po-
trebščin, nujnih za uspešen
začetek pouka.
Zavod za šolstvo SRS je
razposlal kataloge učbeni-
kov osnovnim in srednjim
šolam, pa tudi nekaterim
knjigarnam. Večje težave
imajo srednješolci zaradi
spremenjenega učnega pro-
grama, ker še nimajo točnih
seznamov. Skupni predmeti
so sicer predpisani, pri stro-
kovnih predmetih pa je raz-
korak med posameznimi
usmeritvami večji. Nekateri
učbeniki so še v tisku - ti bi
morali biti zdaj že v knjigar-
nah, saj so jih pričakovali po
15. avgustu. V celjskih knji-
garnah so dobro založeni.
Večinoma so razprodani le
angleški učbeniki za osnov-
ne šole in učbeniki kemije in
biologije za sedmi razred. Za
srednje šole pa so razprodani
učbeniki nekaterih strokov-
nih predmetov za višje letni-
ke. Vsi učbeniki, ki so raz-
prodani, naj bi spet izšli šele
septembra.
V knjigarnah so povedali,
da je letos dobra povezava
med njimi in šolami, pred-
vsem osnovnimi, za katere
pripravijo naročeno število
paketov. Največkrat so
v njih zvezki in delovni zvez-
ki. Cene teh paketov v Dr-
žavni založbi v Celju so med
23.670 do 62.453 dinaijev.
Naročila se od šole do šole
razlikujejo. Trn v peti so
knjigarnam ravno neenotna
naročila posameznih šol in
marsikdaj neseznanjenost
ali napačna sezncuijenost
učencev z zahtevanimi učbe-
niki in drugimi pripomočki
določenega učnega progra-
ma, za kar pa dijakov ne mo-
remo kriviti.
In kakšne so cene šolskih
potrebščin?
Za vse, kar potrebuje prvo-
šolček, za berilo, 4 delovne
zvezke, risalni blok, šablone,
barvice, voščenke, plastelin,
škaijice, ploščice in še kaO,
bodo morali starši odšteti
dobrih 120 tisoč dinaijev. Te
stvari pa bo treba spraviti
v šolske torbice, katerih ce-
ne se gibljejo med 20 in 50
tisoč dinaiji. 150 tisoč dinar-
jev za prvošolčka torej ne bo
preveč. Cene učbenikov za
osnovne šole so od 5 do 10
tisoč dinaijev. Cena Atlasa,
ki ga bodo učenci sicer res
potrebovali še v sredici šoU,
pa je kar 39 tisoč dinaijev. Za
srednje šole so cene posa-
meznih učbenikov zelo raz-
lične: za učbenike splošnih
predmetov je treba odšteti
od 5 do 10 tisoč dinaijev, za
strokovne učbenike pa od
7.500 do 14 tisoč dinaijev.
Vse kaže, da bodo morali
starši seči globoko v žep, če
bodo hoteli omogočiti otro-
kom tisto osnovno - šolske
potrebščine. Cinik bi morda
dejal, da je treba zanje drago
plačati v njegovi razvojni fa-
zi, ko pa znanje dozori, zanj
zmanjka densiija.
KSENIJA LEKIČ
2a ekološko
V29ojo mladih
Ribiške družine Vo-
Nna pripravljajo ob šent-
občinskem prazni-
jo *18. avgust« mladinski
foJoški tabor ob Slivni-
"eiti jezeru, ki se bo začel
'"Jfi, v petek, 19. avgusta.
^ Pričakujejo približno 60
snovnošolcev in mladin-
zbor za mlade ekologe
r 00 med 7. in 9. uro pri
f'°iškem domu ob Slivni-
jezeru. Ekološki tabor
l^^lade pripravljajo ribiči
lOs že tretjič, vendar so ga
pomanjkanja denaija
prvotno načrtovanih se-
dni bi morali zbrati
J^ilijone dinaijev - skrčili
bru ^ avgustu, v septem-
Pa bodo pripravih še dve
(j^odnevni srečanji. Letos
mlade seznanjali z var-
rj^'^ voda, zgodovino in
sladkovodnega ri-
ribogojstvom, gospo-
' ii^^jem z vodami ter re-
slJ^" raziskav biokemij-
ti^ in fizikalnih parame-
Slivniškega jezera.
.	I. F.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
Hitijo s prenovo šole
¥ Grižah praznujejo svoj krajevni praznJk
Krajani Griž praznujejo
24. avgusta krajevni praz-
nik, v spomin na ta dan leta
1941, ko so partizani napad-
li rudnik Zabukovica. Praz-
novanje poteka ves ta te-
den, o pridobitvah od lan-
skega do letošnjega prazni-
ka nam je pripovedoval
predsednik sveta KS Griže,
Ivi Krašovec:
»Najbolj smo seveda veseli
301 novega telefonskega
priključka. Pri tej akciji so se
izkazali krajani s svojimi pri-
spevki, prostovoljnim de-
lom, kr^evna skupnost pa je
del sredstev namenila iz kra-
jevnega samoprispevka.
Zgradili smo tudi pločnik od
centra kragevne skupnosti
do šole, kar je velikega po-
mena za varnost otrok na po-
ti v šolo in pa seveda tudi za
ostale krajane. Dokončcdi
smo tudi odvodnjavanje
v Migojnicah, kjer so dela
pričela pred petimi leti, letos
pa smo jih končali. Dela so
vredna okoh pet milijonov
din.
Letos vsa sredstva, ki so
zbrana s kržOevnim samopri-
spevkom, namenjamo za
adaptacijo šole.«
Prireditve v počastitev
praznika so se pričele že
v nedeljo, s košnjo žensk na
Homu, včeraj je bil šahovski
turnir, danes ob 17. uri bo
turnir v namiznem tenisu,
jutri s pričetkom ob 17. uri
bo rokometni turnir vetera-
nov in srečanje starejših kra-
janov, v soboto ob 16. uri bo
verižna v^a gasilcev, ob 18.
uri slavnostna seja skupšči-
ne KS in podelitev priznanj
ter v nedeljo, s pričetkom ob
9. uri, lovsko strelsko tekmo-
vanje pri koči Gozdnik in
srečanje krajanov kr^evne
skupnosti Griže.
T.TAVČAR
Širša cesta do
Rečice
Na Rečici ob Savinji so kra-
jevno cesto, ki povezuje Reči-
co z glavno cesto, razširili na
5 metrov in jo prevlekli z no-
vim asfaltnim slojem.
Vrednost del na cesti, ki me-
ri 850 metrov, je 90 milijonov
din. Dela je financiral mozirski
sis za cestno in komunalno go-
spodarstvo. Glavna dela je iz-
vedlo Cestno podjetje Celje,
manjša dela pa tudi Rečičani
sami. Po cesti se odvija tudi
avtobusni promet in zaradi ko-
m^ 4 metre širokega cestišča
je bilo srečevanje vozil zelo
otežkočeno. Zato so se odloči-
li, da pomembno kr^evno ce-
sto temeljito prenovijo.
BJ
Z Ilubensicega
Iconca
Na Ljubnem dokončujejo
s sredstvi samoprispevka mr-
liško vežico z dvema prosto-
roma, ki jo preurejajo iz stare
stanovanjske hiše.
Gre za novo kr^evno prido-
bitev, s^ vežice doslej še niso
imeli. Pročelje je že napravlje-
no, opravljajo pa še notranja
dela. Z deU bodo zaključili do
konca meseca.
V Radmirju, v ljubenski kra-
jevni skupnosti, nadaljujejo
s prenovo poslopja stare šole
v večnamenski prostor. V več-
namenskem prostoru bo dvo-
rana za kulturne prireditve,
mladinski in drugi prostori.
Delo opravlj^o radmirski ga-
silci s pomočjo samoprispevka
in z vehko prostovoljnega dela.
BJ
Udarnišico za vrtec
v Letušu si že dolga leta želijo prostorov za varstvo predšolskih otrok, da jih ne bil,
treba voziti v sosednje kraje, jih prepuščati naključnemu varstvu ali ji včasih puščaj
same. V program krajevnega samoprispevka so vključih tudi adaptacijo prostoj
v podružnični osnovni šoli. Seveda za vsa dela in material denarja še zdaleč ni dovolj, 5
so se odločili, da si bodo pomagali z udarniškim delom. Pretekli petek, soboto in nedeljo
se lotih dela in opravih tista najtežja, pa manj zahtevna dela. Kot je povedal predsedniki
SZDL Viktor Zoreč so se nekateri krajani akcije radi udeležih. Kot računajo, bodo i
končana do konca meseca in prvi otroci, okoli 25 jih bo, bodo z začetkom novega šolskj
leta deležni organiziranega varstva.	-p tAVČJ
Že poleti mislijo na zimo
Dravinjski tJom skrbi za kurjavo
čeprav na vrhuncu polet-
ja, se pri Dravinjskem do-
mu Slovenske Konjice že
pripravlj^o na jesen in zi-
mo. Dravinjski dom je na-
mreč zadolžen za preskrbo-
valca s premogom in delno
tudi z drvmi v konjiški ob-
čini. Kurjava že čaka na ku-
pce in z dobavo ne bo težav,
obljubljajo pri Dravinj-
skem domu.
Seveda pa si pri Dravinj-
skem domu zalog premoga
ne kopičijo, saj bi jim to pri-
našalo izgubo, vendar pa
skrbijo, da sproti izvršujejo
naročila kupcev in ponovno
dobavo. Na zalogi im^oj
vrste premoga, in sicer
rudnikov, s katerimi so
godbeno povezani. Cenej
moga pa so kajpak razlij
Tona velenjskega hgnitai
Ija za stranko, ki mora plai
ti tudi prevoz, 89.447 dinJ
boveljski oreh je po 162.
in kocke po 165.004. T(
premoga iz Banovičev v(
128.542 dinarjev. Za štiri i
tre drv pa bo moral kvy
odšteti 220 tisoč dinarjev.
Dravinjskem domu le
ugotavljajo, da je ponue
s kurjavo celo večja kot p
praševanje, še posebej gle
na dejstvo, daje bilo lanii
kaj težav s pomanjkanji
premoga. Letos so nabav
4200 ton premoga in ga p:
cej tudi prodali, ugotavlji
pa, daje za manjši nakupf
riva kriva manjša kup:
moč potrošnika, pa tudi li
ska mila zima je zapusti
v kleteh še nek^ zalog.
MATEJA PODJE
Nova vsebina akclle za urejanje oicolja
Na Ljubnem ob Savinji so letos akciji
za urejanje okolja dali novo vsebino, saj
je bilo zadnja leta s strani krajanov
manj prizadevanj. Izvedbo akcije lahko
ocenimo kot uspešno.
Spomladi so Ljubenci obvestilo o akciji
za ureditev okolja objavili v občinskem
glasilu. Letos so prvič ocenjevali tudi
skladnost okolja. Odziv na akcijo Turi-
stičnega društva in krajevne skupnosti
Ljubno je bil dober, saj so krajani obisk
komisije pričakovali.
V akciji sta posebno pohvalo dobila
Franc Jamnik s Tera za izvirno obnovitev
in ohranitev hiše in starih kmečkih
zgradb ter Kari in Marija Podlesnik za
obnovitev stare Jurjeve hiše. Plakete za
skladnost okolja so prejeli Krumpačniko-
vi iz Savine, Zamernikovi iz Foršta, Joži-
ca Marovt s Tera, Micka Robnik, Alojz
Papež, Jurjevčevi iz Juvanja, Marija Firšt
iz Radmirja, Ivanka Govek iz Okonine,
gostišče Planinka iz Ljubnega, Ribiški
dom ter Minka Piki. V akciji je deset so-
delujočih dobilo tudi ustne pohvale.
Pismene graje so za neurejenost objek-
tov dobili obe trgovini Mercatorja-ZKZ,
Peter Breznik in stanovanjski blok št. 56.
Javno ustno grajo je bilo deležnih še šest
naslovov.
BJ
Ratko Pušnik
»Včasih kar pogrešam ti-
sta leta, ko sem v okviru mla-
dinske organizacije na Plani-
ni pri Sevnici nastopal kot
humorist in se nemalokdaj
bolj zabaval kot občinstvo,«
pripoveduje Ratko Pušnik
in se čudi, kaj bi o svojem
življenju sploh lahko pove-
dal zanimivega.
No, o zabavnjaštvu je zdaj
resnično pozno govoriti, s^
je Ratko nastopanje opustil
pred dvema letoma, v preo-
bleko nasmejanega vaškega
originala pa zleze le ob po-
sebnih priložnostih, da zvabi
nasmeh na lica prijateljev.
Še zdaj se to najpogosteje
zgodi doma na Planini, ka-
mor se Ratko pogosto vrača,
ah pa v Virštanju. V ta del
šmarske občine ga je zvabil
košček vinograda, kjer si pri-
dela vino, pa tudi petletna
hčerkica in dveletni sin se
v Virštanju počutita bolj do-
mače kot pred blokom
v Šentjurju, kjer se še pošte-
no naigrati ne moreta.
Sicer pa je ta veseljaška
podoba Ratka Pušnika le
ena plat medalje, bi lahko za-
pisali. Šestindvajsetletni
strojni tehnik, ki je zaposlen
kot vodja vzdrževanja v šent-
jurski delovni organizaciji
Tolo, je že nekaj let tudi pri-
zadeven sindikalni aktivist.
Štiri leta je predsedoval os-
novni organizaciji sindikata
v svoji delovni organizaciji,
zdju pa je član repubhškega
odbora usryarske industrije.
Prav v okviru tega odbora je
Ratko spomladi tudi raz-
pravljal o težkem položaju
usnjarske dejavnosti, kamor
sodi tudi industrija lahke
obutve.
»PoložaO naše dejavnosti je
v teh zaostrenih pogojih go-
spodarjenja več kot težaven,
delovni kolektivi so preobre-
menjeni s številnimi pri-
spevki in ugotavljamo, da so
ti prispevki nepravično po-
razdeljeni med delovne orga-
nizacije. Kot pretežno ženski
delovni kolektiv, v Tolu nas
je zaposlenih le približno 30
moških, ne zmoremo - kljub
dobremu delu in iskanju za-
nimivejših proizvodnih pro-
gramov, saj smo začeh tudi
kooperacij sko sodelovati
s tujimi partnerji - več vseh
obveznosti in prav na to že
ves čas opozarjamo,« razlaga
Ratko, ki je prepričan, da se
bomo morah čimprej odloči-
ti, čemu se bomo v teh zao-
strenih razmerah odpoveda-
h. »Da bi le izbrali prave
stvari in tako začeli z oživlja-
njem gospodarstva, ne pa
s podaljševanjem agonije«,
se zamish šestindvajsetletni
delavec, ki je v takšnih tre-
nutkih zelo daleč od nekda-
njega humorista in zabav-
njaka.
IVANA FIDLER
Podhod na celjski postali zaenkrat po
načrtih
Ko so se spomladi celjski železničarji končno lotili grad-
nje podhoda na železniški postaji Celje, so bili v napovedih
o možnostih, da bo podhod tudi kmalu končan, sila pre-
vidni. Zd^ pa še lahko malce bolj z gotovostjo napovejo
potek gradnje. Od svojega sozdovskega Zavoda za investi-
cije imajo zagotovila, da bo denarja dovolj - po majskih
cenah n£y bi naložba veljala 1,8 mihjarde dinarjev - in pod-
hod naj bi bil končan okoli 20. februarja prihodnje leto.
S posebnim provizorijem so zagotovili, da železniški promet
na celjski železniški postaji ne bo moten. Spomladi bodo
skušali najti denar še za peronske strehe.
BP, foto E. EINSPILER
Za boljše gretje In čistejši zrak
Celjski Ingrad n^ bi do srede oktobra končal polaganje
voda med kotlovnico na Lavi in novim naseljem Dolgo polJ^.j^
Dela, ki bodo veljala 520 milijonov dinaijev, je Ingrad prevz^.^
ključ, z novim vročevodom pa bodo v Celju povezali kotlo^Tj.
na Lavi in v Novi vasi. Iz Nove vasi do naselja Dolgo polje .
vročevod že položen. V Celju so že leta 1978 pričeU povezov ,
celotno toplotno omrežje, s čimer n^ bi predvsem racionaliz' ^
delovanje občinskih kotlovnic, ki jih upravlja Komuna* .
Toplotna oskrba. Albert Jarh s celjskega Zavoda za planir^^^^j
izgradijo pravi, da bodo skušali prihodnje leto poiskati do ^^
sredstev, da bi povezah še kraka vročevoda, ki se konc^^j,
južno in severno od železniške proge ob Čopovi ulici. TaK ^
prihodnje leto lahko končno ukinili kotlovnico na mazu
Otoku, ki močno onesnažuje celjski zrak.	„,anO
BRANE PI^^
AVGUSM^
NOVI TEDNIK - STRAN 7
nočejo regijskega odlagališča
Teharju bodo Imeli s¥0le ekološko društvo
l^ajevna skupnost Te-
^je sodi med ekološko
Jjjbolj ogrožena območja
'Celjski občini. Čeprav na
*ijijem področju ni indu-
J^ijskih objektov, pa jo ob-
Lfožajo organizacije kot sta
rtnkarna in Železarna, v bli-
pa sta še komunalno
^)£igališče in Cinkarnina
jfponija sadre. Vse to kra-
Le Teharij ne navdaja
[optimizmom, zlasti ne po
^jnjib informacijah, da
ijmeravajo širiti komunal-
odlagališče in da tudi
jjuliama načrtuje nove
^izvodne dvorane,
•^pa je zaskrbljenost upravi-
fena, govorijo že podatki
5 raziskavah povrtnin iz leta
1379, ki so jih naročih v kra-
jevni skupnosti. Takrat so
jgotoviU, da vsebuje povrt-
jina 50-krat več svinca, kot
pa so takratni normativi do-
puščali. To pa seveda ni po-
menilo, da bi krajani opustili
^ove in polja, ki so tako re-
ioč ob vsaki hiši v krajevni
skupnosti. V zadnjih letih
ugotavljajo, da se je onesna-
jevanje Cinkarne zmešalo,
Se vedno pa jih skrbijo odla-
gališča, pa tudi iz nove Žele-
amine jeklarne se večkrat
i^aii rdečkast dim.
V zadnjem času pa so
vkr^evni skupnosti precej
razpravljah o načrtovani širi-
tvi komunalnega odlagahš-
ča, kamor začasno vozijo tu-
di posebne odpadke. Po na-
črtih nžO bi odlagahšče po-
stalo regijsko, kar pomeni,
da bi na njem odlagah tudi
odpadke iz sosednjih celj-
skih občin, posebne odpad-
ke pa bi reševali drugače,
vendar zaenkrat še ni znano
kako.
V krajevni skupnosti so se
že v začetku julija sestah čla-
ni sveta in delegati za zbor
kr£yevnih skupnosti občin-
ske skupščine in oblikovali
zahteve in pripombe v zvezi
z načrtovano javno razgrni-
tvijo ureditvenega načrta od-
lagališča in predvideno širi-
tvijo. Zahteav^jo, da se ob-
stoječe komunalno odlaga-
lišče uredi tako, da ne bo
imelo neprijetnih in škodlji-
vih vplivov na okolje. Hkrati
se sprašujejo, ali je strokov-
no utemeljeno, da je takšno
odlagališče le dva kilometra
oddaljeno od mesta in zakaj
še vedno nima uporabnega
dovoljenja. So proti odlaga-
nju posebnih odpadkov, pa
tudi proti temu, da bi bilo
komunalno odlagališče re-
gijskega značka. Hkrati
predlag^o, da bi ureditveni
načrt razgmih tudi v ostalih
sosednjih krajevnih skupno-
stih, ki so ekološko prav ta-
ko ogrožene kot Teharje,
predvsem pa pričakujejo nji-
hovo podporo v zboru kra-
jevnih skupnosti, kjer bodo
uveljavljali svoje zahteve.
Septembra jih čaka torej
veliko dela, s^ se bodo mo-
rah opredeliti tudi do Cin-
kaminih načrtov, da pa bi bi-
li s svojimi zahtevami čim
prodomejši in prisotni pri
odločanju, načrtujejo tudi
ustanovitev svojega krajev-
nega društva za varstvo
okolja.	T. CVIRN
Prigrizek sredi Konjic
V Slovenskih Konjicah si močno prizadevajo, da bi dali staremu delu mesta nekdanji videz in
sijaj. Obnova gre bolj počasi, ker družbenega denaija zanjo vedno manjka. Zato pa je piko na »i«
na začetku trga pritisnil zasebnik mesar Štefan Strašek, ki je z lastnim denaijem podprl škrbino
in skoraj čez noč postavil po njenem zgledu nov objekt. Konjičani so bogato založene mesnice
z delikateso veseh, še posebej zato, ker je narejena po zgledu starih mesnic, ki so tudi imeli kaj za
prigrizek. Pngrizek, lepo po domače in slovensko, je lastnik tudi poimenoval majhen lokalček, ki
je bogato založen z jedačo in pijačo.
MATEJA PODJED
Neurje s točo
Neuije s točo in močnim vetrom je prejšnji teden zajelo področje Šentilja, Andraža,
Braslovč, dela Polzele in Ponikve. Močan veter je napravil precej škode v sadovnjakih,
v hmeljiščih in na drugih posevkih, pa tudi na stavbah. Da bi bila škoda še večja, je
ponekod padala tudi toča. Toča je bila na srečo drobna, tako da hmelja ni preveč poškodo-
vala, več škode je zaradi močnega vetra, kije ponekod potrgal več sto hmeljskih vodil. Kot
so povedah pri Kmetijski zadrugi Savinjska dolina, zaenkrat ne morejo reči koUkšna je
škoda, saj jo šele ocenjujejo.
Bolj kot hmelju seje toča poznala na koruzi, vinski trti in drugih poljščinah. Na posnetku
vidimo Tomaža Kolška iz zaselka Jajče v KS Andraža, kako ogleduje okleščeno koruzo.
TONE TAVČAR
Odprli so Maxim
Prejšnji petek so v objektu Srce v Celju odprli novo zasebno
prodajalno Maxim, v kateri prodajajo oblačila za vse, ki se radi
športno oblačijo. Trgovino sta odprla zakonca Kočevar, opremil
jo je Alpos Šentjur po načrtih arh. Žareta Presingeija. V trgovini
lahko kupite vse izdelke iz jeansa, usnja, bombaža in sintetike
modernih krojev in konkurenčnih cen. Lastnika sta vložila
v trgovino preko 30 milijonov dinarjev, prepričana pa sta. da bo
obisk dober, saj nudita tudi izdelke zasebnikov in družbenih
proizvajalcev, ki so v Celju še neznani.
GB
Bazstava mačk
v Slatini
Felinološko društvo iz Ce-
lja pripravlja v soboto, 20.
ivgusta celodnevno razsta-
vo pasemskih mačk v os-
Dovni šoli Ratanska vas
T Rogaški Slatini.
Genski ljubiteli in rejci
perzijskih, himal^skih ter
siamskih mačk se s to razsta-
vo pripravlj^o na organiza-
cijo decembrske CAC-raz-
stave, v goste pa bodo v so-
boto povabili tudi člane dru-
gih slovenskih felinoloških
|društev. Sicer pa bodo poleg
pasmemskih mačk na ogled
(tudi video-posnetki ocenje-
|Valne razstave, obiskoval-
cem pa bodo poleg nasvetov
,0 vzreji in negi mačk, ponu-
jali tudi za to potrebno
opremo.
I.F.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUSTift
Za kulturo, ki duhovno bogati človeka
S Francem Plohlom a mani znanih straneh Rogaškega glasbenega poletja
Rogaško glasbeno poletje
je lani uspešno prestalo og-
njeni krst. Skoraj tri mese-
ce trajajoča prireditev, ki je
zamenjala prejšnje enote-
denske rogaške glasbene
večere, je tudi letos privabi-
la vrsto domačih in tujih
ustvarjalcev iz sveta glas-
be, poezije, plesa, folklore,
opere ipd.
Za ljubitelje kulture je ka-
kovost programa že nekako
standardizirana resnica,
manj znane pa so jim nekate-
re druge okoliščine, nevidlji-
ve z odrskih deska, organiza-
loiji pa jih morajo vseskozi
>piliti«, da se maratonski ro-
:^aški kulturni utrip septem-
bra uspešno konča. Prav
o tej drugi, skriti plati prire-
ditve, je tekel pogovor
s Francem Plohlom, vodjo
kulturno zabavnega progra-
ma v zdravilišču.
Za dober obisk je potreb-
no pravilno izbrati nastopa-
joče. «aj vas vodi pri sesta-
/i programa?
Prilagojen je strukturi in
mteresu gostov. Vse veijet-
ao ne bomo mogli zadovolji-
li, upamo pa, da bo vsak na-
šel kaj zase. Pravzaprav je
težko ugotoviti, katere prire-
ditve najraje spremljajo, na
primer v začetku juhja je bila
folklora slabše obiskana kot
koncerti resne glasbe. Zdaj
je obratno. Največ zanima-
nja ste nedavno vzbudili ko-
rejska in folklorna skupina
Abraševič iz Beograda. Naj-
pomembnejše načelo je ved-
no kakovost.
Ali dobivate od gostov tu-
di kakšne druge povratne
informacije, razen obiska
na prireditvah?
Za to skrbi predvsem naša
animacijska služba, ki ima
stalne stike z gosti. Vsi izpol-
njujejo anketo, kjer je tudi
vprašanje o kulturnih prire-
ditvah. Večina je zadovolj-
nih, še posebej tisti, ki jim je
ljubša komercialna ponud-
ba. V zadnjem času smo jo
popestrili, čeprav je to za nas
bolj »nujno zlo«, kajti roga-
ško glasbeno poletje je ven-
darle bolj namenjeno zahtev-
nejšim okusom. Z gosti,
predvsem tujimi, imamo
v glavnem »sladke proble-
me«. Pritožujejo se, daje pri-
reditev celo preveč in da si,
zaradi raznih aktivnosti, ne
uspejo ogledati vseh.
Kaiko pa je z nastopajoči-
mi, kako jih privabljate, so
neformalni stiki učinkovi-
tejši od uradnih?
Tiste, ki so pri nas že več-
krat nastopili, ni težko dobi-
ti. Večina je bila zadovoljnih
s pogoji, predvsem z zelo
akustično zdravihško dvora-
no in dokaj glasbeno pro-
svetljenim občinstvom.
Mnogi se kar sami nudijo, s^j
se jim ponuja priložnost, da
na ta način dobijo kakšen
poziv za nastopanje v tujini,
na primer v Italiji, ZR Nem-
čiji in Avstriji, odkoder pri-
haja največ turistov. Potem
se vse odvija po principu:
dober glas, seže... Vrhunske
skupine, folklorne, brazilski
karneval in druge, pa nam
pomagajo pridobiti agencije.
Festival Ljubljana, Koncert-
na direkcija iz Zagreba in
Društvo estradnih umetni-
kov iz Beograda. Z njimi že
nekaj let uspešno sodelu-
jemo.
Takšna maratonska pri-
reditev verjetno terja ob-
sežne priprave. Kdaj se zač-
nejo, kako dolgo trajajo?
Lani smo s pripravami pri-
čeli že decembra, izkušnje
pa kažejo, da to ni najboljša
formula. Če smo prehitro
sklenili vse pogodbe, se je
potem kakšen dober nastop,
za katerega se je ponudila
priložnost tik pred začet-
kom, enostavno izmuznil. Že
sedžO pa imamo ponudbe za
leto 1989, zanj bo glavnina
programa zaključena predvi-
doma že v začetku februarja,
za »atrakcije« pa bomo še
pustih nekaj prostora.
Kdo vse skrbi za nemoten
potek prireditve? Verjetno
je veliko dela, ki se nepo-
sredno ne vidi, treba pa ga
je vseeno opraviti.
Enota, kjer smo štirje za-
posleni, neposredno bdi nad
organizacijo. V počitnicah
nam pomagsuo še študentje
in dijaki. Veliko je malenko-
sti, brez katerih ne gre, na
primer plakatiranje, razhčni
nastopi zahtevajo različno
pripravo dvoran. Posredno
so pri organizaciji udeleženi
še animacijska služba, služ-
ba, ki skrbi za obveščanje,
domača folklorna skupina
Minerah pa vsako leto »po-
sodi« nekaj članov v narod-
nih nošah, ki ob koncu vro-
Č£go darila nastopajočim,
prireditvi pa oskrbijo vablji-
vo dekoracijo. Če vse sešte-
jemo, je vključenih kar pre-
cej ljudi, to pa je tudi razum-
ljivo, če upoštevamo za kako
razsežno in dolgotrajno pri-
reditev gre.
Kako se flnančno prilaga-
jate novim razmeram? Cene
vrtoglavo rastejo, ali tudi
stroški glasbenega poletja?
Jedro denarja se zbere iz
turistične takse, ki jo plača
gost. Tako turistično društvo
nameni pribhžno 80 milijo-
nov din, veliko prispeva
zdravilišče, občutni pa so tu-
di dohodki od vstopnic, če-
prav to na prvi pogled prese-
neča. Lani smo od vstopnic
zbrali 14 milijonov din, letos
že skoraj 20. Honorarji nasto-
pajočim še ne predstavljajo
prehudega denarnega bre-
mena, pač pa potni stroški,
saj si izvajalci pridržujejo
pravico, da jih obračunajo
po ceni bencina na dan prire-
ditve, v zadnjem času pa so ti
spet poskočih. Najdražja je
bila skupina iz Rio de Jane-
ira, ki bo septembra pričara-
la podobo brazilskega karne-
vala. Zanjo smo plačali 3 mi-
lijone din^ev. Za večino
prireditev je cena vstopnice
4 tisoč din, za dražje skupine
so tudi vstopnice dražje, za
brazilsko bo potreben stari
milijon. Vseeno pa so v pri-
merjavi s festivalnimi prire-
ditvami v Ljubljani naše
vstopnice dvakrat cenejše,
čeprav so nekateri nastopi
po kakovosti vs^ enaki, če
ne celo boljši. Zavedamo se,
da drage vstopnice odbijajo
obiskovalce, včasih pa se te-
mu ne da izogniti.
Profesionalni, vrhunski
kulturi se v kriznih časih ne
piše najbolje. Kaj pa »kul-
turni turizem, kakšna je
njegova bodočnost?
Pri nas so besede, da je tu-
rizem vseobsežna ponudba,
nekako meso postale. Gost
poleg prijetne sobe, hrane in
pijače želi tudi zadovoljive
razvedrilne in kulturne uslu-
ge. Zdi se mi, da so na morju
gosti precej prikrajšani za to.
Želimo si, da gost naših kra-
jev ne bi poznal samo po
zdraviliški terapiji in divjih
disko ritmih, ampak da bi se
spominjal prireditve, ki mu
je vtisnila kakšno globljo du-
hovno sled. Lepa prihodnost
se odpira prav tu, zanjo je
nujno tudi več domiselnosti.
ROBERT GORJANC
Med stopinjami so razodetja
Razstava likovnih del Erike Marije Bajuk Iz ZDA
Med stopinjami in Potepanje po žilah je
svoj slikarski in kiparski opus iz zadnjih
dveh let poimenovala svobodna umetni-
ca, Erika Marija Bajuk, ki živi in ustvarja
v Združenih državah Amerike, sicer pa je
Celjanka. Njena dela so od torka pa do 28.
avgusta na ogled v Likovnem salonu v Ce-
lju. Obisk v rodnem kraju pa smo izkori-
stili za kratek pomenek z umetnico.
Erika Marija Bajuk se je podala na umet-
niško pot čez lužo s štipendijo v žepu in
trdno odločena, da se bo po k9nčani uni-
verzi prebila v svet umetnosti. Študirala je
na vzhodu Amerike, blizu Bostona, pa
v New Yorku in bhzu Chicaga. Hotela je
čim več vedeti in znati, zato se je poglablja-
la v študij risanja, grafike in na koncu nare-
dila še magisterij iz kiparstva. Dejstvu, da
seje uveljavila v Ameriki in Evropi pripisu-
je Erika Marija Bajuk predvsem vztrajno-
sti, kajti vedela je, da pravi umetnik ne sme
popustiti in da se vrata v svet umetnosti
odpirajo postopoma.
»Začetek vsake moje slike, risbe in
skulpture je Misel«, pravi Erika Marija Ba-
juk, v lepi, za spoznanje pojoči slovenščini.
»Na tej podlagi, ki je povezana z globinami
človeštva od preteklosti do danes, se razvi-
jajo iskanja, vprašanja Zakaj. Barve in obli-
ke kot globoke resnice so neločljiv del mo-
jih umetniških razmišljanj. Gledalec je po-
vabljen se poglobiti v ta razmišljanja - prvo
zajeti celoto podane energije in nato odkri-
vati podrobnosti osebnih doživetij.«
Čopič Erike Marije B^uk je prešel razhč-
ne ustvarjalne faze umetnice, ki se je iskala
v realizmu, minimalizmu, manj močnih
barvah kot jih pozna danes. Potem se je
slikarka na lepem zavedala, da življenje ni
poenostavljeno in tudi sama je začela ved-
no bolj komplicirano gledati na svet. Rezul-
tat te filozofije so njena zadnja umetniška
dela, polna močnih barv in komplicirano-
sti. In smo spet pri misli, iz katere pred
nastankom shke izhaja slikarka, na koncu
pa n^ bi o njenem umetniškem podajanju
razmišljal tudi gledalec. »Razodetja pa je
potrebno iskati med stopinjami«, še dod^a
shkarka in s hvaležnostjo pove, da so njene
skulpture, ki so na ogled v Likovnem salo-
nu, nastale v Keramični industriji Liboje,
kjer so umetnici ljubeznivo odprh vrata. Ta
opus je Erika Marija Bajuk poimenovala
Potepanje po žilah. Na to, daje Slovenka, je
ponosna.
Erika Marija Bajuk se je s svojimi deli
v ožji domovini že večkrat predstavila, med
drugim tudi v Razvojnem centru. Po Celju
se bo z drugimi slikarskimi deh predstavila
še Ljubljančanom, in ker jo vsakih nekaj let
neustavljiva želja pripelje v domovino, se
bomo z umetnico in njenimi deli prav goto-
vo spet kmalu srečali.
MATEJA PODJED
SJEŽE
pmsuu
NHOBJAm
¥IUUIIUCEUE!
Knjige skozi številke
V Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju, na oddelku
za odrasle in mladino, imajo približno 60 tisoč knjig,
število bralcev, ki so na tem oddelku plačali člana-
rino pa se giblje od 3400 do 3500. Septembra, ko se
vpiše veliko novih dijakov, predvidevajo, da jih bo
preko 4 tisoč.
Ob tem pa v knjižnici pravijo, da je letos število
bralcev v vseh oddelkih padlo. Nekaj verjetno tudi
zaradi članarine, ki znaša letos 2 tisoč dinarjev, prejš-
nja leta pa je bila bistveno nižja. Tako se jim dogaja, da
si tudi do deset dijakov izposoja knjigo na eno izkaz-
nico.
Na oddelku za odrasle in mladino si bralci na dan
izposojajo okoli 500 knjig, ob torkih, ko je knjižnica
odprta najdlje, pa tudi do tisoč. V knjižnici je na voljo
tudi nekaj tuje literature v angleškem, nemškem, fran-
coskem, ruskem in srbohrvaškem jeziku. Žal pa je te
hterature malo, ker ni denarja za nakup. Na tem
oddelku pa imajo tudi težave s starimi policami, ki sta
jih zob časa in teža knjig že močno načela.
PR
PRIREDITVE
V	cerkvi pri Svetem Križu v Rogaški Slatini bo
vokalno orgelski koncert, na katerem bodo nasW
sopranistka Zlata Ognjanovič, baritonist Marcel Ostaj
ski in basist Dragiša Ognjanovič, na orglah pa se bo pf^
stavil Hubert Bergant. Koncert se bo pričel ob pol deven
zvečer.	^
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina n
pravljajo organizatorji v prihodnjih dneh kar dva w
certa. Prvi bo v nedeljo, 21. avgusta, prisluhnih pa boi
lahko zaključnemu koncertu Zdraviliškega orkesti!
v torek, 23. avgusta pa bo v Kristalni dvorani vokak
koncert Slovenskega okteta.
Nedeljski koncert se bo pričel ob pol devetih zv^^
koncert v torek pa ob 20. uri.
V	Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina bo v sredo, %
avgusta komorni koncert, na katerem bosta nastopila hj,
fistka Mojca Zlobko in flavtist Cveto Kobal. Končen
v Pivnici se bo pričel ob 20. uri.
V	Titovem Velenju bo jutri nastopilo Gledališča
Monro z delom Cirkus Kansky. Predstava gostujočih gij.
dališčnikov, ki se bodo v Velenju predstavili z najnovei
šim delom, se bo pričela ob 20. uri na rampi za kulturnii[
domom.
Gasilsko društvo Matke in Kulturno društvo Šeš^
Matke organizira v nedeljo, 21. avgusta ob 14. uri srečanj
harmonikarjev. Program bo povezoval Vinko Šimek, pj
nastopu harmonikarjev pa bo družabno srečanje, na kate,
rem bo za zabavo skrbel ansambel Rž.
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slikarskih
in kipcirskih del Erike Marije B^uk. Razstava njenih de;
bo odprta do 27. avgusta.
Na velenjskem gradu je odprta razstava likovnih de!
akademskega shkarja Nebojše Jankoviča iz Sarajeva. Raz!
stavljena dela bodo na ogled do 24. avgusta, v petek, 26
avgusta pa bodo na velenjskem gradu odprli razstavo
slikarsko-kiparske kolonije Jožeta Svetine. Na razstavi, ič
jo bodo odprh ob pol osmih zvečer, si boste lahko ogleda£
dela kiparjev in slikarjev Ivana Lackoviča, Jožeta Tisni
k^a, Jožeta Peternelja, Franca Boštjana, Petra Jovano.
viča, Janka Dolenca in še nekaterih, ki so na zasebno
iniciativo Jožeta Svetine ustvarjah v Zavodnjah.
V	Laškem dvorcu je odprta razstava Laško skozi sto-
letja, ki sta jo pripravila Muzejska zbirka Laško in Zavod
za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Razstav-
ljeni eksponati in slikovni material bodo na ogled do
konca avgusta vsak dan med 9. in 11. ter 17. in 19. uro.
V	ribji restavraciji v Vrbju organizirajo v soboto, 20.
avgusta od 17. ure dalje ribji piknik. V programu, ki ga
pripravljajo, bodo nastopih različni gostje, za zabavo pa bo
skrbel ansambel Jogi band.
Ohranjajo slikovito
prvobitnost pokrajin
Slikarska kolonija likovnih pedagogov
Kulturno društvo Lesič-
no-Pilštanj je v sodelovanju
s Kulturno skupnostjo
Šmarje pri Jelšah organizi-
ralo 3. slikarsko kolonijo li-
kovnih pedagogov o Pilšta-
nju. Prireditve se je udeleži-
lo pet likovnih pedagogov:
dr. Bogomil Karlavaris iz
Reke, Slavko Kores iz Mari-
bora, Janez Knez iz Trbo-
velj, Peter Krivec iz Vojni-
ka in Marjan Presiček iz
Kozjega.
Pobudnika slikarske kolo-
nije sta akademski slikar Pe-
ter Krivec, sicer profesor na
Pedagoški akademiji v Mciri-
boru, in Društvo hkovnih
pedagogov celjske regije.
Namen srečanja je združitev
znanja in izkušenj likovnih
pedagogov, ki so med letom
zaradi pedagoškega dela pre-
več zaposleni, da bi lahko
tesneje sodelovali. V slika
ski koloniji skušajo združi
znanje in usmeriti svojo i
kovno ustvarjalnost k ohJ
nitvi krajine v njeni podoi
sedanjosti in k oživitvi
mina na preteklost.
Prof. Peter Krivec je iz"
zil mnenje o namenu slik«
ske kolonije z besedafl
»Minljivost prvobitnega I
v današnjem času še vedr
presenetljivo hitra. V sniis'
slikarskih kolonij so žel)
ohraniti slikovito bogast^
pokrajine, časovno patiii'
stvari, ki jih je izpisal
starožitnosti podedovane"^
prednikov in staršev. Sl^;
ka svet, ki naj ostane zapisi
v spomin, v doživetje dans;
njega dne, ki ga bo zaki^
prihodnost.« Dodal je, da^^
h biti hkovni pedagog
sam ustvarjalec, mora liJ^"^
no delovati, sicer izgublja .
kovno vitalnost in osebU'
samozavest.
»Trg Pilštanj z okolico ij^
di umetnikom pestro pa^^.j
motivov, saj je Kozjansj^
slikarsko še precej neobde
no,« je dejal Miha Zakosjj
predsednik Kulturnega
štva Lesično-Pilštanj, m JJ
vedal, da je posebnost
nije v tem, da krajani L^s
nega nudijo umetnikom
časni dom. Zaključil je ^ J^
Ijami, da bi v slikarski K'',
niji sodelovalo čimveč P
nanih umetnikov in doP
čih učiteljev hkovne vzgoj
KSENIJA hti^^
Razstava del, ki so ji
umetniki ustvarili v slika.'
ski koloniji, bo v okvii<
kozjanskih kulturnih dnift
bruarja naslednje leto.
avgust 1988
novi tednik - stran 9
I sprehod skozi lučko ustvarjalnost
štanta do štanta^
v zaprtem svetu pod Ra-
jubo se je ohranilo veliko
aarožitnega. Turistično
obveščeni Lučani si prizade-
y2jo marsikaj ohraniti in
predstaviti drugim. Nedelj-
»Lučki dan«, s številni-
pjj spremljajočimi priredi-
tvami, je bil v znamenju
prireditve »Od štanta do
štanta«. Vsi, ki smo bili ta
Jan v Lučah, smo se povabi-
la držali.
Najniikavnejše na takšni
prireditvi so prav gotovo sta-
re obrti in opravila, zanimivo
pa je tudi današnje delo va-
jldh društev. Pred priredite-
lji je težka naloga, s^ bi naj
vsako leto predstavili kaj no-
vega. Najzanimivejša stara
obrt, ki je bila zastopana, je
bilo bržkone izdelovanje le-
senih vodovodnih cevi. Čili
Avgust Pečovnik, je pred
v sredino navrtanim maces-
nom povedal, da je bil pred
petdesetimi leti v Lučah ve-
činoma leseni vodovod. »V
tem lesenem vodovodu je bi-
la n^bolj dobra voda: poleti
je bila mrzla kot iz hladilni-
ka, pozimi pa je držala isto
temperaturo. To je bila res
izredna voda. Les in zemlja
imata nek skupen spoj«. Ne-
katere kmetije še vedno pije-
jo vodo, ki se v zadovoljstvo
njenih pivcev pretaka po le-
senih ceveh, ki po Pečovni-
kovih besedah zdržijo tudi
do 50 let.
S Krnice pri Lučah je Kli-
narjeva gospodinja razstav-
ljala pino za izdelovanje ma-
sla. kolovrate in »virštate«.
Izdelki so sinovo, predvsem
zimsko delo, lesarstvo pa je
že dolga družinska tradicija.
Škoda je, da Klinarjeva ni
pripeljala s seboj svoje tašče,
predice, ki še poganja kolo
kolovrata. Druga Lučanka je
predstavila lična, iz debel iz-
dolbena cvetlična korita. Pri
njih so letos prvič sprejeli tu-
riste, ki so jim ponudili sobe
z zajtrkom. »Mi smo kar za-
dovoljni,« je dejala, »imeli
smo že precej gostov, ki so
bili tudi zadovoljni. Vsi so
rekli, da prihodnje leto zno-
va pridejo. NudiU smo jim
vse, kar smo jim mogli. Pe-
ljali smo jih tudi na izlete«.
Nekoliko naprej, ob vodi,
smo se srečali z veselo pre-
pevaj očimi in navihanimi
nekdanjimi pericami. Tam,
kjer je nekoč deloval »Radio
Luče«, oziroma Savinjska
dolina. Tudi v nedeljski pri-
peki je bila voda mrzla, ne-
koč pa so morale prati celo
v najhujši zimi. Za posamez-
nice je to pomenilo preživlja-
nje. »Kljub mrazu in trdemu
delu je bilo čudovito,« so se
spominjale. Dolgčas pa seve-
da ni bilo. »Takrat smo bile
mlade, pa smo tu tudi fante
opravljEile«. Tista, ki je v ne-
deljo hkala na starinski likal-
nik, je povedala, da zaradi
pripeke žeijavice sploh ne
potrebuje. Na štantu lučkih
upokojencev so vzbujali po-
zornost pletarski izdelki,
grablje in kosišča. »Naša ge-
neracija to še zna izdelovati,
ne vem kaj bo potem, ker
naslednikov nimamo.«
Na lučkem dnevu so imeh
»štante« tudi lovci, gozdaiji,
a^inisti in drugi. Na štantu
»Športnega društva« smo iz-
vedeli, da so najboljši smu-
čaiji in rokometaši. »Kovači
smo«, je pisalo na Kladniko-
vem kovaškem štantu. In res
so, oče in oba sina. »Delamo
prav vse, kar tukaj potrebu-
jejo kmetje in gozdni delav-
ci, opravljamo pa tudi popra-
vila.« Svojo obrt so prikeizo-
vali tudi v živo. Anton Klad-
nik starejši pravi, da se pred-
vsem zaradi težavnega dela
ta obrt ne bo ohranila. S ko-
vaštvom se ukvarja skoraj
pol stoletja. »Vztrajali bomo.
vs£o dokler sem jaz živ,
bomo.«
Sprehod »od štanta do
štanta« je sprehod od lučke
preteklosti do današnjih dni.
Skupaj z drugimi sprehajalci
skozi lučko preteklost in se-
danjost so se sprehajali tudi
kamermani zagrebške televi-
zije in tako bo utrip turistič-
nih Luč spoznala tudi širša
Jugoslavija.
BRANE JERANKO
Foto: LJUBO KORBAR
Pred pol stoletja je bil v Lučah še večinoma lesen vodo-
vod: izdelovanje lesenih vodovodnih cevi.
*Kovači smo« so se upravičeno pohvalili trije Kladnikovi
^^^eselejše in navihane so bile nekdanje lučke perice
>---
KOMENTIRAMO
Spominkom ob rob
Ni še tako dolgo, kar je bil zaključen nateč^ za
celjske spominke, ki ga je razpisala z velikim prizade-
vanjem Medobčinska gospodarska zbornica Celje, ob
sodelovanju Poslovne skupnosti za turizem in Celjske
turistične zveze z namenom, da po nek^j letih dobirno
spet svoj, vsaj zanimiv, če ne že izviren spominek. Žal
tudi tokrat brez uspeha, kakor ob vseh dosedanjih
natečajih in razpisih.
Na nateč^ je prispelo 23 spominkov - vzorcev. Po
številu odličen odziv, po kvaliteti pa beda in skromen
kič. Komisija je med temi vzorci sprejela samo tri:
celjsko »bisago« (torbico), male lončene figurice in
celjski plet. Ti trije vzorci so ustrezali v načelu pogo-
jem natečaja, za praktično uporabo pa je primerna
samo bisaga, mogoče kakšna glinasta figurica in za
reprezentativni spominek celjski plet.
Zdi se, da z natečaji (doslej jih je bilo že pet) ni in ne
bo uspeha. Pobrskati bi bilo treba po nekdanjih celj-
skih spomenikih: vojščaku, obeh celjskih krožnikih,
splavarju, celjskih vžigalicah, majoliki, mogoče to pre-
oblikovati in to dopolniti. In seveda to tudi založiti,
kakor smo že nekoč delali. Trgovci vedno pravijo, da
se jim to ne izplača. Tako pravijo še za marsikaj.
S temi vrsticami bi se rad obrnil na celjske Zlatarne,
s katerimi sem se pred desetletjem brezuspešno dogo-
varjal, da bi založili celjski novec, pa na Keramično
v Libojah, ki bi lahko pripravila celjsko majolko, pa
krožnik in pepelnik s celjsko ornamentiko, tudi Aurea
bi mogoče prispevala svoj delež, pa Društvo oblikoval-
cev, pa še kakšen neodvisen umetnik, pa mogoče še
kdo.
Medobčinski gospodarski zbornici, Poslovni skup-
nosti za turizem, Turističnemu društvu Celje in Celjski
turistični zvezi predlagam, da letošnjo jesen še enkrat
poskusijo srečo. Tokrat ne z natečajem, temveč
z direktnimi vabili k sodelovanju.
Mogoče bo iz te moke kaj kruha. Če - bomo lahko
zadovoljni.
ZORAN VUDLER
PLANINSKI
KOTIČEK
Po robeh Bohinjskih
gora
Planinsko društvo Laško,
Planinska skupina Tim Laško
pripravlja v soboto in nedeljo
(20. in 21. avgusta) izlet »po
robeh Bohinjskih gora«. Prija-
ve sprejeina Tone Šterban iz
TIM-a, skladišče ESOT, odhod
posebnega avtobusa pa je v so-
boto, 20. avgusta ob 6. uri z av-
tobusne postaje v Laškem.
Člani kolektiva, štipendisti in
upokojenci TIM-a morajo pla-
čati za vožnjo 4.000 ostali pa
8.000 dinaijev.
Planinci se bo razdelili v dve
skupini. Tisti, ki hodijo po Slo-
venski planinski transverzali
in so bolje pripravljeno, bodo
izbrali turo Bohinjska Bistri-
ca-Čma prst-Rodica-Vogel-
koča na planini Razor-Bohiry,
manj zahtevna pa je ta tura
Stara Fužina-Vogar-Planina
pri Jezeru-koča pri Sedmerih
jezerih.
Nov obraz
Kari in Marija Podlesnik iz
stare »Juijeve« trške hiše sta
za obnovo stavbe prejela po-
sebno priznanje Turistične-
ga društva Ljubno ob Savi-
nji. V hiši, ki šteje po ocenah
Ljubencev že 300 let je bila
nekd£y tudi us^ama.
Karlovi starši so hišo kupi-
li pred dvajsetimi leti za Kar-
la in njegove sestre in brate,
ki so imeli z gorske kmetije
na Teru v šolo kar uro in pol
hoda. Ko so bile vremenske
razmere takšne, da so preg-
nale pet otrok v trg, jim je
v tem domu gospodinjila te-
ta. Zdaj živi v hiši sin Kari
z družino. Tudi mama se je
z oddaljenega Tera preselila
v to hišo.
Podlesnikovi so hišo začeli
prenavljati letos, konec ma-
ja. Z obnovo so končah šele
pred kratkim. Tudi sodobna
smrekova kuhinja v hiši je
lepo ročno delo v rustikal-
nem stilu, ki ga je ustvaril
umetelni Ljubenec.
BJ
Vrh s čudovitim razgledom
Ob slovenski planinski
transverzali so številne po-
stojanke in ena najdomač-
nejših je koča na Loki pod
Raduho. Od koče, ki je na
višini 1520 metrov, do nje
pa pridemo tudi po pravi
cesti, je na vrh še slabi dve
uri.
Ruduha, ki meri 2062 me-
trov, je med najrazglednejši-
mi vrhovi v Sloveniji. Do-
mačnosti privlačne planin-
ske postojanke na Loki daje-
ta ton tudi Elizabeta in
Franc Prepadnik, sicer Lu-
čana. Oskrbnika koče sta že
peto leto. Pomaga jima hči.
Koča lučkih planincev je od-
prta štiri poletne mesece in
so jo na novo zgradili pred
desetimi leti.
»Konec tedna imamo pol-
no«, pravita Prepadnikova.
»Ponujamo mleko, polento,
žgance, planinske enolonč-
nice in tudi jedi po naroči-
lu«, se nasmeji oskrbnica.
V koči, ki ima 95 ležišč je
letos na splošno manj noči-
tev, vrzel pa so zapolnih ino-
zemski planinci. V kočo pri-
de veliko planincev, po cesti
pa se pripeljejo potešit žejo
tudi iz dohne. Cene so tu,
zgoraj, nižje. Za prenočišče
je treba odšteti le štiri tisoča-
ke oziroma šest brez planin-
ske izkaznice. Možnosti za
poceni izlete torej še obsta-
jajo.
Koča na Loki je tudi pla-
ninsko križišče. Tu se slo-
venska transverzala križa
s koroško potjo, v koči pa je
tudi žig transverzale »Plani-
ne Jugoslavije«.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Poiščite, izberite, kupi-
te. Kje? V malih oglasih
Novega tednika
10. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUSTift
Hmeljarji so praznovali
Nov! starešina le Viktor Gajšek, nlegova spremljevalka Molita
Plaskan
Vroča nedelja je bila za-
ključni dan prireditev ob
praznovanju 26. dneva slo-
venskih hmeljarjev, ki ga je
pripravilo Turistično dru-
štvo Braslovče.
Že v petek in soboto je bilo
več prireditev, med drugim
strokovno srečanje hmeljar-
skih tehnologov Slovenije,
v soboto je bil drugi hmeljar-
ski triatlon in odbojkarski
turnir. V nedeljo pa se je
praznovnje začelo z četrtim
kolesarskim maratonom po
Savinjski, Šaleški in Gornji
savinjski dolini, nadaljevalo
pa s prikazom veščin šolanih
psov Kinološkega društva
Žalec. V Žalcu je bila med
tem slavnostna seja skupšči-
ne poslovne skupnosti za
hmeljarstvo SRS. Osrednji
govor je imel Ivan POTEKO,
podpredsednik lO poslovne
skupnosti, ki je opozoril na
zaostrene pogoje prodne
hmelja na tujih tržiščih, ki
postavljajo pogoje glede zaš-
čitnih sredstev. Povedal je,
da so se površine s hmeljem
povečale za 3 tisoč ha, največ
v ZDA, in opozoril, da sta
kvaliteta in čim manjši
ostanki pesticidov v hmeiju
najpomembnejša in da bodo
morah strokovnjaki prav pri
zaščiti hmelja poiskati nove,
ustreznejše rešitve. Povedal
je tudi, daje čas, ko hmeljarji
praznujejo svoj stanovski
praznik, tudi čas, ko nestrp-
no pričakujejo kolikšna bo
bera. Obiranje bodo pričeli
konec tega tedna.
Na seji so podehli prizna-
nja za nsOboljše hektarske
donose in kvahteto, imeno-
vah Viktorja Gajška iz Dre-
šinje vasi, TZO Petrovče, za
novega strešino, ter Mehto
Plaskan iz Mahh Braslovč za
njegovo spremljevalko.
Popoldne seje slavje nada-
ljevalo s povorko z motivi iz
hmeljaijenja skozi trg Bra-
slovče na prireditveni pro-
stor. Tu so več tisoč obisko-
valcem predstavih novega
starešino s premljevalko, na-
stopil je pihalni orkester iz
nemškega hmeljarskega sre-
dišča Nandlstat in prebold-
ska godba na pihala, ljudsko
rajanje pa se je zavleklo
v zgodnje jutranje ure.
T.TAVČAR
V okviru praznovanja
dneva hmeljarjev so pripra-
vili v Braslovčah tudi dve
razstavi. KUD France Pre-
šeren iz Celja je v prostorih
KS razstavilo likovna dela
svojih članov, DO SIP pa je
razstavila svoje kmetijske
stroje.
Nagrade in priznanja za
hmelj letnik 1987 so prejeli:
Savinjski golding Zorna
Žagar iz Dobriše vasi, TZO
Petrovče, za doseženih
3025 kg/ha, Jože Rojnik,
TZO Braslovče, za doseže-
nih 2888 kg/ha in Miro Ro-
tovnik, TZO Gotovlje, za
doseženih 2700 kg/ha.
Za sorto aurora so nagra-
de in priznanja prejeli:
Julij Horvat, TZO Polze-
la, za doseženih 3401 kg/ha,
Ivan Zgoričnik, TZO Šempe-
ter, za doseženih 3339 kg/ha
in Franc Marovt, TZO Bra-
slovče, za doseženih 3150 kg/
ha. Poleg teh so podelili še
deset kolektivnih nagrad in
priznanj.
T. T.
Novi hmeljski starešina Viktor Gajšek iz Drešinje vasi in
njegova spremljevalka Melita Plaskan iz Malih Braslovč.
Kmetijski Institut Slovenije priporoča:
Suša ogroža prlilelke krme
Sončno in nadpovprečno to-
plo vreme traja z manjšimi
prekinitvami že od začetka
julija. Izdatnih padavin je bi-
lo v tem času malo. Pridelek
poljščin in travinja je zlasti
na plitvih in peščenih tleh
ogrožen, zato grozi pomanjka-
nje krme za živino. Kako lah-
ko vsaj delno omilimo posle-
dice suše in pomanjkanje kr-
me? Priporočila za pridelova-
nje krme
Mnogo posevkov silažne ko-
ruze je suša že močno poško-
dovala. Koruzni posevki so ve-
činoma dosegli komaj mlečno
zrelost. V tej fazi koruzo sicer
lahko siUramo, vendar ima ta-
ka silaža zelo nizko hranilno
vrednost, je močno kisla in jo
živali malo pojedo. Taka silaža
je samo zasilna krma, ki mora
biti dopolnjena z zadostno ko-
hčino druge voluminozne kr-
me in z več močne krme kot
pri običajni silaži.
Koruzo naj bi predčasno sih-
rali samo v skrajnem primeru,
če so od suše poškodovani tudi
zgornji listi in ni upanja, da bi
se rastlina po izdatnem dežju
lahko opomogla. Pri oceni po-
škodovanosti upoštevajmo, da
je posevek lahko zelo razhčno
prizadet. Pri siliranju v stolp-
nih silosih upoštevajmo, da se
pri koruzi prizadeti od suše
bolj kot običajno razvijajo
škodljivi plini, zato je potreb-
no temeljito zračerye pri vsto-
panju v silos.
Ob pomanjkanju druge zele-
ne krme ponekod pokladajo
koruzo. S kohčino zelene koru-
ze v obroku iz več razlogov ne
kaže pretiravati! Potrebno je
predvsem postopno privajanje
na to krmo. V obroku mora biti
dovolj sena ali druge volumi-
nozne krme, daje zagotovljeno
dobro delovarxje vampa ter ne-
kaj močne krme ali žita, da se
zmai^ša nevarnost morebitne
previsoke vsebnosti nitratov
v krmi. Upoštevati moramo,
da je posebno obrok za proiz-
vodnejše živah izravnein v be-
ljakovinah in rudninskih
snoveh.
Na travinju so možni prvi
ukrepi po tem, ko bo dež iz-
datneje namočil zemljo. Šele
takrat boste pokošene travni-
ke takoj dognojili z dušikom in
sicer 150 do 200 kg KAN-a na
hektar. Priporočamo, da vso
jesensko rast na naravnih in
sejanih travnikih porabite za
zeleno krmo, pašo ali za sili-
ranje.
Pomemben vir krme so do-
sevki. Zaradi pomanjkanja
vlage v tleh je bil vznik strnišč-
nih dosevkov zelo slab, mnogi
posevki so povsem propadh.
Takoj, ko bo prvi močnejši dež
primerno namočil tla, svetuje-
mo ponovljeno setev dosev-
kov. Prednost je treba dati hi-
tro rastočim vrstam in sortam
iz družine križnic in trav. Za
setev priporočamo:
-	Krma ogrščica sorta star-
ška in krmna repica sorte per-
ko, ki ju lahko sejemo le do
konca avgusta in krmimo za
klajo do začetka zime; brez
škode preneseta tudi hujši
mraz.
-	mnogocvetna ljuljka sor-
ti draga in tetraflorum, zahte-
va sicer ranejšo setev, vendar
d^e zadovoljive pridelke krme
v jeseni tudi pri setvi do konca
avgusta. Primerna je pred-
vsem za siliranje in zeleno kr-
mo. Spomladi dasta mnogo-
cvetna ljuljka in krmna repica
ob dognojevar\ju z dušikom še
en izdaten odkos zelinja.
Septembra lahko sejemo
ozimno krmno grašico v me-
šanici z ržjo, inkarnatko in rž.
Čisti posevek inkarnatke, ki je
pri nas precej razširjen prezim-
ni dosevek, bi kazalo zaradi
slabše zanesljivosti in pozne
tehnološke zrelosti zamenjati
z grašljinko, to je mešanico in-
karnatke, mnogocvetne ljuljke
in ozimne grašice, ali pa z eno-
stavnejšo mešanico inkarnat-
ke in mnogocvetne ljuljke.
Čeprav je težko predvidevati
kakšne bodo vse posledice su-
še, pa lahko že zdaj priporoča-
mo rejcem, da si v okviru mož-
nosti in gospodarnosti prireje
zagotovijo dodatne vire krme.
Tudi letos so najbolj domiselni voz v sprevodu nagradili. Prvo nagrado si je prisluj^
aktiv mladih iz Trnave, ki je na traktorski prikolici prikazoval zaključek obirai^
hmelja in kmečke jedi, drugo Hmezad kmetijstvo Kaplja vas in tretjo AMZ iz Tabon
Zaradi suše bo mani kumaric
Pri Kmetijski zadrugi Sj
vinjska dolina so planirali, (j
bodo njihovi kooperanti prid^
lah 53 ton kumaric za Etoj
Kamnika. Kot je povedal vo<|
odkupa pri KZ Savinjska doS
na Anton Farčnik, bo odkiq
zaradi suše precej manjši. K^
marice letos prideluje 45 krne
tov-kooperantov na zadružni
organizacijah Petrovče,
bold, Vransko, Polzela, Gotov
Ije, Trnava in Tabor. Za prvi
kvaliteto, za katero dobi pride
lovalec 700 din, mora biti ku.
marica dolga od 3 do 6 cm, zj
drugo vrsto, za katero dobi 401
din, od 6 do 9 cm in za tre^
kvaliteto 80 din za kilogram.
Na sliki: Pri Vrečarjev«
v Ločnici pridno pomaga prt
nabiranju kumaric tudi 12-ley
ni sin Branko. Zaradi suše bw
do tudi Vrečarjevi pridelah p«
lovico mary kumaric.	1
TONE TAVČM
Z naložbami v razvoj
¥ Kmetllskem kombinatu Šentjur razvijajo koncentracijo
proizvodnje na velikih kmetijah
Kmetijstvo je letos zašlo v hude teža-
ve. Poslabšali so se splošni pogoji gospo-
darjenja, hkrati pa so posamezni ukrepi,
s katerimi naj bi v kmetijstvo uvedli
realne ekonomske činitelje, doslej vpli-
vali pretežno le v negativni smeri. S te-
žavami pa so se v tem času spopadali
poleg kmetov tudi delavci v družbeni
kmetijski pridelavi ter drugih dejavno-
stih Kmetijskega kombinata.
V	tako zaostrenih pogojih gospodarje-
nja pa so v šentjurskem kmetijskem kom-
binatu vseeno uresničevah letošnji proiz-
vodni in razvojni načrt. V prvem polletju
so glede na primerjalno obdobje proiz-
vedh 6 odstotkov več mleka, kar znaša
2 milijona 900 tisoč litrov, prireja govejih
pitancev se je zmanjšala za 2 odstotka,
tako da so priredih nekaj manj kot tisoč
300 ton mesa, proizvodnjo jajc pa so pove-
čah kar za četrtino in jih v šestih mesecih
prodah 14 mihjonov 500 tisoč.
Močno so v prvem poUetju povečali tu-
di prirejo prašičev, za 37 odstotkov ali
nekaj manj kot 100 ton, ter kuncev, ki so
jih vzredih 92 ton ah 31 odstotkov več kot
v primerjalnem obdobju. Za odstotek se
je v tem času povečal tudi odkup sesnih
telet (100 ton) in za 12 odstotkov pitanje
200 kilogramskih telet (skupaj nek^ več
kot 100 ton).
Ob tako povečanem obsegu primarne
pridelave pa se je povečal tudi obseg pre-
delave v tozdu Klavnica, kjer so v prvem
polletju zaklah nekaj manj kot 3 tisoč 700
govedi in pribhžno 5 tisoč 500 prašičev.
V tem času so za četrtino povečali tudi
obseg proizvodnje mesnih izdelkov, zado-
voljni pa so tudi s prometom v trgovini ter
prevoznimi storitvami, čeprav je zaradi
dela neplačanih storitev tozd Transport
posloval z rdečimi številkami.
V	Kmetijskem kombinatu se zavedsgo,
da obseg proizvodnje in storitev ni edino
merilo poslovnega uspeha, vseeno pa
močno vpliva na zapolnjenost zmogljivo-
sti in s tem lastno proizvodno ceno izdel-
kov. Ob načrtovanju za drugo polletje
v tej kmetijski delovni organizaciji priča-
kujejo, da bodo vsaj tako uspešno poslo-
vah tudi do konca leta.
Za letos so si zastavili tudi zahteven
razvojni in investicijski načrt. Na uresni-
čevanje tega načrta je sicer vplival gmotni
položaj panoge kot takšne, toda v Šentjur-
ju so znah ob izkoriščanju ugodnosti za
naložbe na manj razvita območja uresni-
čiti vehk del načrtovanih naložb.
Tako so v klavnici pričeh graditi zamr-
zovalni tunel, hladilnice in podobno. V te-
meljni organizaciji kooperantov so pričeli
uresničevati širok program posodobitve
govedorejske proizvodnje, na večjih kme-
tijah, ki obsega kar 50 naložb. Za nasled-
nje so dobih tudi del nepovratnih spodbu-
jevalnih sredstev. Uresničih so tudi že pr-
vo fazo vlaganj v širitev kunčjereje.
V družbenem sektorju kmetijstva je
seznam uresničenih naložb še večji. Na
Ponikvi je zgregen hlav za pitance, v Šent-
jurju je urejen hlev za junčke, obnovlje-
nih je 8,5 ha jabolčnih nasadov, nakupili
so mehanizacijo, obnovih silose in podob-
no. Tozd Transport je bogatejši za tri nove
kamione.
Predračunska vrednost vseh že začetih
ali uresničenih naložb je okoh 3 milijarde
dinarjev, k čemer je treba prišteti še na-
ložbe kmetov v govedorejske objekte in
objekte za svinjerejo. Del nepovratnih
sredstev za te naložbe so pridobih od re-
pubhške samoupravne interesne skupno-
sti za pospeševanje proizvodnje hrane,
precejšen pa je delež kmetov samih in pa
hranilno kreditne službe, ki bo zagotovila
del manjkajočega denarja s krediti.
Ne smemo še mimo ene pomembne na-
ložbe, ki jo pripravlj^o. Gre za načrtova^
no izgradnjo »kmetijske blagovnice«, ki
naj bi jo pričeh graditi že jeseni, namenu
pa naj bi bila predana leta 1989.
Vse te naložbe seveda niso same sebi
namen. Z njimi želijo ustvariti pogoje za
koncentracijo proizvodnje na velikih
kmetijah, želijo posodobiti in razširiti ob-
stoječo proizvodnjo v vseh tozdih. Želijo
ohraniti stik s sodobno tehnologijo, pove;
čevati delež na trgu in s tem zagotavljati
socialno varnost vseh zaposlenih in vseh
kmetov, s tem pa tudi prispevati k razvoju
občine.
Delavci Kmetijskega kombinata
Šentjur čestitajo vsem delovnift^
ljudem in občanom za praznik ob-
čine Šentjur
]S. AVGUST 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 11
O Štrajkih in
Janši
■J težke čase prih^amo,
čase, ki zahtevjgo tihe,
skromne in poslušne delov-
ne ljudi, predvsem pa podre-
jene takšni ali drugačni obla-
sti. Petdeseta povojna leta
nam prinašajo popolno blo-
kado »vsestransko oblikova-
ne sociaUstične osebnosti,«
osebnosti, ki je ostala zavrta
v rasti.
Nevarno postžga že javno
tožiti o bedi delavčevega
vsakdana, vsakršno kritiko
neučinkovitega vodenja ta-
ko v organizacijah združene-
ga dela kot v družbi pa »vla-
dždo^i* razred jemlje močno
osebno prizadeto in z mašče-
valnimi odzivi. Rezultatov
pa ni in ni in jih še dolgo ne
bo. Pasivni množični odpor
se širi in v določenih prime-
rih izbija tudi na ulice.
Ob mairiborskem izpadu bi
bilo vsekakor zanimivo, ob
sicer nezavidljivi vlogi repu-
bliških sindikalnih predstav-
nikov, shšati tudi oceno, ka-
ko so se v parksi uveljavila
tohko prediskutirana stav-
kovna pravila. Kaj je praksa
pokazala: ali (ne)ustrezajo
stavkovna pravila aU pa
štr^k ni bil izveden po pra-
vilih in ga bo zato mogoče
potrebno ponoviti?
Dejstvo je, da življenjska
stiska ne vpraša po pravilih,
ki so lahko tudi racionalna.
Potrebno je razumevanje
življenja, ne pravil! Skušati
razumeti govorico okolja in
ne zahtevati, da okolje razu-
me mene kot posameznika,
je velika življenjska sposob-
nost. In, če je dana, je vendar
težko marsikaj razumeti...
Kako n^ v poplavi infor-
macij, ki jih iz dosedanjih iz-
kušenj jemljem z rezervo,
oblikujem svoj odnos do afe-
re »Janša,* ki me je (nas je)
močno prizadela kot Sloven-
ca? Kaj mi lahko pomeni po-
istovetenje stališč Predsed-
stva repubhke in Predsed-
stva SZDL Slovenije z Od-
borom za varstvo človekovih
pravic? Nič mi ne pomeni!
Saj vidim, da samo moledu-
jejo kot nebogljeni pred Ve-
likim bratom. Celotna slo-
venska demokratična jav-
nost nima toliko moči sku-
p^ s svojimi predstavniki,
da bi zagotovila osnovne po-
goje za demokratičen pravni
postopek za četverico
ljudi...
In ne glede na korektno
vlogo policije ob javnih sho-
dih, pa vendar: kje je njena
odgovornost pri aretaciji na-
ših fantov? Ali dva meseca
po aretaciji tov. Ertl še ved-
no nima odgovora? Zakaj se
že r^e sam ni odločil, da za-
pusti polož^, kjer mu grozi-
jo, kot pravi? Ali pa sta prav
Ertl in Višnjič tista, ki po di-
rektivah iz Beograda obvla-
dujeta položaj na Sloven-
skem? Ce je tako potem le
vkup uboga gmajna!
SILVESTER DERVENŠEK
Šmartno ob Paki
Kolo zgodovine
nal gre naprej in
ne nazaj
»S tem, da jo spominjamo
na včerajšnji dan, ne more-
mo zadovoljiti mladine da-
nes. Moramo ji ponuditi ne-
kaj, kar pričakuje od jutriš-
njega dne.« (Oskar WESE)
Zanimivo, koliko kritike
pade na mladino. Mladi smo
vedno deležni polno očitkov,
da smo neaktivni, nezainte-
resirani, apatični, ko pa se le
»dvignemo s tal«, skoraj ved-
no naletimo na gluha ušesa,
nerazumevanje, zavračanje
oziroma še kaj več...
Nihče ne pomisli, da smo
mladi odrinjeni na rob druž-
benih dognanj, da o svoji
usodi ne odločamo »MLA-
DI« ampak »STARI«, ki
z mladino dostikrat nimajo
veliko skupnega.
Živimo v kriznih časih, ki
bodo nas mlade in naše po-
tomce najbolj prizadeli. Mla-
di ocenjujemo, da smo bili
vseskozi odrinjeni od (na-
pačnih) političnih odločitev,
ki so tesno povezane s seda-
njo krizo, od povojnega raz-
voja Slovenije in Jugoslavije
- to ni naša zgodovina, tem-
več zgodovina birokratov,
kžirieristov - zato poudaija-
mo, da se za nastali polož^
ne čutimo odgovorni. Me-
nim, da so naše zahteve po
skupni graditvi modeme in
demokratične družbe, ki
nam bo omogočila izhod iz
krize takoj, z jasnimi cilji,
upravičene.
V naši družbi, slovenski in
jugoslovanski, se bijeta dva
koncepta sociaUzma: unita-
ristični, birokratski - z veli-
kim poudarkom na JLA-in
demokratični, pluralistični,
ki ga enotno podpirata celot-
no repubhško vodstvo in vsa
demokratična javnost, ne
glede na pripadnost, sodelu-
jemo pri graditvi dinamične
in moderne družbe, ki vidi
svoj izhod iz krize na znanju
in ustvarjalnosti vseh poten-
cialov v družbi. Mladi podpi-
ramo takšno pohtiko, ki bo
potisnila kolo zgodovine na-
prej in ne nazsg.
Mladi imamo polno ener-
gije, ki jo zmoremo in mora-
mo usmeriti v produktivno
in demokratično delovanje
v družbi, zato se zavzemamo
za:
-	avtonomno in enako-
pravno mladinsko organiza-
cijo, ki bo v okviru SZDL
uveljavljala svoje interese,
-	v zvezi s tem odvračamo
transmisijsko vlogo ZSMS
in vmešavanje pohtike v po-
litiko mladih,
-	prenovo in pomladitev
vseh kadrov, ki so odgovorni
za desetletja napačno politi-
ko, obenem pozivamo vse
mlade in dela željne mladin-
ce, da se vključijo na vsa po-
dročja delovanja lokalne po-
litike (izobraževalno, kultur-
no, socialno in predvsem go-
spodarsko področje),
-	samostojno odločarvje
o usodi slovenskega naroda
- tudi z referendumom o slo-
venski in jugoslovanski
ustavi.
Obenem zelo ostro obsoja-
mo zaplet zadnjih dogodkov,
ki so vzemirili slovensko in
jugoslovansko javnost, saj
menimo, da je takšno samo-
voljno ravnarye zavrlo pro-
ces demokratizacije v Slove-
niji in v Jugoslaviji, demo-
kratizacija pa je vendar nače-
lo vsake sodobne napredne
družbe.
JOŽICA NJIV AR
Slovenske Konjice
Slovenlja-moja
dežela
(Slovenske
Konjice-moje
mesto)
»Slovenija-moja dežela«,
tolikokrat uporabljeno ge-
slo, s tohko ponosa in kultur-
ne osveščenosti. A vendar se
je našel še nekdo, ki je poi-
skal še eno takih gesel in si-
cer: »Iščemo dobrega gospo-
darja«. Mislim, da ima to
drugo prednost, tudi v na-
šem mestu.
Kot marsikatero mesto so
tudi Slovenske Konjice z ve-
liko vneme pričele post^ati
turistično mesto. Zgradili
smo hotel, uredih zelenice in
cvetlične grede, staro mest-
no jedro in ne nazadnje tudi
park, v katerem rastejo sto-
letna drevesa. Vsako mesto
stremi za tem, daje park nje-
govo ogledalo, v katerem je
moč slišati tišino, videti pa
urejenost in harmonijo.
Naše mesto je za tako ogle-
dalo poskrbelo že nekzokrat
(drugje to napravijo samo
enkrat, nato pa začeto le do-
grajujejo), vendar še vedno
ni željenega učinka. Ah je to
mogoče? Povem vam, da je,
ksgti: v našem parku človek
ne more sesti na niti eno
klop (bilo pa jih je mnogo),
ob glavnih sprehajalnih po-
teh ponoči ne sveti niti ena
svetilka (tudi te so včasih
svetile), otroci so v svojem
delu parka ogroženi z razbi-
tim steklom in koprivami (te
so včasih pokosih in počisti-
li), okrasni grmiči se dušijo
v travi (le zakaj imajo pridev-
nik »okrasni«), ob gugalni-
cah pa so namesto trate blat-
ne steze za motoriste (tudi
tega ni bilo v načrtih)... Še
mnogo je stvari, ki nam ne
laskajo, vendar so tudi poh-
valne. V tem parku imamo
namreč tudi lepa športna
igrišča, ki pa so, začuda, ure-
jena. Je mogoče, da je temu
tako, ker se s tenisom ukvar-
jajo tudi občinski možje?
Upam, da ni tako.
Sploh pa, zak^ vse to
pišem?
Zato, ker sem bila danes in
že velikokrat pred tem priča
mladostne	objestnosti
v ljubkih lesenih kolibah.
Tam namreč pbSedajo mla-
deniči, ki si ob razbijanju
steklenic in hrumenju mo-
torjev dajejo dušek z lomlje-
njem lesene strehe. Le-ta je
bila pred kratkim v celoti ob-
novljena in kot poznavalka
lahko povem, daje bilo s tem
precej dela.
Zanima me, če niso tisti, ki
so se odločili urediti park in
to tudi nekako plačati, niti
malo pomislih, kako bi to
zaščitili in ohranili? Menda
ja niso računzdi s tem, da bo-
do imeh obiskovalci parka
dovolj samoodgovomosti in
spoštov^a do skupne last-
nine. Ali pa so celo mishh, da
se bodo v parku sprehajah
samo umirjeni, počitka in
miru željni Uudje. Morda bi
tudi se, a kaj, ko ni klopi.
Vse pogosteje je mogoče
v tem delu našega mesta sre-
čati tujce-turiste, ki smo jih
velikodušno povabili v me-
stece pod Konjiško goro. Vsi
so starejši (življenje jim je že
mnogo pokazalo) in željni vi-
deti nove in nove stvari. Pre-
ko ramen nosijo fotoaparate
in neutrudno beležijo spomi-
ne - novourejen, a razdejan
park s še bolj katastrofalno
graščino v ozadju, za katero
vsi vedo, da je naša kulturna
dediščina, ki pa je, žal, ne
znamo spoštovati. A o tem
drugič. KONJIČANKA
(naslov v uredništvu).
Rastejo mladi raziskovalci
Osnovnošolci skrbUo za ohranjanje zgotlovinskega materiala
o svojem kraju
»V ljudskem izročilu živi
pripoved o ,zlatem teletu',
ki ga Šentjurčani že stoletja
brez uspeha iščejo. Turki, ki
so ropali po našem ozemlju,
so ogrožali tudi Rifhik. Rif-
ničani so ugotavljali, da
imajo premalo tlačanov za
obrambo gradu, zato so dali
zgraditi dva podzemna hod-
nika. Eden naj bi vodil do
Kozarice pri Jakobu, drugi
pa se je končal ob Voglajni
pri Čmolici:
Pravijo, da so podhoda
uporabljali v različne name-
ne. Ko je bil zadnji večji na-
pad Turkov, je rifniška grofi-
ca obupala in vse premože-
nje v zlatu pretopila v zlato
tele, v notranjost pa je skrila
nakit in dragocene kamne.
Vse to je hotela odnesti, pa ji
je zmanjkalo časa, zato ga je
dala zakopati nekje v predo-
ru ah pri izhodu. Ni se še
našel srečnež, ki bi ga od-
kril.«
Tako so zapisali v povzet-
ku raziskovalne naloge, ki
nosi naslov »Šentjur skozi
stoletja« člani zgodovinske-
ga krožka na osnovni šoli
JVanja Malgaja v Šentjurju.
Mladi zgodovinarji pa niso
Pozornosti namenili iskanju
izgubljenega bogastva z ljud-
ske legende, pač pa si že dve
leti, pod vodstvom mentori-
ce Slavice Čoklc, prizadeva-
jo pozabi utrgati vse drobne
stvari, ki se skrivcyo na pod-
strešjih krcOanov Šentjurja
in okohce.
V šolskem letu 1986/87 so
svoje raziskovalno delo
Usmerili v NOB v njihovem
kraju, letos pa so v razisko-
valni nalogi »Šentjur skozi
stoletja«, zajeli lego in sploš-
ne značilnosti kraja, arheolo-
ško podobo, gradove, razvoj
'fga in osnovne šole, arhitek-
turo in sakralne spomenike,
stare razglednice, pomemb-
ne krajane, gospodarski raz-
voj, ljudsko izročilo, izdelah
pa so tudi turistični vodnik.
Podatke so črpaU iz šolske in
cerkvene kronike, brskah so
v muzejih in po domovih
kr^anov, ki so jim z vese-
ljem odpirali vrata in jim po-
magali pri njihovem delu...
Za svoje delo so prejeh tu-
di letos Zlato priznanje
v Ljubljani in se s svojo eno
izmed najboljših nalog uvr-
stili tudi na 19. srečanje mla-
dih zgodovinarjev v Laškem,
kjer so nalogo tudi predsta-
vih.
Učencem in mentorici pa
se je zdelo, da bi za vsebino
te naloge morali izvedeti tu-
di krjoani, se« je v njej gotovo
mnogo zanimivosti za vsako-
gar. Zato so junija povabili
predstavnike družbenopoU-
tičnega življenja kraja, de-
lovne organizacije in ostale.
Odziv je bil mlačen. Zado-
voljni so bili le z odzivom
predstavnika knjižnice. Kul-
turne skupnosti. Zveze bor-
cev in kregevne skupnosti
Šentjur-Center. Toda kljub
temu niso izgubili volje za
delo v bodoče. V šolskem le-
tu 1988/89 bo razpisana nalo-
ga na temo o življenju zdom-
cev in izseljencev domačega
kraja. Ker na šentjurski os-
novni ŠoU menijo, da bi pri
njih našh težko toliko izse-
ljencev, da bi lahko izdelah
to nalogo, so izbraU drugač-
no pot. Precej materiala se
jim je kljub vsemu že nabra-
lo, zato ga bodo v bhžajočem
se šolskem letu skušah arhi-
virati in ga postaviti na
ogled. Zbrah bi tudi vs^ kar
je bilo kdeo zapisano o Šent-
jurju, bodisi da so ti zapiski
po domačijah prebivalcev,
ah po muzejih širom Slove-
nije, Jugoslavije in morda
tudi tinine. Nato bi vse to
zbrah, Šentjur pa bi bil boga-
tejši za spominsko sobico.
NATAŠA GERKEŠ
Vesele počitnice. VANČI KUMAR, 4. r., OŠ Stranice
MoJ brat
Ima temnejše lase in sive oči.
Je srednje velikosti. Na zunaj je
navaden fant, kolikor je lahko
normalen enajstletnik, ki gaje že
začelo »metati*. V šoli mu ne gre
briljantno, saj je prelen, da bi
v roke vzel kaj drugega kot TV
spored in Zabavnik, ki si ga jaz
s težavo izprosim. Po šoli slavi
kot pretepač, čeprav je zdaj v pe-
tem razredu izgubil že pol svoje-
ga slovesa. Zdaj bi mu lahko ka-
ka njegova vrstnica pošteno
spremenila videz, če bi le hotela.
Tako je v šoli. Kaj pa doma?
Nič boljši ni. saj nagaja, kjer le
more. Tega v šoli Idjub vsej svoji
nagajivosti ne počne, saj ga lah-
ko kaj hitro zgrabi za ovratnik
kakšen osmošolec ali pa učite-
ljica.
Matjaž, tako je mojemu bratu
ime, ima tudi zelo dolg jezik, saj
polovico vsega, kar mu zaupam,
pove naprej. Kljub vsem njego-
vim napakam pa je vendarle moj
brat, ki ga včasih »prebunkam,
vendar ga imam rada.
ANDREJA KOSTAJNŠEK.
7. a. r.
OŠ Primoža Trubarja
Laško
Bil sem kuhar
Bil je lep dan, mamice in atija
še ni bUo domov iz službe. Skle-
nil sem, da bom napravil prese-
nečenje - spekel bom torto. Dol-
go sem premišljevEil, kje naj sta-
knem recept. Kmalu sem ga na-
šel v kuharski knjigi. Testo je bi-
lo kmalu gotovo. Vključil sem
gumb na pečici in pekač potisnil
vanjo. Prav takrat pa je pozvonil
hišni zvonec. Na vratih se je pri-
kazal prijatelj in mi dejal: »Greva
se igrat z žogo!«
»Seveda,« sem dejal ves
srečen.
Dolgo sva se igrala. Joj, kar na-
enkrat pa sem se spomnil na tor-
to. Hitro sem stekel v kuhinjo,
toda... bilo je že prepozno. Testo
je bilo popolnoma črno, po kuhi-
nji se je grozno kadilo. Prav ta-
krat sta se pripeljala mamica in
ati. Bil sem hudo zmeden in pre-
strašen, kar sta takoj opazila tudi
starša. Po neprijetnem vonju sta
takoj ugotovila, kaj sem poče-
njal. Bila sta zelo huda, jaz pa
sem sklenil, da torte ne bom več
pekel sam. Še isti dan jo je spekel
oči. Bila je zelo dobra.
BOŠTJAN TERŽAN, 4. r.
OŠ KOMPOLE
Rada Imam stare
stvari
stare stvari lahko najdeš na
podstrešju, v babičini izbi ali pa
v stari hiši. Prav vsaka, najsi bo
črepinja, slika, knjiga, svečnik,
ogledalo, pripoveduje svojo
zgodbo, zgodbo o nečem, kar se
je že davno zgodilo in je za nas
zgodovina.
Stare stvari so veliko bolj zani-
mive kot nove. Saj ne rečem, da
imam kaj proti novim hlačam,
ampak obleči se v staro babičino
obleko, natakniti si njene stare
čevlje in zavezati ruto na glavo je
veliko bolj zanimivo.
A vendar, stare stvari spadajo
tja, kjer so in niktikor ne sodijo
v novo hišo ali pa v moderno sta-
novanje. Tam umolknejo in ne
govorijo več svojih zgodb. Naj
stara ura še naprej bije v babičini
sobi, elektronska pa naj teče
v novi.
Res imam rada te stare stvari
in zdijo se mi tako skrivnostne.
Podstrešje pa sploh ni pravo
podstrešje, če na njem ni velike-
ga kupa starih, čeprav že čisto
zaprašenih reči.
NATAŠA GORIŠEK, 7. b. r.
OŠ Vransko
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Ekstremen dosežek Jožeta Tanka
Jože Tanko Je dosegel no¥ swetO¥nl rekonJ ¥ maratonskem pla¥anju
Trmast, uporen, odločno prepričan v svoje sposobnosti,
se je 41-letni strojni inženir Jože Tanko iz Celja odločil, da
se poda na plavalno pot, kakršno še nikoli na svetu ni
nihče premagal. To pot mu je lani morje, vkleto v tisoč
pasti, že preprečilo, ko je po 40 km plavanja moral odne-
hati zaradi morskih psov. Nekateri so mu prerokovali, da
ga tudi letos ne čaka nič dobrega, saj se svetovni plavalci
odločajo za maratone, ne daljše od 50 km. Uradni svetovni
rekord, zabeležen kot ekstremni dosežek nekega Novoze-
landca pa znaša 108 km. Tankov načrt je bil premagati
130 km od Kopra preko Lignjana do Benetk.
Dobimo se dan pred
odhodom
Mario in Lučo Fafangeli
sta na svojo ribiško ladjo pri-
pela reklamne zastave spon-
zorjev, brez katerih si tako
velike akcije ni mogoče
predstavljati. Na njej bosta
Tankova žena Tončka in sva-
kinja Ljubica pripravljah
maratoncu obroke hrane.
Tudi Emil Bah, ki je vodil
organizacijska dela, si je za-
gotovil mesto na njej. Pa jo-
žetov brat Dušan, odgovoren
za masažo in mazanje. Drugo
ribiško ladjo, ki jo vodita Ru-
di Novak in Slobodan Can-
kar, so rezervirali za novinar-
je, ki se dan pred odhodom
tudi že zbirajo. Napihnejo
spremljevalna čolna in pri
sami splavitvi je že bilo jas-
no, da bodo morali vsi sode-
lujoči poprijeti za vsakršno
delo. Sestavljati začnejo zaš-
čitno kletko, dolgo 8 in širo-
ko 4 metre, ki n^j bi varovala
pred morskim psom. Tanko
je povsod zraven, misli, k^
bi bilo treba še kupiti in kje
bi lahko izvrtal še kakšen di-
nar, saj so mu priprave po-
polnoma izsušile denarnico.
start z zamudo
Tanko je skrbno izdelal na-
črt, kdaj mora skočiti v vodo,
da bo plaval samo eno noč in
dva dni in prišel na cilj v sre-
dini druge noči. Med 9. in 10.
uro, je bilo rečeno. Pa se je
zataknilo, saj spremljevalni
čolni niso mogli vleči predol-
ge zaščitne kletke in tudi
mreže je bilo premalo. Zato
so jo razpolovili ter spravih
na ladjo, da jo v primeru ne-
varnosti lahko uporabijo.
Maijan je namazal Jožeta
s kitovo mastjo, ki naj bi ga
varovala pred soncem, mra-
zom, algami... Ob 11.20 je
skočil v vodo na veselje šte-
vilnih naključnih gledalcev,
ki so se zbrali na pomolu
v Kopru, novinarjev, ki so bi-
h že tudi nestrpni, ter vseh
sodelujočih. Tekma s časom
in kilometri se je pričela.
15 sekund za kosilo
Ribiški ladji sta odpeljah
naprej, da ne bi naredili pre-
vehkih valov. Po instrumen-
tih kapitana so tudi točno
odmerili načrtovano smer.
Spremljevalni čolni, v kate-
rih je tudi dr. Vanja Vuga, so
spremljah plavalca tik ob ra-
mi. Ko so po dveh miljah
ujeli zasidrani ladji, je dr.
Vuga izmeril Jožetu srčni
utrip, temperaturo in še vo-
do, ki ima idealnih 26 °C. Jo-
že ni bil zadovoljen s pri-
pravljeno juho, ker je bil
v njej nadrobljen kruh. Kra-
tek počitek tako traja le 3 mi-
nute. Tudi ostah postanki ni-
so bih nič daljši. Še najmanj
si je Jože vzel časa za hrano,
SeO jo je popil v nekaj sekun-
dah. Običajno so bile to spa-
sirane mesne ragu juge,
mlečni napitki, čaj. Nek^
več počitka si je privoščil le
takrat, ko ga je moral Marjan
v vodi ponovno namazati.
Trajal je 10 minut.
Merilci bodo po uradnih
zapisnikih še enkrat izmeri-
li Tankovo pot, saj računa-
jo, da je plaval še nekaj več
kot 112 km. Uradni zapisnik
bodo poslali overit na
evropsko maratonsko pla-
valno zvezo v Napoli, le-te-
ga pa skupaj s TV posnetki
poslali v London, kjer naj bi
našel svoje mesto v Guin-
nessovi knjigi rekordov.
Podnevi težje kot
ponoči
Edina misel, ki spremlja Jo-
žeta v vodi, so udarci z roko.
Šteje in šteje. 2.500 z eno ro-
ko naj bi jih bilo za dve milji.
Preplaval n^ bi jih v eni uri
in 15 minutah. Pa ni bilo ta-
ko. Vsaj v začetku ne. Ni mo-
gel verjeti računici, da dela
občutno več zamahov do za-
sidranih ladij. Začel je dvo-
miti, da ga posadka vleče za
nos. Ko se je naredila noč, je
za dve milji potreboval ob
enakem tempu manj udar-
cev. Vodni tok je bil torej
glavni krivec za slabo voljo
v prvih urah. Noči se je Jože,
najbolj bal. Morskih psov ni
bilo, morje je bilo mirno in
voda še toplejša. Jože je po-
stal bolj zadovoljen.
Kot podvodni mož
N^večja prepreka, ki je
vseskozi ovirala Jožeta, so
bile razcvetene morske alge
in umazanija. Ne le na naši
strani. Ob italijanski obali je
bilo tega še vehko več. Vča-
sih je bil Jože popolnoma ze-
len, kot podvodni mož je bil.
Marjan je moral v vodo vsaki
dve uri, ter s krpo odstraniti
zeleno nadlogo z Jožetovega
telesa in ga seveda ponovno
namazati. V drugem dnevu
plavanja so obiskali posadko
italijanski cariniki. Bili so iz-
redno prijazni in navdušeni
nad akcijo, za katero pri njih
nihče ni vedel. Cariniki so
tudi prosili za dovoljenje, da
nekaj časa spremljajo akcijo.
Toliko, da vidijo kako mara-
tonec priplava do ladje in
obeduje. Zaželeli so si kozar-
ček našega vina, v zameno
pa so pustih nekaj steklenic
njihovega piva. Policija je bi-
la pripravljena odstopiti ra-
dijski kanal, da bi zveze z do-
movino bolje delovale. S tem
je bilo namreč nekaj težav in
le radioamaterju Brunu iz Iz-
ole se lahko zahvalimo, da
smo najosnovnejše podatke
sproti pošiljali radijskim po-
st^am.
cm le dosežen
Morska voda je vse bolj
razžirala Jožetovo grlo in
usta. Dr. Vuga je poleg tega
zdravil še bolečine, ki se zač-
nejo pojavljati po vsem tele-
su. Zamahi so vse težji. Po-
sadka drži pesti, ga bodri in
nagrajuje s ploskanjem. Tre-
ba je vzdržati še nekaj kilo-
metrov. Žandarji so poveda-
h, da je kanal v Benetkah za-
prt, saj je voda v njem ones-
nažena in zastrupljena. Jože
se je razsodno odločil nekaj
kilometrov pred Benetkami,
da z akcijo zaključi. Ladje so
se zasidrale, spremni čolni
pa so Jožeta popeljali do
obale, do svetilnika, ki ozna-
čuje predmestje Benetk. Po
skoraj 38 urah nepretrgane-
ga plavanja je stopil na noge
in položil našo ter itahjansko
zastavo na tla zmage. Dose-
žen je svetovni rekord, saj so
mu merilci namerili 112 km
neprekinjenega plavanja in
s tem največji cilj skromne-
ga Celjana. »Ni ga denarja, ki
bi me še enkrat pripravil, da
bi se odpravil na tako dolgo
plavalno pot«, je dejal takoj
po prihodu na ladjo, kjer se
je še nekaj časa boril z bole-
činami in krči.
Nikoli ne bom
odnehal
čez osem ur so bile ladje
že nazaj v Kopru. Tanko je,
urejen in dokaj spočit, vsa-
kemu sodelujočemu stisnil
roko. Nihče ga ni pričakal, le
novinarji smo poskrbeli, da
je skromnost, zagrizeno delo
in nadčloveški napor dobilo
neko veljavo. Nekdo je rekel,
da morja ne bo brez Tanka.
Ob tem se je Jože le nasmeh-
nil, oči pa so kazale, da že
razmišlja naprej. »Ne bom
odnehal, le cilji bodo bolj
skromni. Drugo leto bom
plaval od kraja do kraja po
slovenskih obmorskih me-
stih. 60 km v enem dnevu,
s ciljem v Trstu.«
EDI MASNEC
Za vsak obrok hrane je imel Jože na razpolago le 15 se-
kund.
Na cilju-jugoslovanska in italijanska zastavica na svetil-
niku pred Benetkami
Jože Tanko je v 38 urah nepretrganega pla-
vanja preplaval 112 km
morja med Koprom in Benetkami.
Z močnimi zavesljaji - svetovnemu
rekordu naproti
Nizozemci piezajo v Ti
Malo strahu, predvsem pa veli-
ko veselja in ponosa nad prema-
gano smerjo je bilo videti v pone-
deljek v alpinističnem vrtcu
v Tremarju, kjer so mladi turisti
iz Nizozemske opravili prve alpi-
nistične korake. Gre za goste, ki
prebivajo v preboldskem hotelu
in bližnjem kampu, k nam pa so
prišli s posredništvom Kompasa
in nizozemske turistične agencije
GAD.
Goste, pribhžno 70 jih je vsak
teden, so razdelili v dve skupini;
ml^ša ima na pro^amu več špor-
ta - poleg kolesaijer^a še vožnjo
s krakom po Savinji in plezanje
v Tremarju. Prav nad plezanjem,
ki ga vsak teden vzorno in varno
pripravijo člani Alpinističnega od-
seka Celje, so mladi zelo navduše-
ni. Pribhžno 40 metrov visoka ste-
na, kjer sicer Celjani trenirajo, je
ravno dovolj, da mladi turisti spoz-
SlavkT^
borčan, j^ji
pred osenjJ
za svojeg^
ne vihre
kovi zibki]|
ko bo postjo
Uenje posv,
gu in človej
da bo mali I
osemnajst |
človek ti,
sadove ,
v Celju?
Je kdo veH.
postal patej
cin, ki so gg^
letih prevzej
pucini v roii,
ker so živj
vendar razgj
slutil, da bo^
žameten giaj
ljudska srca'
da bo kljub i
diral smešne
v življenju U
sti? In, CeljJ
pomislih, dal
bert včasih tu
Ijen, nerazp<
bolan, pa gai
Zakaj se vemj
šah, zakaj n^
Kdove ah bii
pritrdil misli (
te: »Človeško
Več solza zna
ocean vode. N
mo, kako gl(
prostrano je, o
Bridkost ra^
oblakov in |
z navaljujočo
Od Slavka
do paba R
»Petnajst le;
sem vstopil v
danes, po dol
letih, lahko n
ločitev za dui
dovnika rasla
stega značilni
pripravljen se
izrekel kot o
dvajsetletnik,
mladostniško
duhovniški ini
khc se je vse!
odstopalo svo]
nemu in marši
izkušenemu bi
čilnemu korai
obhkovanju las
v rjavi kuti odhaja iz
mesta oh Savinji Čiovelf
Rater Robert pozna M velike besede: Mati, Domovina, Bog
in vse bolj zahtevnemu štu-
diju. Sočasno pa je zorelo
spoznanje, da verovanje ne
predstavlja samo »dela«
marveč tudi bivanje - biti
daritev. Bivanje duhovnika
kot duhovnika je bivanje
v daritvi, iz daritve in za dsu-i-
tev. Na svoje novomašne po-
dobice sem si zapisal Tago-
rejev izrek: .Življenje nam je
darovano. Zaslužimo ga
s tem, da ga sami darujemo.'
In iskreno si prizadevam, da
bi vsaj malo živel te besede.«
Pater Robert postane
Celjan
Leta 1970 je bilo, ko je
v Celje prišel v samostan na
hribčku pod Miklavžkim hri-
bom mlad pater. Samostan
je bil naseljen z družinami,
patri kapucini pa so bivali
v za silo urejenem prostoru
zakristije in m^hne kapeli-
ce. S pomočjo vernikov in
krajevne skupnosti ter priza-
devnosti patra Roberta, so
pričeli urejevati bivalne pro-
store, veroučne učilnice, del-
no so uredili knjižnico, kjer
nosi najstarejša knjiga letni-
ca 1475. V celoti jo je pater
Robert nameraval urediti le-
tos. Prihodnje leto, ko bo mi-
nilo 380 let odkar so položih
temeljni kamen kapucinske-
ga samostana in cerkve sv.
Cecihje, je nameraval odpre-
ti knjižnico tudi za obisko-
valce, na ogled pa bi bilo še
ohranjeno shkovno gradivo,
cerkvena posoda ipd. Knjiž-
nica pa sedaj še ni urejena in
še vedno čaka na ustrezne
prostore, na strokovnjake, ki
bi to uredih. Pater Robert
pravi: »Žal mi je, da bo ta
moj dolg mestu Celju ostal.«
Pater Robert je nenehno
nadzoroval delo pri obnav-
ljanju samostana in za delo
tudi sam poprijel. Danes so
samostanski prostori urejeni
vzorno in bivanje v njih je
gotovo za vse prijetno.
Samostansko življenje pa-
tra Roberta se je vsak dan
pričelo s skupno jutranjo
moUtvijo breviija, ki mu je
sledila redna maša, med šol-
skim letom verouk, pa pisar-
niško delo, skrb za vzdrževa-
nje, pogrebi, poroke, krsti,
če je bil čas je prehstal dnev-
ni tisk, prebral kakšno knji-
go, se vmes povečal moh-
tvam, vsako noč pa je luč
v sobi patra Roberta gorela
še dolgo po tem, ko je v cerk-
vi Sv. Danijela odbilo pol-
noč, zjutreo pa, ko je ura od-
bila šesto, je pater Robert
vstopal v nov dan. Vsak dan
je prinašal v njegovo življe-
nje nove ljudi, spoznaval je
nove usode, za zaprtimi vrati
spovednice je spoznaval tra-
gične življenjske usode, ki so
še vedno, za zmersg, zapisane
le v njegovem srcu. S^ res,
ena izmed njegovih mish, ki
jo je izrekel v najinem pogo-
voru je bila: »Če srce poslu-
šaš, narediš vedno prav, ko
pa pričneš razmišljati razum-
sko, že nek^ pokvariš. Sam
si očitam, da sem premalo-
krat poslušal srce in da ni-
sem bil nikoli preveč dober.«
Pater Robert - pevec
s petjem se je Robert uk-
varjal že ko je bil še Slavko,
ko je gulil osnovnošolske
klopi. Imel je prijeten glas,
kot pravi sam, in lahko je za-
pel precej visoko. Pater Me-
tod z Krškega se še danes
spominja, kako so vse žen-
ske v cerkvi vstale, ko je za-
pel Slavko. Njegova A ve Ma-
rija, ki je tohko mladoporo-
čencev pospremila v zakon-
ski pristan, pa tista o materi
in mnoge druge^ so ljudem
prirasle k srcu. Ze dolgo so
ga prosih, naj posname kase-
to, pa je odlašal. Sed^, ko se
poslavlja, se je odločil, da iz-
polni ta dolg. V samozaložbi
je v Trbovlj^ posnel v deve-
tih nočeh kaseto, ki je že po-
šla. Naj vas potolažim, da je
kaseta medtem, ko to berete,
ponovno naprodaj.
Čez dan je opravljal du-
hovniška opravila, zvečer pa
se je utrujen vozil v Trbovlje
in zjutraj še bolj utn^en pri-
hajal domov. Mislil je že, da
iz vsega ne bo nič, pa se je,
na srečo, zmotil. Čeprav pa-
ter Robert ni nikoh obisko-
val glasbenih šol, je v njego-
vem glasu nek^ kar pritegne
še tako za glasbo gluho uho.
Je to morda zaradi tega, ker
pravi, da je vedno, kadar je
pel, pel iz srca?
»Okolica cerkve sv. Ceci-
lije je lepo urejena, tu so tu-
di lepe klopce, en izmed
njih pa je že polomljena.
Tam sta se pred nedavnim
imela dva rada, zato sem
pristopil k njima in ju pro-
sil, naj gresta raje v park.
Pa mi je fant odvrnil, češ da
je Bog rekel: »Ljubimo se
med seboj.« Jaz pa sem od-
vrnil, da to sicer drži, samo
da Bog ni rekel naj se to
počne na moji zlomljeni
klopL«
Obredi patra Roberta
»Praznik je del našega živ-
ljenja. Človek žeh praznovati
svoje veselje, praznik je tre-
nutek večnosti. Po prazniku
človek skuša sneti košček
neba in ga prinesti na zem-
ljo. V tem smislu sem posku-
šal oblikovati poročni in
krstni obred. Slovesni spre-
vod skozi špalir svetov po
rdeči preprogi od glavnih
vrat do oltarja, ob zvokih po-
ročne koračnice, lepo okra-
šena cerkev, prisrčen nago-
vor, Ave Marija, možnost
zvočnega zapisa poročnega
obreda, ah video posnetek,
krajevna foto služba, in nato
v okusno urejenem prostoru
kratka slovesnost, ko smo si
nazdravih s šentjanževcem.
Marsikdo je rekel, da je k£y
podobnega videl le v filmu.
Pogosto so me povabih na
ohceti, rad sem se odzval.
Prinesel sem tudi kitaro in
nato zapel solo nevesti, star-
šem, pričam, razdrl kakšno
smešno in kar težko so me
pustili oditi. Marsikdaj so,
ko sem se pojavil, vsi utihni-
h. Nekaj časa so bih zadrža-
ni, potem pa se je vedno raz-
živelo. Priznam pa, da je bilo
sila naporno. Povsod so bili
veseh in počaščeni da sem se
odzval. In težko mi je bilo
kadar se nisem mogel odvza-
ti. Na leto sem imel okoli sto
porok. Upal bi si reči, da sem
se veselil z novoporočenci,
delil srečo staršev in novor-
jencev, in jokal ob grobovih.
Prizadeval sem si, da bi delal
in gledal s srcem. In ko sem
si včasih mishl, da ljudje pre-
več zahtevajo od mene, da
vidijo samo sebe in ne pomi-
slijo, da sem samo človek, ki
ima tudi svoje meje, svoje
vesele in žalostne dni, da
smeš biti tudi bolan in neraz-
položen, utrujen, mi je bilo
težko pri duši. Takrat sem še
posebej čutil značilnost du-
hovniškega bivanja, ki je
v nenehni žrtvovanosti. Ta-
krat sem si khcal v spomin,
da mora biti duhovnik daro-
valec in žrtev.«
Pater Robert z ljudmi, ki
jih je poročal, ni izgubil sti-
kov. Navadno so se srečah že
čez nekaj mesecev, ko so
h krstu prinesh otroka. Še
sedeO mu nekateri pišejo ob
praznikih voščilnice, zgodilo
pa se je tudi, da je prišel kdo
k njemu in rekel: »Prav nič
srečno me niste oženih.«
Pater Robert
- Človek
Ljudje so patra Roberta
l£ihko poiskali ob vsaki uri.
Uradne ure, zapisane na vra-
tih pisarne, so bile zgolj
uradna informacija, kajti pa-
ter Robert je znal prisluhniti
človeku tudi ponoči, ko so
ga neštetokrat klicah. Zato,
ker jim je bil blizu, so ga ime-
h radi. Pri ryem so iskah to-
lažbe, zavetja in kdove koh-
ko tragičnih usod je izgubilo
delček ostrine ob toph člove-
ški besedi? Njegov delovnik
ni bil odmerjen z osmimi
urami. Pa je kdaj podvomil
v pravilnost svoje odločitve
za duhovniški stan?
»Nikoh nisem podvomil
v to. Že zaradi tega ne, ker
sem videl, da sem kot du-
hovnik uspešen. Da, marsik-
do je rekel, da sem rojen za
duhovnika, drugi pa celo, da
me je za to škoda, da bi bil
lahko s sposobnostmi, ki jih
imam, še vse k^ drugega.«
Ali že slutite za kaj bi se od-
ločil, če ne bi oblekel meni-
ške kute? »Zdravnik bi bil,«
je odvrnil brez razmišljanja.
Pa bi zopet skrbel za člo-
veka.
Kohko je pomenil ljudem
je spoznal šele sedsO, ko se že
poslavlja. Ko je novica zavr-
šala med ljudmi, so zbrah
dva tisoč podpisov in poslah
priporočilo škofu, naj pater
Robert ostane v Celju. Nič ni
pomagalo. Toda patru Ro-
bertu je to pomenilo silno
oporo in priznanje, da njego-
vo osemnajstletno delo ni bi-
lo zaman. »To je bila tudi
moja moralna zmaga,« doda-
ja. »Iskreno povedano: ni-
sem si mishl, in nisem se za-
vedal, da me imsgo ljudje ta-
ko radi. Da bo izrečenih toh-
ko besed, preUtih toliko
solza...«
Minuh četrtek so patru Ro-
bertu pripravih poslovilni
sprejem tudi člani koordina-
cijskega odbora za odnose
z verskimi skupnostmi pri
OK SZDL, podobno kot je to
že prej storila KS Pod gra-
dom, l^er je bil pater Robert
delegat v socialni komisiji.
Slednji so mu v zahvalnem
pismu med drugim zapisaU:
»Pred šestimi leti ste bili iz-
voljeni v svet socialne komi-
sije pri KS. Sedaj vam teče
že drugi mandat. V teh letih
delovanja ste dokazah, da ste
bih vredni zaupanja kr^a-
nov. Znah ste tenkočutno
prisluhniti vsem težavam
človeka. Ljudje so vam radi
zaupali, odprh so vam tudi
najskrivnejše kotičke srca.
Včasih je bila dovolj samo
vaša beseda tolažbe - in že se
je zjasnil obraz človeka, vča-
sih samo pryateljski stisk
dlani možu ah ženi in že sta
bila močnejša pn premago-
vanju tegob življenja. Tudi
za nas, socialno komisijo, je
bil dan lepši, kadar smo se
zbrali na sestanku in ste bih
prisotni tudi vi. Takrat smo
vedeh, da bomo zadovoljivo
reših vse probleme, tudi
s pomočjo vaše strpnosti in
ljubezni do sočloveka.«
Ob slovesu bolečino patra
Roberta gotovo blaži trdna
vera. »Vera je gonilna sila
mojega delovanja, je tista
centralna vrednota, ki jo
skušam živeti najprej sam in
potem te vrednote dati
z vsem spoštovanjem do člo-
vekove osebne svobode tudi
drugim.«
iz Celja v Švico
»Težko odh^am iz Celja.
Bolj ko se bliža datum moje-
ga odhoda, težje mi je pri
srcu. Zrasel sem s temi ljud-
mi ob Savinji, preživel z nji-
mi celo generacijo. Poročal
sem že otroke, ki sem jih kr-
stil in ki so bih pri meni pri
prvem obhajilu. Res, never-
jetno kako čas teče... Živel
sem samo za ta rod, in pog-
nal globoke korenine, zato
žehm biti pokopan v Celju.«
»Če greš na vojno, zmoli
en očenaš, če greš na morje,
zmoli dva, če si jemlješ že-
no, zmoli tri.«
Poljski pregovor
Komentar patra Roberta:
»Mi smo pri poročnem obre-
du molili vedno le en oče-
naš, pa ne zato, ker bi novo-
poročenci odhajali na
vojno.«
Pater Robert torej odh^a
za pet let v Švico, kjer bo
zbiral in družil Slovence. Ob
sobotah in nedeljah bo pre-
vozil okoli 400 km, ker bo
moral maševati na razhčnih
koncih. Stanoval bo v kapu-
cinskem domu v Ziirichu
med švicarskimi patri. Pravi,
da je tudi zanj še vse to bolj
ah manj neznanska in doda-
ja: »Ko bo moje delo steklo,
se bom oglasil tudi v Novem
tedniku in na kratko opisal,
kakšno je življenje naših iz-
seljencev in zdomcev v Švi-
ci. Gotovo pa se mi v Švici
odpira neverjetno širok in
pester delokrog. Upam si
trditi, da obstajajo tri vehke
in svete besede, ki imajo tudi
v tujini še večjo težo. To so
besede: Mati, Domovina,
Bog. Prizadeval si bom, da
bodo te besede oživele v
srcih naših zdomcev in izse-
ljencev. Le tako bo v njih ži-
vela misel na mater, spomin
na domovino in da bodo
v svojih srcih nosih vero svo-
jih očetov, da se ne bodo iz-
gubih v tujini.«
Ob teh velikih besedah je
vsaka novinarjeva odveč.
Morda si drzne za konec do-
dati misel le še M6r Jokai:
»Vehki duh ni velik zato, ker
bi pričakoval nagrado v času
življenja ah po smrti na
onem svetu, ampak zato, ker
ne zna biti m^hen.«
NATAŠA GERKEŠ
»Masa uničuje posamez-
nika, ker ne trpi posamez-
nosti, ne posebnosti, ali
osvoji si njegova dela. Posr-
ka sok invrže lupino na
cesto«.
Ivan Cankar
Pater Robert ima nadvse
rad izrek francoskega du-
hovnika Michela Quista:
»Premalokrat jem s prijate-
lji, vedno se mi malce zdi,
da tratim čas. Ali je to iz-
gubljen čas? Ali Jezus v Ka-
ni zares ni imel drugega de-
la kot da je šel piti z vašča-
ni? Prav Gospod, šel bom
jesti s tistimi, ki jih imam
rad in s tistimi, ki jih bom
vzljubil, ko jih bom pobliže
spoznal. Vendar te prosim,
prizanesi mojim jetrom.«
Pater Robert ima namreč
tudi sam kronično okvaro
jeter. »Pa ne od pijače,« do-
da hitro. Zaradi okvare je-
ter je že večkrat iskal po-
moč v zdraviliščih.
Knjižnica je samo eden izmed prostorov samostana, kjer
je pater Robert preživel precej svojega časa.
Ta spominska plošča bo samo eden izmed vidnih dokazov, da je na hribčku pod Miklavž-
kim hribom dolgih 18 let preživel pater Robert.
iiariu
^rta.
^aniziran tovrstni
■'ve turistične po-
ji območju, veljalo
•^bi jo še razširili,
^ne daljše ture
s^ je v Celju
I dobrih in izkuše-
'da se Preboldča-
'laprej ni bati za
''ske. V anketi, ki
jo opravljsoo med gosti, je veliko
pohval in nek^ predlogov za iz-
boljšave. Program, v katerem so
izleti v Logarsko dolino, Postojno
in Ljubljano, Ptuj in Rogaško Sla-
tino ter Celje, vožnja s savirpskim
taksijem (kmečko vprego) in ve-
černe prireditve v Preboldu, je do-
volj zanimiv za veliko turistov. Ze-
lo dobro pa sta ponudbo ocenila
tudi direktor GAD in predstavnik
Kompasa, ki sta prišla v Prebold
pred dnevi. Skratka, Preboldčani
so dokazali, da se lahko tudi hotel
na kontinentu uspešno vključi
v turistične tokove.
SREČKO ŠROT
14. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUSTift
NOČNE
CVETKE
•	Drago T. iz Vojnika
je sedel za volan »v
spremstvu« maliganov,
zato je bilo njegovo sreča-
nje z miličniki precej vro-
če. Dragu so prepovedali
nadaljnjo vožnjo, vseeno
pa se je čez nekju časa
spet opogumil, sedel za
volan in zavestno kršil
predpise. Ker predstav-
lj£yo vinjeni vozniki veli-
ko nevarnost na cesti in,
ker je kazalo, da Drago
zlepa ne bo odnehal, so ga
mihčniki odpeljah na var-
no - v prostore za trez-
nenje.
•	Mihael L. iz Pucove
uhce je kršil javni red in
mir, ko je razgrajal doma.
Ker je kazal precejšr^o
vztrajnost, so ga miličniki
pridržah v prostorih za
treznenje, da sije njegova
družina lahko v miru od-
počila.
•	Milan K. je doma
v Goriški uhci preteped
ženo in hčerko. Milan je
moral prespati v prosto-
rih za treznenje, mihčniki
pa so mu priskrbeh še
obisk pri sodniku za pre-
krške.
•	Milan M. iz Goriške
uhce je ob celjskem pla-
valnem bazenu pretepel
Matevža C. Milan je kljub
neznosni vročini pokazal
kar precej živahnosti,
ohladil pa ga je prihod
mihčnikov. Milan je takoj
dobil »napotnico« za sod-
nika za prekrške, kjer mu
bo verjetno tudi kar pre-
cej vroče.
S.Š.
Tragedija dveli miadili ijudi
Celjski javni tožilec je
zahteval preiskavo za 19-
letno A. P. iz Prebolda, ki jo
je Uprava za notranje zade-
ve iz Celja ovadila za umor.
Gre za tragedijo dveh mla-
dih ljudi, ki je pretresla Ce-
ljane.
Vse se je odigralo v stano-
vanju 17-letnega N.J. iz Ce-
lja oziroma v stanovarpu nje-
govih staršev. Tragični dogo-
dek je odkrila mati umorje-
nega N. J., ko se je nekaj po
14. uri vrnila iz službe do-
mov. V stanovariju je bilo
precej krvi, N.J. in A.P. pa
sta bila prekrita z odejo. Fant
je bil že mrtev, dekle pa je še
kazalo znake življenja. Takoj
so pokhcali reševalce in de-
kle prepeljah v celjsko bol-
nišnico, kjer si je kmalu lah-
ko opomogla, tako da je v so-
boto preiskovalni sodnik že
opravil prvo zaslišanje, saj
A. P. ni bila več v smrtni ne-
varnosti.
Sprva je kazalo, da gre za
samomor in poskus samo-
mora, kasneje zbrana obve-
stila in preiskava v stanova-
nju pa so kazah na umor in
poskus samomora; dekle naj
bi najprej zabodlo fanta, kas-
neje pa si prerezala žile in se
zabodla.
Vse skupaj je seveda le
sum, saj so bila opravljena le
prva preiskovalna opravila,
ni pa še tudi zapisnika
o opravljeni obkukciji.
Seveda je še prezgod^, da
bi govorih tudi o vzrokih za
tregedijo. A.P. in N.J. sta
prijateljevala od začetka le-
tošnjega leta, pred časom pa
naj bi šel fant sam na morje,
kar naj bi nekoliko skalilo
njune odnose. Zato je po-
vsem mogoče, da je bilo
vmes nekoliko ljubosumno-
sti, predvsem pa veliko mla-
dostne nepremišljenosti.
S. ŠROT
Oče napadel sina
v soboto popoldne sta se doma v Aškerčevi ulici v Ceh
sprla 55-letni Marjan H. in njegov sin Bogdan. Prepir seje tak
razvnel, daje oče pograbil nož in zabodel sina v prsi. Bogdana s*^
prepeljali v celjsko bolnišnico, imel pa je precejšnjo srečo, saj j*^
bila rana, ki mu jo je zadal oče, tik pod srcem. Mihčniki bod
Marjana H. ovadili za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe^
Strela udarila v hlev
v neurju v ponedeljek zvečer je strela udarila v gospodars|(Q
poslopje last Ivana Hohlerja iz Koroške vasi pri Zrečah
Poslopje, vehko 18-krat 20 metrov, je pogorelo do tal, v njem p.
še 30 ton sena, dve žagi, mlatilnica in še več drugega orodja
K sreči so pravočasno rešili živino (razen enega prašiča), vseeno
pa je škode za približno 100 milijonov dinariev.
Nemec v tovornjalc
v ponedeljek, 8.8 opoldne, je prišlo na cesti med Ce^em in Laškim, na cestnem zavoju na spodnji
strani Polul, do hude prometne nesreče s smrtnim izidom. Iz Celja proti Laškem je vozil 41 letni
Franc Perkovič s tovonyakom. Ko je pripeljal že izven naselja Polule v bUžino desnega nepre-
glednega zavoja, mu je po levem voznem pasu nasproti pripeljal 66 letni zahodnonemški držav-
yan iz Essna, Alois Šterban. Perkovič je skušal trčenje preprečiti z zaviranjem in umikanjem
v desno. Kljub temu je prišlo do čelnega trčenja, zatem pa je Perkovič zapeljal v desno in se zaletel
v pobočje hriba. Osebno vozilo je zavrtelo iz smeri vožnje, Šterban pa je ostal vkleščen v vozilu, iz
katerega so ga izrezali gasilci Zavoda za požarno varnost Celje. Alois Šterban je zaradi hudih
poškodb na kraju nesreče umrl.
EP, foto EM
Pogini rib
Ker je dolgotrajna suša zelo znižala vodostaje v rekah
in potokih, je v zadnjem tednu prišlo na našem območju
do nekaj poginov rib. V vodah, kjer ribam počasi že
primanjkuje kisika, je nevarno že vsako manjše onesna-
ženje.
V	nedeljo je prišlo do pogina postrvi in rakov v gojitve-
nem potoku Lepena, ki se izliva v Šaleško jezero pri
Titovem Velenju. Ribe so poginile v dolžini 800 metrov, do
pogina pa naj bi prišlo zaradi pomanjkanja kisika in izlitja
gnojnice v potok.
V	ponedeljek popoldne pa je prišlo do pogina v potoku
Kozarica v Šentjurju. Ribe so poginile zaradi odpadnih
vod iz šentjurske klavnice, ki sicer ob normalnem vodo-
staju le malo bolj onesnažijo potok. Ribiči so škodo ocenih
na 1,2 milijona, pribhžno tolikšna škoda pa naj bi nastala
tudi pri poginu v Lepeni.
Dvakrat gorelo
V ponedeljek popoldne je začelo goreti v gozdu v Obrežju pri
Zidanem Mostu. Gorela je le podrast in trava v pasu širokem 200
metrov in dolgem en kilometer. Požar je nastal zaradi odvržene
steklovine iz vlakov, pogasilo pa ga je 30 gasilcev. Čeprav je na
pogorišču stražarilo 16 gasilcev, pa je ob 21.30 uri začelo
ponovno goreti. Drugič je gasilo 45 gasilcev, nastalo pa je tudi za
500.000 dinarjev škode.
Preboldski mladinci so
lani prvič organizirah ve-
hko ročk vesehco, ki so ji
dali ime žur pod Žv£ogo.
Uspeh prireditve jim je
dal pogum, da bodo po-
dobno prireditev pripra-
vih tudi ta teden. Na njej
bodo nastopili: Martin
Krpan, Avtomobih, Janez
Bončina Benč in še nekaj
ansamblov in pevcev
• Vse bolj se približuje
tudi letošnji ptujski festi-
val narodno zabavnih an-
samblov, na katerem bo
letos nastopilo 38 tovrst-
nih skupin, od tega 11 iz
širše celjske regije. Prire-
ditev bo 2., 3. in 4. sep-
tembra • Ansambel Vi-
kend iz Radeč nam je po-
slal lepe pozdrave iz Ne-
rezin, kjer igrego na ple-
sišču Počitniške skupno-
sti Krško in seveda tudi
preživhajo vroče poletne
dni • Šaleški fantje pa so
nam sporočili, da naj bi te
dni izšla njihova prva ka-
seta •
Pesem na Graški gori
Na nedeljskem srečanju
narodnozabavnih ansam-
blov na Graški gori, nad Ti-
tovim Velenjem, je bilo po
besedah organizatorja pre-
cej več kakovostnih nasto-
pov kot v prejšnjih letih.
Srečanje, 12. po vrsti, sta
priredila kulturno društvo
»Ivan Cankar« iz Plešivca in
velenjski radio. Nastopajoči
ansambli so bih izbrani na
predhodni avdiciji. Izbranih
enajst ansamblov se je pred-
stavilo s po dvema skladba-
ma. Strokovna komisija je 1.
nagrado na temo Graška go-
ra podelila ansamblu Šumah
iz Plešivca, nagrado za naj-
boljšega izvsgalca je prejel
Gornjesavski kvintet, občin-
stvo pa je bilo njgbolj naklo-
njeno ansamblu Vesna iz To-
polšice. Nagrade za izvirnost
letos niso podelih.
Po tekmovalnem delu seje
obiskovalcem predstavil vo-
jaški ansambel vojašnice
»Boris Kidrič« iz Ljubljane,
ki neguje tradicijo Prve slo-
venske proletarske brigade
»Tone Tomšič«. Za vesehco
je poskrbel ansambel Mare-
la. Na srečanju se je zbralo
letos tisoč obiskovalcev, lani
pa se je na prireditvenem
prostoru drenjalo kar 10 ti-
soč obiskovalcev.
ALEŠ OJSTERŠEK
Žur pod žvajgo
V soboto, 20. 8., bo v Preboldu maraton športa in
glasbe, ki ga ob svojem krajevnem prazniku organi-
zirajo mladinci s Prebolda. Poleg tenis turnirja za
pionirje organizirajo mladinci še športne igre za
vsakogar v sklopu akcije Razgibajmo življenje.
Pomerili se boste lahko v igranju namiznega tenisa,
metanju žoge na koš, plavanju in še čem. Ob 18. uri
pa se bo pričel Žur pod žvajgo, na katerem bodo
igrali Avtomobili, Martin Krpan, Janez Bončina
Benč z ansamblom Junaki nočne kronike, Pra-
gvald, pričakujejo pa tudi Zorana Predina. Ob
dobri glasbi boste lahko preživeli prosto soboto do
4. ure zjutraj.
GB
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	MALI BOGOVI - MARTIN KRPAN	(8)
2.	I SAW HIM STANDING THERE - TIFFANV	(4)
3.	ŠTO TO BJEŠE LJUBAV - OLIVER DRAGOJEVIČ	(5)
4.	ALPHABET ST - PRINCE	(6)
5.	EVERY DAY IS LIKE SUNDAV - MORRISEV	(4)
6.	TVOJA-CAFE	(7)
7.	IM NIN' ALU - OFRA HAZA	(2)
8.	SING THE BEATLES - RADIORAMA	(7)
9.	ONE MORE TRY - GEORGE MICHAEL	(10)
10. RECI MU VETER-SIMONA VVEISS	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	NASVIDENJE - MIHA DOVŽAN	(7)
2.	SAVINJČANI - CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(5)
3.	SINKO MOJ, ZASPI - RŽ	(4)
4.	PESEM ZATE - ZRELO KLASJE	(6)
5.	SOLČAVSKE PLANINE - MIRO KLINC	(10)
6.	VESELI GODCI - SREDENŠEK	(4)
7.	MICKA VSTANI - DOBRI ZNANCI	(9)
8.	PRIMORCI SMO VESELI LJUDJE - OTAVlO BRAJKO	(3)
9.	T'K.SI FLITNA - RUPAR	(8)
10. SPOMIN NA PRVO LJUBEZEN - ŠTAJERSKIH 7	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij-
izvajalec-
lestvica domačih melodij_
izvajalec_
ime in priimek__________________________________________
naslov_
Nagrajenca: Ivan Tamše. Polzela 138
Zlatka Zagozda, Podgorje 46, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje.
Trg kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanci izberejo v
prodajalni MELODIJA v Celju.
]S. AVGUST 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Il0k Kopitar zanesljivo potnik
ySeul
olimpijskih igrah v Seulu bomo svojega pred-
'.jvnika imeli zanesljivo tudi Celjani. To je atlet
gok Kopitar, ki bo nastopil v teku na 400 m ovire.
Rok se je udeležil že Olimpijade v Moskvi pred
»srnimi leti, ko je njegova športna kariera kazala le
■trmo pot navzgor. V Moskvi se je uvrstil v finale in
Ledel končno peto mesto kar je bil nedvomno lep
jgpeh mladega tekmovalca. Nato pa so Roka pričele
(jestiti poškodbe, zato se čez štiri leta ni mogel udele-
& olimpijskih iger v Los Angelesu. To mu je uspelo
jgtos, ko je v svoji disciplini tekel pod 50 sekundami,
^ar niu je zagotovilo vstopnico za Seul.	N.G.
itrelske novice
I Šempeter
(Inski prvak
joska strelska zveza Žalec je
javila na Gričku občinsko
^vanje v streljanju z MK
v velikem trostavu. Prvo
^ je osvojila ekipa Slavko
pder iz Šempetra s 1399 krogi
li ekipo Žalca 1396 in Bra-
(t 1296 krogov. Pri posamez-
jije bil najuspešnejši Zago-
(k iz Šempetra s 490 krogi
jŽalčanom Škodnikom 472
Ribičem iz Šempetra 336
jOV.
Hb vročini
elsko tekmovanje
idi vročini je bilo na streliš-
t Gričku v Celju občinsko
DStvo za člane v streljanju
ilokalibrsko puško v trosta-
id 600 možnih krogov. Ude-
ije bila, veijetno zaradi vro-
; skromna. Po zelo izenače-
iboju je zmagal Branko Ma-
Kovinar Štore s 498 krogi,
ITonetom Jagrom 495 in Jo-
in Jeramom 493 krogov,
boto, pa bo mestna ekipa Ce-
astopila v Doboju na veli-
turniiju jugoslovanskih
T.J
Bisko tekmovanje
ečici
iici pri Laškem je bilo v ne-
I občinsko prvenstvo v stre-
n z malokalibersko puško
skal Občinske strelske zve-
iško. Ekipno je prvo mesto
Ua strelska družina Dušan
nel Rečica (1336). Med posa-
liki je bil najuspešnejši Vin-
avrinc iz Rečice s 354 krogi
Damjanom S^ovicem s 348
atkom Deželakom s 335 kro-
Rečici pa so pripravili tudi
»j med ekipami Dušan Pože-
Comet in Unior, z malokali-
0 puško, NK pištolo stan-
in revolveijem velikega ka-
libra. V vseh treh tekmovanjih je
bila prva domača ekipa, druga
ekipa Uniorja in tretja ekipa Co-
meta.
Upokojenci so se
pomerili v streljanju
Minuli teden je bilo medobčin-
sko srečanje upokojencev celj-
ske regije. Na strelišču v Rečici
so se pomerili v streljanju. Ekip-
no je zmagala ekipa Celja, drugi
so bili Laščani tretji pa strelci iz
Slovenskih Konjic. Med posa-
mezniki je bil najboljši Ivan Era-
zem iz Laškega s 165 krogi. Celja-
ni so si s prvim mestom zagotovi-
li nastop na republiškem prven-
stvu.
Savinjski maraton
Šeststo oseminosemdeset udeležencev četrtega tradicionalnega maratona, ki ga je priredil kolesarski klub Žalec, se je
p(^alo na dvainsedemdeset kilometrsko progo, ki je potekala preko Velenja, Moziija, Letuša,Braslovč, Polzele in nazaj
v Žalec. N^številčnejšo ekipo je imel REK Titovo Velenje - 22 kolesaijev, sledijo SIP Šempeter - 19 kolesaijev, EMO Celje
- 18 kolesaijev itd. Najmlajši tekmovalec je bil desetletni Sandi Kovač iz Žalca, najstarejši pa triinšestdesetletni Miroslav
Mihec iz Maribora, oba sta uspešno prevozila progo. Maratona so se udeležih tekmovalci iz vseh koncev Slovenije, saj je
žalski maraton znan kot dobro organizirana prireditev. Ob koncu tekmovanja pa so vsi udeleženci prejeh spominsko
medaljo kot priznanje za prevoženo progo. Na shki: štart maratona je uspel	l. KORBER
Dobili smo ilržavnega prvaka
Minuli teden je bilo v Novem Sadu državno prvenstvo
v preskakovanju ovir. V celotni jugoslovanski ehti konjeni-
škega športa je postal med mladinci državni prvak Aleš
Pevec iz konjeniškega kluba Gotovlje s konjem Drago-
naijem.
To je še eno priznanje skromnim amaterskim delavcem
kluba, ki se iz dneva v dan borijo z denarnimi težavami,
vehkokrat morajo poseči v lasten žep, če se hočejo udeležiti
tekmovanj. Upamo, da bodo ob tem uspehu znah prisluhniti
in priskočiti na pomoč tudi tisti, ki so si do sedaj zatiskah oči
in ušesa.
L. KORBER
lovske novice
nednarodnem tekmovanju
■tov je Marjan Črepan iz Pe-
t dosegel lep uspeh. Med 94
Iti je zasedel drugo do tret-
esto in za sabo pustil celo
I odličnih šahistov. Črepan
s tem nastopom in še z ne-
rimi drugimi že zagotovil
Irating točk kar mu zado-
'za naslov mednarodnega
J.G.
Lepi boji mladih
tenisačev
Minuli teden so imeli
člani Šaleškega tehniške-
ga kluba iz Titovega Vele-
nja polne roke dela. Pri-
pravih so namreč državno
prvenstvo za mladince do
18. let. Nova mladinska te-
niška prvaka sta Goran Mi-
hajlovič iz beograjske Cr-
vene zvezde, pri mladinkah
pa petn^stletna Nadin Er-
cegovič iz Sphta. Finale se
je odvijalo v soboto pred
številnim občinstvom, v fi-
nalu pa je pri fantih poleg
Mihajloviča nastopil še
Mitja Vatovec iz Portoroža,
pri dekletih pa Ivona Hor-
vat iz Mladosti. Teniško pr-
venstvo je bilo vzorno orga-
nizirano, so po zaključku
menih tako gostje in teni-
ški strokovryaki, kot tudi
domačini.
IMaJa Palaversič
v Topru
v ponedeljek se je na obisku
v'celjski tovarni Toper mudila
mlada teniška igralka iz Splita,
Maja Palaversič, ki se ponaša
z naslovom državne in mladin-
ske prvakinje v dvojicah. Mla-
do, obetavno igralko so v celjski
tovarni Toper vzeli pod svoje
okrilje in sklenili z njo petletno
pogodbo o sponzorstvu.
Deskarska regata
Na Slivniškem jezeru je bila mi-
nuli vikend regata v deskanju,
ki se jo je udeležilo 11 deskar-
jev.Prvi je bil Matjaž Arzenšek iz
Prebolda, drugi Silvo Gobec in
tretji Matej Šešerko, oba iz Šent-
iuria.
Troboj železnih
Društvo Triatlet iz Celja je
priredilo že drugi tradicionalni
hmeljarski triatlon železnih
v Braslovčah. V vročem in so-
parnem dnevu se je podalo na to
trdo telesno preizkušnjo devet-
inosemdeset tekmovalcev
v treh kategorijah: moški - od
18 do 30 let, od 31 do 45 in od 45
in starejši, ženske pa v enotni
kategoriji.
Preizkušnja je obsegala plava-
nje 1500 metrov, kolesaijenje na
55 kilometrov ter tek na 10 kilo-
metrov. Vsak tekmovalec je pre-
jel spominsko medaljo, najboljši
v posameznih kategorijah pa po-
kal in priznanje. Tudi ta naporna
preizkušnja je minila brez večjih
nezgod, razen manjših odrgnin
na kočljivih mestih, žuljev in pa
seveda obvezno tu in tam kakšne
preluknjane zračnice. Ves potek
tekmovanja je skrbno spremljala
usposobljena ekipa zdravnikov
in medicinskega osebjg športne
medicine zdravstvenega centra
Celje. Za dobro povezavo in pa
hitre informacije so se tudi to-
krat potrudili radioamaterji žal-
skega društva. Najmlajši tekmo-
valec je bil osemnajstletni Jurij
Slapšek, najstarejši pa enainšest-
desetletni Drago Smodiš, ki se je
triatlona udeležil tudi lansko le-
to. Da pa smo tudi Štajerci jekle-
ni, pove podatek, da se je tekmo-
vanja udeležilo kar devetnajst
tekmovalcev z ožjega celjskega
območja.
Rezultati: moški 18-30 let
-	1. Janez Tomšič, 2. Igor Kogoj,
3. Matjaž Mraz iz Celja, 31-45 let
-	1. Brane Breznikar Ravne (naj-
boljši čas tudi lansko leto), 2. An-
drej Lanišek, 3. Franc Hafner, 45
let in več - 1. Maks Stopar, 2.
Štefzm Hvastja, 3. Matija Horvat.
Ženske - 1. VUma Stropnik
Enotna misel vseh nastopajo-
čih je bila »V Braslovče še, proge
so odlične, domačini prijazni, or-
ganizacija celjskega društva tri-
atlet pa brezhibna.
L. KORBER
Dr^o Smodiš je bil z 61 leti
najstarejši udeleženec triatlo-
na. Plaval, kolesaril in tekal
pa je, kot da bi mu jih bilo pol
manj.
103. šahovska nagradna igra
Prispelo je 54 dopisnic, od
tega 37 pravilnih (Dr. Peter
Trifunovič). Dobitnike je iz-
žrebal Jože Urbancl, pred-
sednik 10 OOS DO Žična
Celje.
1.	nagrada
Inge Koller, St. Margarethen
61, 9412 St. Margarethen,
Karnten-Austria
2.	nagrada
Silva Zidanšek, Keršova 5,
Vojnik 63212
3.	nagrada
Darko Sehč, Latkova vas,
63312 Prebold
Skrivnostni gost v oddaji
je bil znani radijski reporter
Mirko Strehovec. Njega je
odkrila Romana Baumkir-
her. Brezno 3, Laško.
' Nagrade lahko dvignete
osebno v roku 30 dni v oglas-
no-naročniškem oddelku.
Novi tednik - Radio Celje.
104. Šahovska nagradna igra
Posamično šahovsko prvenstvo Slovenije za
člane v povojnih letih je bilo (doslej na območju
celjske regije trikrat. Lani je to tekmovanje
odlično organiziral ŠK Žalec v Žalcu, pred tem
pa je bilo dvakrat (1957 in 1977) v enem izmed
zdraviliških krajev: Kje?
DOBRNA
ROGAŠKA SLATINA
LAŠKO
Nagrajuje Keramična industrija Liboje
16. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUSTift
]S. AVGUST 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Tehnologija zaostaja za razvojem
^ Alposo¥lh iozaih Oprema Iz Cevarna le s posodabljanjem tehnologije zagotavljajo
Holjšo kakovost svojih Izdelkov
Alpos je ena tistih delovnih organiza-
cij, ki se je že pred časom usmerila v iz-
yoz in poskuša kar največ svojih izdel-
l^ov prodati na tujih tržiščih. S proiz-
vodnjo na iztrošeni tehnologiji vse težje
lovijo korak s svetovno priznanimi in
uveljavljenimi standardi, zato največ
sKrbi namenjajo posodobitvi delovnega
procesa.
V tozdu Cevarna so pred petn£gstimi
meseci začeli s proizvodnjo v novi oro-
djarni, prvi rezultati pa so zdaj že vidni.
V prvem polletju so krepko presegli načr-
tovan fizični obseg proizvodnje in name-
sto nekaj več kot 18 tisoč ton izdelkov,
naredili 20 tisoč 570 ton cevi in profilov iz
jekla oziroma aluminija. Celotni prihodek
v tem tozdu znaša v prvih šestih mesecih
15 milijard 600 mihjonov dinaijev, kar če-
trtino tega pa so ustvarili s prodajo na
klirinški in konvertibilni trg. Najbolj so
zadovoljni prav z naraščanjem izvoza na
konvertibilni trg, saj so v Cevarni za celot-
no leto 1988 načrtovali 4 tisoč ton izvoza
na tržišča Evropske gospodarske skupno-
sti in Avstrije, zdaj pa so že ob polletju
izvozih 5 tisoč 600 ton.
Dobri izvozni rezultati pa niso posledi-
ca nekaj naključno sklenjenih večjih na-
ročil za tuje poslovne partnerje, temveč
načrtnega, dolgoročnega sodelovanja
s tujimi firmami. Tako so se povezovanja
s tujimi poslovnimi partnerji lotili tudi
v tozdu Oprema, kjer izdelujejo predvsem
trgovinsko opremo ter kovinsko in kom-
binirano pohištvo. Trgovinska oprema, ki
jo izdelujejo v Opremi je primerna za
opremljanje veleblagovnic, marketov in
diskontov, v zadnjem času pa so se lotih
tudi opremljanja specializiranih proda-
jaln, kjer je treba najprej omeniti številne
butične in speciahzirane oddelke bla-
govnic.
Proizvodni program aluminijastega
gradbenega pohištva ter lestev, ki sta še
pred leti pomenila glavnino Opremine
proizvodnje, v zadnjem času vse bolj krči-
jo na račun kombiniranega pohištva (kjer
se v zanimivih inačicah pojavlja sožitje
lesa, plastike in kovine), in pohištvenih
programov za opremo restavracij, jedilnic
ter vrtov.
Prav za posodobitev proizvodnje kovin-
skega pohištva so v Alposu že lani posku-
šali pridobiti mednarodno posojilo iz
Evropskega fonda za reintegracijo. Za-
prosih so za 460 tisoč dolarjev posojila,
s katerim bi odprli tudi 30 novih delovnih
mest za naše delavce na začasnem delu
v tujini, močno pa bi lahko tudi izboljšah
kakovost svojih izdelkov. Pri moderniza-
ciji s pomočjo tega mednarodnega posoji-
la bi del proizvodnje tudi robotizirah, kar
bi zagotavljalo zmanjšan delež izmeta in
izdelkov z napako. Zvezna komisija, ki
izbira najzanimivejše projekte za dodeh-
tev teh posojil, si je proizvodnjo ter načr-
tovane spremembe v Alposu ogledala in
menila, da projekt izpolnjuje vse zahteva-
ne razpisne postavke.
Ena pomembnejših poslovnih odloči-
tev, ki pa jo je seveda narekovalo zaostro-
vanje pogojev gospodarjenja v letošnjem
polletju, je bila v Opremi tudi zmanjšanje
zalog. Tako so bile v prvem šestmesečju
zaloge vhodnih materialov manjše za de-
setino, zaloge gotovih izdelkov kar za 47
odstotkov, medtem ko so se zaloge poliz-
delkov povečale za desetino. V proizvod-
nji so imeh zaradi tako zmanjšanih zalog
kar precej težav, saj je kar nekajkrat pri-
šlo do motenj, ker so morah čakati na
surovine z daljšim dobavnim rokom.
Delavci Alposovih tozd o v
Oprema in Cevarna se pri-
družujejo čestitkam vsem
delavnim ljudem in obča-
nom šentjurske občine ob
njihovem občinskem praz-
niku »18. avgustu«.
Program lestev.
S trgovinsko opremo, izdelano v Alposo-
vem tozdu Oprema, so opremljene šte-
vilne veleblagovnice in specializirane
prodajalne v Jugoslaviji.
Na beograjskem sejmu pohištva so
delavci Alposa leta 1986 prejeli di-
plomo za oblikovanje kombiniranega
leseno-kovinskega pohištva.
Predvsem skth za pitno vodo
šentjurski KOP gradi lasten vodni vir v Kozarlal
Čeprav se tudi šentjursko Komunalno
obrtno podjetje ne more izogniti teža-
vam, ki zadnje čase spremljajo tovrstno
•dejavnost pri nas, pa je lahko kolektiv
^^Sa podjetja, v katerem je zaposlenih 79
^elavcev, tudi na marsikaj ponosen.
* zadnjem letu so se preselili v nove
poslovne prostore, delno so obnovili
^trojni park, uvedli so avtomatsko obde-
lavo podatkov, v Kozarici gradijo šent-
jurski vodni vir, jeseni nameravajo za-
'cti z računalniškim obračunom komu-
nalnih storitev, razmišljajo pa tudi, da
••i s kakšno kooperacijo bolje izkoristili
^^oje prostore s kakšno redno proiz-
vodnjo.
Pred več kot dvajsetimi leti, ko se je
"takrat kot stanovanjsko komunalno po-
'^Jetje - začelo razvijati, današnje Komu-
'^alno obrtno podjetje Šentjur, je bil ob-
njihove dejavnosti bistveno manjši
^ot je danes. Pred štirinajstimi leti pa so
Poleg osnovnih komunalnih začeli uvajati
^^di stranske, bolj obrtne dejavnosti. Ta-
lahko danes ponudijo tudi pleskarske,
pfamične, steklarske, vodovodne insta-
.^^ijske, gradbeno-remontne, kovaške in
J^ge usluge. Njihova osnovna dejavnost
^^ je seveda ostala skrb za vodo, vzdrže-
vanje in gradnja vodovodov, kanalizacij,
čistilnih naprav, pokopališč, ulic, stano-
vanj in opravljanje kurilniške službe.
Največjo pozornost posvečajo oskrbi
z vodo, ki je bila v šentjurski občini kar
dolgo ena od največjih težav. Vodovodi so
zdaj večinoma zgrajeni v vsakem naselju,
pred kratkim pa so začeh graditi lasten
šentjurski vodni vir v Kozarici, za katere-
ga je bilo nekaj sredstev zbranih tudi z ob-
činskim samoprispevkom. Ko bo zgrajen,
bo oskrba z vodo znatno boljša, pa tudi
manj bodo odvisni od sedanjih celjskih in
šmarskih virov.
Vsa leta so se v KOP trudili za moderni-
zacijo in v zadnjih letih jim je uspelo stroj-
ni park tako posodobiti, da lahko z lastni-
mi storji opravljajo vse prej naštete dejav-
nosti. Pri svojem delu pa zelo uspešno
sodelujejo z občino, samoupravnimi inte-
resnimi skupnostmi in seveda še zlasti
s komunalno ^kuDnostjo.
Delavci Komunalno obrt-
nega podjetja čestitajo ob-
čanom Šentjurja za njihov
praznik, 18. avgust.
Tajfun iastnega znanja
Nova krožna žaga In novosti pri krmilni hidravliki
Približno 7 let je bila na Planini pri
Sevnici obrtna delavnica, v kateri so
izdelovali puhalnike, potem je delav-
nica za 7 let prerasla v pogodbeno or-
ganizacijo združenega dela, zdaj pa je
že kakšnih 7 let Tajfun s Planine delov-
na organizacija, ki je precej razširila
svoj proizvodni program in ki z last-
nim znanjem razvija novosti, s kateri-
mi prijetno preseneča svoje kupce.
Poleg kmetijskega programa, v kate-
rega sodijo puhalniki, obračalniki in tro-
silci hlevskega gnoja, gozdarsko-lesne-
ga programa, kjer gre za gozdarske vitle
za spravilo lesa iz gozda in hidravhčne
cepilce lesa, ter zimsko-komunalnega
programa, v katerega prištevajo snežne
freze in odrivne deske za sneg, so letos
v Tajfunu začeh razvijati tudi hobi pro-
gram. Stabilni vrtalni stroj je že mogoče
dobiti v trgovinah, letos pa naj bi na trg
prišla tudi nova precizna krožna žaga, ki
je bila prvič predstavljena na letošnjem
mednarodnem sejmu LESMA v Ljublja-
ni (na sliki). Žaga je sicer visoko profesi-
onalna, zaradi univerzalnosti pa primer-
na tudi za hobi. Opremljena je s paralel-
nim in kotnim vodilom, točno nastavi-
tev pa omogoča milimetrska oz. stopinj-
ska skala. Možno jo je nastavljati po viši-
ni, spreminjati kot in jo premočrtno pre-
mikati po vodihh, kar je ena njenih po-
glavitnih prednosti.
Sicer pa se v Tajfunu, ki ima pribhžno
100 zaposlenih in je pribhžno leto dni
v sozdu Hmezad, vse bolj usmerjajo
v razvoj hidravličnega programa. Z na-
kupi ustreznega orodja bodo morda že
letos lahko začeh s serijsko izdelavo so-
dobnega večpolnega krmilnega ventila,
ki ga sedaj pri nas uvažamo. Krmilna
hidravlika, s katero se pri nas ukvaija le
malo podjetij, pa je tudi glavna dolgo-
ročna usmeritev Tajfuna, od katere si
vehko obetajo. Gre za načrte, ki so plod
njihovega lastnega znanja. Zaenkrat pa
je njihov glavni paradni konj enoboben-
ski gozdarski ventil, ki ga izvažajo tudi
na zahodno tržišče in s katerim v Zahod-
ni Nemčiji iztržijo znatno več kot doma.
Delavci Taj-
funa se pridru-
žujejo čestit-
kam občanom
Šentjurja za nji-
hov praznik
18. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUSTift
Sklenili posel z Japonci
Boharle¥ tozd ¥ Šentjurju le uspešen
Večina lesarskih orga-
nizacij se v zadnjih letih
ubada s težavami pri po-
slovanju, v Bohorjevi te-
meljni organizaciji Žaga
in furnirnica v Šentjurju
pa ugotavljajo, da so za-
držali in celo povečali
proizvodnjo in produk-
tivnost in da se prodaja
odvija normalno.
V tem času se jim že obre-
stuje nakup uvoženih
mokrih furnirskih škarij-
elektronsko vodenega
stroja za programirano iz-
delavo furnirskih forma-
tov (na fotografiji). Izra-
čunali so, da so novim
strojem skoraj v celoti na-
domestih uporabo trop-
skih surovin z domačimi,
saj bodo v prihodnje upo-
rabih le še 5 odstotkov tu-
jih drevesnih vrst. Na ta
način pa so tudi povečali
izvoz na konvertibilno tr-
žišče. S furnirskimi ele-
menti iz hrasta in bukovi-
ne so prodrh na zahtevno
japonsko tržišče. Tako so
sklenili donosen posel
z japonsko firmo Mitsu-
bishi, ki se ne ukvaija le
z avtomobihzmom, pač
pa tudi z gradbeništvom.
Sicer pa so njihovi kupci
z različnih krajev sveta:
Italije, Sovjetske zveze.
Nemške demokratične
republike in Avstrije.
Šentjurska žaga in furnir-
nica tako ustvari 20 od-
stotkov deviznega deleža
v skupnem prihodku.
Bohoijeva žaga in fur-
nirnica v Šentjuiju zapo-
sluje 270 delavcev, ki let-
no sežag^jo 40 tisoč ku-
bičnih metrov hlodovine
in izdelajo 4 milijone kva-
dratnih metrov furniija.
Da bi bih rezultati v pri-
hodnje še boljši, pa velju
vlagajo v posodablja^'
proizvodnje. Letos so C
pili kamion za sortiranj
hlodovine, uvozili so bi^
ni viličar za potrebe f^u"
nirnice in obnovili parj]"
ne jame za furnirsko pf^
izvodnjo in parjenje re^
nega lesa. Že nekaj 635=
pa urejajo furnirsko halo
na površini 750 kvadrat,
nih metrih, v kateri na
meravajo v prihodnjih le.
tih razvijati predelavo
hrastovega masivnega ig.
sa. Letos bodo v dozidavo
hale vložili 250 milijonov
dinaijev.
Vsem delovnim lju.
dem in občanom če-
stitajo za praznik ob-
čine Šentjur vsi za-
posleni v Bohorjevi
temeljni organizaciji
Žaga in furnirnica.
V pozd po stroje in orodje
Edini šentjurski POZD
Orodje-Oprema zaposlu-
je 23 delavcev, ki imajo
svoje delovne prostore
kar v pritličju stano-
vanjske hiše vodje te
male organizacije Ivana
Krumpergerja v ulici
Pod Vrbco 4.
Čeprav na pročelju ni
posebnih oznak, pa pravi-
jo, da jih tisti, kijih potre-
bujejo, brez težav najde-
jo, saj so znani širom Ju-
goslavije. Po naročilu iz-
delujejo stroje in orodja
za proizvodnjo hladno va-
ljanih kovinskih profilov-
cevi, pa tudi vse ostale
namenske stroje. V njiho-
ve delavnice pa najdejo
pot tudi vsi tisti, ki potre-
bujejo kakšno manjšo
uslugo in si s ponudbo
v trgovinah ne morejo po-
magati.
Pri svojem delu potre-
bujejo kakovostne vrste
jekla, s katerim zaenkrat
nimajo težav. Pri izdelavi
pa jim večkrat priskočijo
na pomoč številni koope-
ranti, zlasti ko gre za pri-
pravo tehnične doku-
mentacije. Eden njihovih
zadnjih dosežkov je stroj
za neijaveče cevi, kjer so
nadomestili uvoz, in pri
izdelavi je sodelovalo pet
velikih kooperantov.
V prihodnjih letih ne
načrtujejo bistvenih spre-
memb v programih proiz-
vodnje. Glede na vse težji
položaj različnih organi-
zacij želijo predvsem
ohraniti sedanjo raven
proizvodnje in kakovosti.
Zaposleni v POZD Orodje-Oprema Šentjur
se pridružujejo čestitkam vsem delovnim lju-
dem in občanom šentjurske občine ob njiho-
vem prazniku - 18. avgustu.
Dober začetek, kako na koncu?
Gradbincem dela ¥se bolj primanjkuje, ugota¥lJaJo tudi
¥ lngradO¥l operatM Šentjur
Gradbeništvo je čedalje bolj potisnjeno
ob rob in le stežka lovi korak z ostalimi
gospodarskimi dejavnostmi, ugotavljamo
že nekaj časa in znana je tudi že večina
razlogov za to. V času cvetoče naložbene
dejavnosti, gradnje velikih in zahtevnih,
včasih celo prerazsežnih objektov, so nova
gradbena podjetja rastla kot gobe po dežju,
zdaj pa tudi tisti največji, organizacijsko
sposobni gradbeni delovni kolektivi nima-
jo več pravega dela.
Že lani smo po prvem polletju ugotavljali,
da Ingradova Gradbena operativa Šentjur
dosega dobre poslovne rezultate, vendar
ostaja v drugi polovici leta brez zagotovlje-
nih naročil. Gradbincem je lani delo vendar-
le uspelo dobiti, čeprav se na razpise za grad-
njo posameznih objektov prijavlja čedalje
več kandidatov in je zato tudi konkurenca
vehko hujša kot pred leti. V Ingradu se zave-
dajo, da morajo biti konkurenčni z ostalimi
ponudniki, vendar vseeno menijo, da jim
občina Šentjur stoji premalo ob strani. Po-
grešajo predvsem občutek, da so v občini
potrebni, saj menijo, da svoje delo kakovost-
no in pravočasno opravijo, s tem pa bi si
želeh tudi več posluha pri največjih investi-
torjih v občini.
Vse objekte, razen stanovai^jskega bloka
v Gorici pri Shvnici in bencinskega servisa
ob obvoznici v Rogaški Slatini, kjer zdaj de-
lavci Ingradove Gradbene operative Šentjur
hitijo z delom, bodo investitorjem predali
septembra. Kako bo z delom naprej, je zdsii
še težko reči, v Ingradu pa se bodo potegova-
h za gradnjo proizvodne dvorane Toprovega
tozda Moda ter s svojimi ponudbami sodelo-
vah tudi na drugih razpisih. Z delom zgolj
dveh gradbenih objektih si namreč nekaj
manj kot 130 zaposlenih delavcev ne bo zmo-
glo zaslužiti kruh, še manj pa slediti načrto-
vanim poslovnim rezultatom.
Do septembra bodo delavci Ingradovega
tozda Gradbena operativa Šentjur še delali
na največjem gradbišču, skladiščno prodaj-
nem centru Lesnine v Ljubljani, kjer dela 50
delavcev. Prav tako pa se zaključujejo tudi
dela v Slomu pri Ponikvi, kjer za šentjurski
Kmetijski kombinat gradijo hlev za pitance,
na Lipi v Štorah, kjer bodo zgradili dve
stolpnici, ter rekonstrukcijska in vzdrževal;
na opravila v sevniškem Jugotaninu. Doslej
pa so že zgradih mrhško vežico v Šentjuiju
ter prodali vse poslovne prostore v ulici Va-
lentina Orožna v Šentjupu.
Gradbinci so zadovoljni tudi s sodelova-
^em in skupnim delom pri dokončanju pro-
jektov, ki jih ponuj^o delavcem Komunal-
no-obratnega podjetja Šentjur. Pravijo, da so
takšna kooperacijska dela tudi najugodnej-
ša, delavci KOP pa jih dobro opravijo-
V prejšnjih letih je bilo v šentjurski občim
kar nekaj pritožb, da so v stanovanjskih blo-
kih Ingradovi delavci slabo oravili svoje de;
lo, vendar so vse napake odpravih in zda)
z občinsko stanovanjsko skupnostjo dobro
sodelujejo.
Z željo, da bi v prihodnje imeli
dovolj dela v domači občini, se de-
lavci Ingradovega tozda GradbenB
operativa Šentjur pridružujejo če-
stitkam ob občinskem prazniku
»18. avgusta«.
Delavci Ingradovega tozda Gradbena
operativa Šentjur so pred kratkim zak-
ljučili gradnjo mrliške vežice v Šent-
jurju.
]S. AVGUST 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Skupinsko kasko zavarovanle
^gčeU so ¥ šentjurskem preilsta¥nlšt¥u
Ce kupiš nov avto, ki
te jc veljal celo premože-
nje, boš seveda pomislil
tudi na zavarovanje. Ka-
jlio zavarovanje novega
gvtomobila pa je že pre-
cej draga zadeva. Za nov
jugo bi zavarovalna pre-
0jija za kasko zavarova-
nje veljala približno 370
tisoč dinarjev, za kakšen
l)oljši avto pa seveda
precej več.
Da bi ol^šali finančno
breme občanov, so se
v Zavarovalni skupnosti
Triglav, Območni skup-
nosti Celje, odločili za
skupinsko kasko zavaro-
vanje. Šentjursko pred-
stavništvo pa je bilo prvo
na celjskem območju, ki
je preizkusilo, kakšen bo
odziv ljudi na njihovo no-
vost.
Pogoj je, da v eni delov-
ni organizaciji zberejo
vsaj šest interesentov za
kasko zavarovanje in da
organizacija, kjer so zapo-
sleni, podpiše pogodbo,
s katero zagotovi, da bo
mesečne obroke za zava-
rovanje odtegovala od
osebnih dohodkov zapo-
slenih. Na ta način skle-
nejo zavarovanci zavžiro-
vanje, pri katerem plača-
jo prvi obrok premije ta-
koj, ostalo pa v enajstih
mesečnih obrokih skupsu
z obrestmi, ki pa niso ta-
ko visoke kot bančne. Ko
zavarovanec sklene sku-
pinsko kasko zavarova-
nje, ima še 10 odstotkov
popusta, kar je pri tem še
dodatna ugodnost.
V Šentjurski občini te-
če skupinsko kasko zava-
rovanje že drugo leto, pr-
va delovna organizacija,
ki je k temu pristopila, pa
je bil Alpos. Letos so se
mu pridružih še v Tolu,
Zdravstvenem domu in
Kmetijskem kombinatu,
pogovori pa tečejo z Bo-
horjem. Za zavarovalnico
pomeni takšen način ne-
kohko več dela kot obi-
čajno, vsekakor pa je to
zelo ugodno za zavaro-
vanca, ki sklene zavaro-
vanje po ugodnih pogo-
jih, vse ostalo pa zanj
opravi njegova delovna
organizacija. Zadovolj-
stvo zavarovancev pa je
tudi glavni cilj Zavaroval-
ne skupnosti Triglav Ob-
močne skupnosti celje in
njenega šentjurskega
predstavništva.
Zavarovalna skup-
nost Triglav Območ-
na skupnost Celje-
predstavništvo Šent-
jur čestita vsem ob-
čanom šentjurske
občine za njihov
praznik in Jim želi pri-
jetno praznovanje.
Ekspozitura Šentjur
Na agencllo Iludle kar pozabilo
Ekspozitura Uultljanske banke Šentjur
v šentjurski ekspozitu-
ri Ljubljanske banke le-
tos ugotavljajo, da sred-
stva prebivalcev na de-
viznih, tekočih in žiro ra-
čunih naraščajo.
Po primerjavah, podat-
kov v lanskem in letoš-
ryem polletju so ugotovi-
h, da so sredstva občanov
na deviznih računih večja
za 271 odstotkov. Nekoh-
ko manjši je porast sred-
stev na tekočih in žiro ra-
čunih, kjer znaša nekaj
več kot 130 odstotkov,
najmanj pa so porasla
sredstva na hranilnih
vlogah.
Letošnja značilnost
v poslovanju šentjurske
ekspoziture pa je, da so
ponovno odobrih precej
več kreditov kot v prete-
khh letih. Vendar ne ^e
za potrošniške kredite,
saj te ljudje rgje najemajo
v trgovinah, pač pa za
kredite za nakup rablje-
nih avtomobilov, za kate-
re je vehko zanimanje,
kljub visoki obrestni me-
ri. Precej pa je letos tudi
kreditov za obrtnike in si-
cer dolgoročnih in krat-
koročnih za nakup osnov-
nih in obratnih sredstev.
V	preteklosti so redko
opažah, da bi ljudje priha-
jah v ekspozituro zame-
njat devizna sredstva za
dinarska. Tega pa je vsak
dan več, dnevno imajo tu-
di po dvajset takšnih me-
njav, ki jih pripisujejo
padcu življenjske ravni
prebivalstva.
V	ekspozituri v Šent-
ju^u im^o zaposleni to-
rej vselej dovolj dela in da
ne bi bila gneča pred
okenci prevelika, so lani
novembra odprh agencijo
v uhci Valentina Orožna.
Vendar ugotavlj^o, da
večina Šentjurčanov in
okohčanov še vedno n^-
raje zavije v ekspozituro
na Titovem trgu, čeprav
bi v agenciji prav tako
opravih vse potrebno, pa
še hitreje bi bilo. Upajo,
da se bodo tudi nove
agencije ljudje navadih,
tako kot so se šentjurske
ekspoziture Ljubljanske
banke.
Zaposleni v ekspo-
zituri Ljubljanske
banice v Šentjurju se
pridružujejo čestit-
kam vsem delovnim
ljudem in občanom
šentjurske občine za
njihov praznik - 18.
avgust.
V Aeru iščejo perspektivnejši
proizvodni program za obrat v Loki
s poslO¥anJem so ¥ Aero¥em toztJu Kemija zatJ0¥0lJnl, s prestrukturiranjem prolz¥OdnJe
pa bodo dosegli še ¥eč
Obrat v Loki pri Žusmu v šentjurski
občini, ki zaposluje 47 delavk, je naj-
manjša delovna enota Aerovega tozda
Kemija, vendar so v Aeru s poslovanjem
tega obrata zadovoljni. Pravijo, da bo
v prihodnje za obrat v Loki potrebno
najti nov, perspektivnejši proizvodni
program, ki bo dajal osnove za produk-
tivnejši in akumulativnejši način dela.
Za ustanovitev obrata so se v Aerovem
tozdu Kemija odločih po potresu na Koz-
janskem leta 1974, delovno enoto pa so
ustanovih najprej v Dobrini. V obratu so
zaposlovali predvsem ženske, ki dotlej ni-
so imele možnosti zaposlitve v bhžini do-
fna, v obratu na Dobrini pa so sprva kom-
Pletirali barvice. Proizvodnjo so vpeljah
v starih prostorih, ki bi jih bilo potrebno
temeljito obnoviti, vendar so se v tozdu
Kemija skupaj z delavkami odločili za
Sradnjo nove proizvodne dvorane v sre-
dišču krajevne skupnosti, v Loki.
V obratu v Loki je zdaj zaposlenih 47
delavk, ki predelujejo tehnološki izmet
Papiijev iz celotne proizvodnje tozda Ke-
l^iija. V prejšnjih letih je bilo v tem obratu
Ze zaposlenih več delavk, vendar so jih
^ekaj prekvalificirali in zaposlili v obratu
pisalnih trakov. V delovni organizaciji, še
P^ebej pa v tozdu Kemija, ne razmišljajo
I Krčenju oziroma ukinjanju proizvodnje
v tem obratu, saj želijo v Loki uvesti še
produktivnejše in akumulativnejše proiz-
vodne programe.
Odločitev o tem, kaj ncy bi v Loki v pri-
hodnje proizvajali sicer še ni znana, v toz-
du Kemija pa pravijo, da se bodo za nov
proizvodni program odločih do konca
septembra. Za uv^a^e nove tehnologije
in zahtevnejšega proizvodnega programa
bodo v delovni organizaciji namenih la-
sten denar iz sklada za nerazvite. Posodo-
bitev proizvodnje bo vsekakor zahtevala
tudi dodatno izobraževanje zdaj pretežno
nekvahfrciranih delavk, nek^ strokovnja-
kov pa bodo še dodatno zaposhU.
Ob polletju so v obratu v Loki ustvari-
li tudi za 412 tisoč dolarjev konvertibil-
nega izvoza, kar pomeni desetino celot-
nega izvoza tozda Kemija in 12,5 odstot-
kov konvertibilnega izvoza v tozdu. Tu-
di poprečni osebni dohodki zaposlenih
v obratu v Loki so skladni s poprečjem
v tozdu, sodijo pa med višje v šentjurski
občini.
V letošnjem prvem poUetju so delavke
v obratu v Loki opravile dela v vrednosti
milijarde 130 milijonov dinarjev, kar po-
meni, da so občutno presegle delovni
plan. V tozdu Kemija pravijo, da delavke
brez težav dosegajo zastavljeno delovno
normo, sicer pa so svojo prizadevnost le-
tos dokazale tudi z urejanjem jedilnice
v obratu. Obnove jedilnice so se spomladi
lotile povsem samoiniciativno, v tozdu pa
so za obnovo namenih potreben denar.
Družbeni standard delavk, zaposlenih
v obratu v Loki je povsem enak tistemu,
ki ga imajo delavci v tozdu Kemija. Tako
koristijo skupne počitniške zmogljivosti,
Aero ima letovanje za svoje delavce dobro
urejeno, poskrbljeno pa je tudi za družbe-
no prehrano, ki se je z letošnjo obnovo
jedilnice še izboljšala.
V Obratu v Loki so v letošnjem prvem
polletju izdelah 400 ton izdelkov, ker pa
gre za predelavo tehnološkega izmeta pa-
pirja, so bile količine surovin, pripeljane
v Loko še precej večje. Prav zaradi tega so
se v Aerovem tozdu Kemija tudi odločih,
da sodelujejo s šentjursko občino pri ure-
janju cest. Modernizacija cestnega odseka
v Hudi jami, kjer je zdaj makadamsko
nasutje, bo torej v obojestransko zado-
voljstvo, v Aeru pa bodo svoj delež za
asfaltiranje cestišča namenih iz sklada za
nerazvite. S tem bodo močno izboljšali
pogoje prevoza v Loko, kr£yani pa se že
zdaj često pohvalijo, da jim Aero pomaga
pri urejanju kraja in okohce. Tako je oko-
lica delovnega obrata v Loki vzorno ureje-
na, v Aeru pa so prispevali tudi denar za
asfaltil-anje dvorišča in parkirišč pred
proizvodno dvorano.
Zaposleni v obratu v Loki Aerove-
ga tozda Kemija se pridružujejo če-
stitkam vsem delovnim ljudem in
občanom občine Šentjur ob njiho-
vem občinskem prazniku »18. av-
gustu«.
V obratu v Loki so skladno s porastom
Rzičnega obsega proizvodnje v Aerovem
lozdu Kemija tudi sami večali fizični
Obseg proizvodnje. V celotnem tozdu je
J'zični obseg proizvodnje v prvem pol-
'®tju naraščal za 36 odstotkov, v Kemiji
Pa načrtujejo, da bi se v prihodnje obseg
Proizvodnje v obratu v Loki še naprej
Večal, vendar na račun modernizacije
Proizvodnega procesa.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
jB^VGUSTj^
RADIO CEUE
Četrtek, 18. 8.: 8.00 Poroči-
la, obvestila, 8.15 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.15
Za bolj še'zdravje; Popoldan-
ski spored: 14.00 Napoved,
informacije, 15.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ), 16.00 Čestitke
in pozdravi, 16.40 Kronika,
18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 19. 8.: 8.00 Poročila,
obvestila, 9.15 Petkov moza-
ik, 10.00 Poročila, 10.10 Žve-
plometer; Popoldanski spo-
red: 14.00 Napoved, informa-
cije, 15.30 Dogodki in odme-
vi (prenos RLJ), 16.00 Čestit-
ke in pozdravi, 17.00 Kroni-
ka, 17.15 Lestvica zabavnih
melodij, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sobota, 20. 8.: 8.00 Poroči-
la, obvestila, 8.20 Dopoldne
z vami, 9.20 Kuharski koti-
ček, 10.00 Poročila, 10.15 Ko-
ledar prireditev, 10.30 Film-
ski sprehodi: Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, in-
formacije, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica za-
bavnih melodij, 18.00 Zak-
ljuček sporeda.
Nedelja, 21. 8.: 9.00 Napo-
ved, informacije, 9.10 Poro-
čila, obvestila, 11.00 Žveplo-
meter, 11.30 Kmetijska od-
daja, 12.30 Iz domačih logov,
13.00 Kmetijska odd^a,
13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 22. 8.: 8.00 Po-
ročila, obvestila, 8.20 Šport-
no dopoldne 10.00 Poročila;
Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLJ), 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica do-
mačih melodij, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
Torek, 23. 8.: 8.00 P. \
obvestila, 8.20 Iz sv^^^
be, 10.00 Poročila-^
danski spored: l4.do J
ved, informacije, 15 on 1
čila, 15.30 Dogodki in ^
vi, (prenos RLJ),
sti tke in pozdravi, 17 n?
nika, 17.10 Lestvica d^"'
viž, 18.00 Zaključek spjj
Sreda, 24. 8.: 8.00 p.,
obvestila, 8.20 DorS
z vami, 10.00 Poročila
Koledar prireditev
danski spored: 14.60 ^
ved, informacije, 15.0o ti^
čila, 15.30 Dogodki in n/
vi (prenos RLJ), 16.00 2
ke in pozdravi, 17.00 V?
ka, 17.30 Za mlade 1?
Zaključek sporeda. '
TDO MERX-JELŠA
PO ŠMARJE PRI JELŠAH 118
Po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja
dela in naloge
VEČ POSLOVODIJ
različnih trgovskih strok sodelavcev, ki bodo znali'
s svojim delom in odnosom do kupcev ponuditi;
blago in prisluhniti potrebam in željam kupcev. i
Razen splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje-
vati še naslednje:
V. oziroma srednja ali poslovodna šola ekonomsko
komercialne smeri, 4 leta delovnih izkušenj, poskus-
na doba 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo vloge v roku 8 dni od dneva
objave oglasa splošno kadrovski službi. O izbiri bo-
do kandidati obveščeni v roku 30 dni od dneva
izbire.
Počasi je prihajala k sebi. Svatov ni več videla, a hrup
je vdiral tudi na dvorišče in zdelo se ji je, da ji kradejo
zrak, ga zastrupljajo s pijanimi šalami, s samim obstaja-
njem - in da se bo zadušila, če ne pobegne. Zbrala je vse
moči in se dvignila. Zakaj bi se vračala na delo? Enkrat
naj obvelja tudi njena! In napotila se je korak za kora-
kom vedno dlje od hrupa, od vsega, kar jo dan za dnem
bije kot z batom po glavi, a najhuje nocoj. Nocoj, ko
hoče misliti na Ivana, ko si predstavlja njega in sebe
olepšana z nageljni, kako se držita za roke, prijatelji in
znanci prihajajo k njima in jima čestitajo...
Kam je zašla ? V meglenem somraku je ostalo zadaj
mesto s svojimi varljivimi lučmi, ki mežikajo kot solzne
oči. Travnik se je mehko vdelal pod njenimi nogami.
Kako dolgo sije želela, da tako rahlo občuti pod nogami
zemljo! Sezula je čevlje: bosa bo bliže zemlji, ne bo več
tako sama, zrasla se bo z njo, četudi za en sam somračen
mestni večer, bolje se bosta razumeli, laže sporazume-
vali. Noč, nikjer nikogar. Diši otava, kopice morajo biti
nekje blizu. Zadnja letošnja košnja. Odrasla je v mestu,
a čas je merila po košnji, žetvi, oranju, pletju. Legla je.
Vrnila se bom k tebi, zemlja, ne bom do smrti zbirala
žulje med smrdljivimi gostilniškimi zidovi. Nekega dne
se bom vrnila v svojo dolino. Tam imajo noči drugačen
vonj in sirena se oglaša kod sosed, ki odpira vrata in
pravi: - Čas je, da gremo na delo. Poiskala te bom, Ivan,
pa če mi mama še tisočkrat prepove, da se srečujeva.
Našla te bom, kjerkoli boš. Počasi, narahlo, s hrepene-
njem in nagonsko zasluteno slastjo drsi z rokami po
lastnem telesu... Božala te bom. Iz kopice puli otavo in
jo mehko nastilja po tleh. Zemlja n^u ne bo izdala,
rodila bo skupaj z m.enoj. Sedi k meni, fant moj! Nocoj
bova skupaj molčala, da se nama odkrije najin dan. Po
neki noči se bo zasvitalo najino jutro, trdno verjamem
v to.
Mehka in topla je bila noč, ko se je Ana vračala. Na
slepo srečo, kot je bila prišla, je tudi zd^ izbrala pot.
Trpljenja ne boš nikoli zgrešil, pa pojdi v to ali ono smer.
Vedela je to. Delo v gostilni je občutila kot svojo muko.
Četudi so jo imeli gostje radi, ker je stregla hitro in je
bila ljubezniva, ni nikoli vzljubila tega dela. R^e bi
imela roke črne od prebiranja premoga na separaciji. Do
bolečine je hrepenela za vlažnim dotikom umazanega,
črnega kamenja. Če delaš tam, čutiš, da si samostojen
človek, da lahko preklinjaš, če ti trpljenje stiska grlo, da
se lahko zadereš, izkričiš. Z rokami sije stisnila glavo.
Vso noč ji že bobni v njej kot tedcu, kadar iz bunkerja
padajo v vagon cele grmade premoga. Tukaj pa - večno
ta narejen nasmešek, kot da vsakič požira cel šop papir-
natih rož. Dvorišče trpljenja. Hrupa ni več, hvalabogu,
svatje so se, razšli. Ko bo legla, bo še malce pokramljala
z zemljo in z ljudmi na separaciji - pa če so še tako daleč,
soji bližji kot ti tukaj, s katerimi dela. Morda bo prene-
halo tudi bobneje v glavi.
Nenadoma - bolj zaslutila je kot videla - seje od hleva
sem odtrgala senca. Hitro in tiho se ji je bližala. Ana je
pospešila korak. A ne dovolj. Dvorišče seje razprostrlo
pred njo kot ogromna, siva ploščad. Neke roke so jo
zgrabile trdo kot kovaške klešče in jo silovito obrnile
k sebi. Celo v temi je prepoznala gospodarjev obraz.
Branila se gaje. Njegovo sopenje, slinjenjein prizadeva-
nje, da jo poljubi, jo je sililo na bruhanje. Če bi mu
mogla pod zmehčane noge podvaliti kakšno poleno, bi
padel, kot je dolg in širok. A polena ni. N^j kriči? Kdo ji
bo pomagal? Gospodar je gospodar. Kot podivjana seje
branila, bila in grizla. Ne, te pohotne tace je ne bodo
obdržale. Kaj, on da ji bo oskrunil večerno srečanje
z domačim krajem!
Toliko lepote je vsrkala to noč in nikomur ne bo
dopustila, da jo potepta, pa četudi bi morala kot stekla
psica grizti do jutra.
»Kaj se delaš? Do zdaj si se vlačila okrog, mene pa se
otepaš! Ne boš se mi izmaknila...«
... Vlačila... vlačila... udarja v njeno zavest kot klo-
fute. Bobnenje v glavi je vse hujše.
Gleda ga. N^jr^je bi pohodila njegove pohotne, ste-
klene oči. Dobro ve, da njemu in podobnim ne bi mogla
nikoli razložiti, daje preprosto morala nekam pobegniti,
čim dlje od gostilniških prostorov, in da je preprosto
morala leči na zemljo, da je bila čim bliže rojenemu
dihanju, čim bliže pretakanju sokov, ki jo krepijo, kadar
se bosa napoti po brazdah.
Trepetala je od strahu in napora.
»Gospodar, usmilite se! Slabo mi je. Nocoj ne morem.
Jutri. Kadar boste le hoteli, samo ne nocoj!« je zajokala.
»Samo ne nocoj.«
Pomagalo je, gospodar je nekako pristal. Železen
objem je popuščal.
»Kaj se ti je bilo treba toliko braniti, lahko bi se tak
v začetku lepo pogovorila. S^ nisem nekakšen medve
Jutri bom pripravil posteljo zgoraj na seniku, čimi
zmrači. Ne pozabi.«
»Zapomnila si bom. Zapomnila sem si vse od prv(\
dne,« je dodala bolj zase kot zanj.
Ko se je rešila kleščastih rok, je kot splašena ptii
zletela proti stopnicam, ki so vodile v podstrešno s
bico.
Liza je ležala, vendar ni spala.
»Kakšna pa si?« jo je vprašala z dvoumin nasmehoi
Ana je s hitro kretnjo zaklenila vrata, se naslonila n&
in si oddihala.
»Oni stari gad meje napadel na dvorišču in toliko i
me ni posilil.«
Samo sveča je brlela v sobici, vendarje Ana tat
opazila, kako seje Liza vsa napela kot kakšen povedni
Ta bo gospodarja še v grobu branila, ji je šinilo skci
glavo.
»Prvo na prvo - on ni gad ampak gospodar. Tudi i
starec, dobro zna ta posel. In drugič - bi te bilo kaj maiV
če bi te povaljal, gospodarje. Tudi mene je, pa sem ži^"'
in zdrava in dam mu, kadar zaželi.«
Ana je zijala. Pred njo seje odpiral svet, ki ga sploh ^
poznala. Nenadoma je razumela, zakaj Lizi zrastejo
rogovi, kakor hitro ni gospodarja - tedaj poskuša igri^
gospodarico.
»On je res gospodar gostilne, a jaz nisem njegov kof(
da me bo jahal,« ji je odbrusila.
»Poglej jo, divjo knapovko, le kaj si domišlja! Lef
čem bi ti bila boljša od ostalih; z vsemi se tako dogaja '
»E, z menoj se ne bo.«
»Zabij si v bučo, kar ti bom nocoj povedala. DostiJ^
prišlo deklet v tole sobico - in odšlo iz nje brez denat]>^
in brez kruha. Samo Liza je pametna in ostane. Na^
dolžnost je pokorščina, ti trapa! Kje imaš premožen]^'
kje bogatega moža, da se greš trmoglavko? Ne ti nej^
nimava drugega kot svoje roke in gospodarjeve
Če se to dvoje dobro preplete, se da živeti. No, pridi
Veš, ni tako slaba gospodarjeva roka - ko ti stisne p^^
dih zastane,« seje zahihitala Liza.
»Molči, vlačuga, prodajaš se temu iztrošene^
starcu,« je siknila Ana.
Razočarana zaradi vsega, kar ji je umazalo lep več^^'
bi se bila najraje stepla z nesrečnico, s katero je tol^^.
časa delila sobo. Postalo ji je žal vsake dobre besede,
jo je kdaj rekla tej gnidi. Dvignila je pest in planila P^^ ■
kuštrasti natakaričini glavi. Liza je otrpnila. Tole P^^ -t
kaže, da je ponorelo, treba ji bo malce ohladiti kri. J
»Zgini! Poberi se! Delaš se nedolžno, a dobro '
kdo si in kakšna si. Vsi poznajo tvojo lepo mater, ^^^ L
se je z grofom, potem pa rodni sestri prevzela f^^^
začarala gaje, dajo je poročil. Vprašajo, vprašaj,
ne govori s sestro!«	^
Zaleglo je. Žalitev je zadela v sredino ranjene zav^^
»Ne dotikaj se mame! Ne dotiki! Ubiiila te bom!*
]S. AVGUST 
1988
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK

]S. AVGUST 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
18. avgust
I*
Nova trgovina za cicibane
Minulo soboto smo Celjani postali bogatejši za trgovino za malčke. Tam, kjer je bila še
pred nedavnim trgovina Dekor, so sedaj svoj prostor dobila oblačila za najmlajše, naprodaj
pa so tudi igrače, več je lesenih, ki jih sedgj niso imeh. V trgovini Ciciban, ki je do sedaj
imela kar 14 let prostore na Tomšičevem trgu, so se prodajalke in starši pritoževali, da je
trgovinica s 65 kvadratnimi metri premajhna. Novi prostori v Stanetovi uhci pa obsegajo
kar okoh 135 kvadratnih metrov prodajnih površin. Obnovitvena dela so pričeh že
v začetku maja v sodelovanju s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Obnova prostorov
je veljala okoh 90 milijonov dinaijev, okoh 70 milijonov pa so morali primakniti še za
opremo trgovine. Navdušenje staršev, ki so že v soboto vneto brskah po lepo urejenih
p«licah, je dokazalo, da je bila ta investicija potrebna.
N. G., foto: E. EINSPIELER
Smeri lučicib aipinistov
v Lučah je v zadnjem ča-
su za alpinizem in prosto
plezanje vedno več zanima-
nja. Udeležujejo se tudi al-
pinističnih odprav. Lani so
bili v Južni Ameriki, jutri
pa odhaja mini odprava
lučkega odseka za štiri me-
sece v Vosemite Park v Ka-
liforniji in v druga gorja.
Največ plezajo seveda v Sa-
vinjskih Alpah.
Skupina lučkih alpinistov
V Alpinističnem odseku
»Raduha« v Lučah je pet-
n^st navdušencev, sedem
članov, ostali so še priprav-
niki in tečajniki. Robert Su-
pin, načelnik Alpinističnega
odseka meni, da bo v prihod-
nje še več zanimanja. Njiho-
va lanska odprava v peruj-
ske Ande je osvojila tri šest-
tisočake in dva pettisočaka.
Jutri odide na pot mini od-
prava v Vosemite Park. Iz
Luč odhajata Avgust Robnik
in Aleksander Lekič, iz Alpi-
nističnega odseka Jesenice
pa se jim pridružuje Evgen
Morič. Glavni cilj odprave je
1200 metrska navpična in
previsna stena E1 Captaina
v Yosemitih. Na vrh se na-
meravajo povzpeti po eni od
smeri kjer jugoslovanske po-
novitve še ni in je tudi pri-
merno težavna. Načrtujejo
tudi obisk glavnih plezalnih
centrov kot kanjon Kolora-
da, Eldorado, Grand Canyon
in mogoče tudi Smith Ročk.
Odprava bo trajala predvido-
ma 4 mesece. »Plezanje
v granitu, kakršen je v Ame-
riki, je posebno, ki zahteva
tudi posebno drago opremo.
Potrebovali bomo tudi veh-
ko sreče. In poguma,« pravi
Avgust Robnik.
V Lučkem odseku še niso
imeli nobenih večjih po-
škodb. Vadijo največ pri Igli,
kjer so opremili več smeri.
Odh^ajo tudi v druga po-
dročja, največ pa seveda ple-
zajo v Savinjskih Alpah. Le-
tos so že organizirah 10-
dnevni tabor v Paklen
se ga je udeležila veči«^
kih alpinistov, imeli pa^''
di 4-dnevni tabor na K ^
ci. To leto so spW>
okrog 400 smeri, do^
leta pa namerav^o to ju*
podvojiti.	^
V prihodnjem letu
načrtujejo odpravo v j^?
Ameriko, kjer namerah
preplezati vzhodno stenn i
ascarana. V 1200 metrov
soki steni gore še ni nou
smeri.	^

Ob 40-letnici FISM-e, sve-
tovne organizacije čarodejev,
so se od 18. do 23. julija v Ha-
agu na svojem 17. kongresu
sešli najboljši čarodeji vseh
celin. Med 2000 čarodeji iz še-
stinštiridesetih držav je bilo
tudi skromno petčlansko ju-
goslovansko zastopstvo, med
njimi štirje iz Slovenije.
Maijan Drofenik in duhov-
nik Mirko Žeijav iz Ljubljane
sta bila tam kot opazovalca.
Vlado Mikek iz Maribora in Ja-
ni Jošovc iz Petrovč pa sta na
svetovnem srečanju tudi tek-
movala. Žal nista zastopala
barv naše države, ker Jugosla-
vija ni članica FISM. Z dovo-
ljenjem in pooblastilom pred-
sednika avstrijske zveze čaro-
dejev sta zastopala barve ce-
lovškega »Magier kluba«.
Tekmovalo je le 160 najbolj-
ših, vendar zmage ali katerega
prvih treh mest v posamezs
konkurencah nista osvoji
kljub temu, da Jani Joi
s svojo točko (s katero je b
v Cankaijevem domu osv(
Grand prix) ni razočaral,
svetovnem prvenstvu pači
jejo le najboljša mesta. V inft
macijo, »svetovni prvak« jes
letos Američan Yoly AcePi
mer, četudi menda ni imelffi
boljšega programa. Morda i
k zmagi veliko prispevalo b)
no 300 člansko ameriško!
stopstvo med »kongresniki-
Sicer pa, kot zanimiva
v čarodejstvu se pojavljajoč
vosti, povezane z veliko kort
grafije in s plesom ali poveiii
no drugače - stari tri^, ne
izvedbe... Pa tudi triki se dn
žijo, saj je bila v Haagu cena!
povprečni trik okoli sto dok
jev. Ja, tudi čarodejstvo ni ve
poceni.	r PANTELlČ
»Govoriii smo o orožju, vstaji...!«
Po hiši je dišalo po prav-
kar zmletem grozdju, duh se
je opojno zalezel tudi skozi
okna. Brajde so pravkar
obrali, trta je bila rešena te-
že, spočito so se majali hsti
v večernem vetrcu.
Tam, od koder je prišel
Dušan, ni bilo trte, še tista, ki
so jo premogli v vaseh okoh
Planine pri Sevnici, ni bila
žlahtna, vendar je bila. Za pr-
vo silo. Takšno je namreč bi-
lo tudi življenje. Za maloko-
ga dovolj dobro.
Tukaj, v Celju, Na rebri,
v varnem zavetju, je vse to
na pol pozabljen spomin in
težko je dojeti dih tistega
davnega časa. Zdaj se meša
med opojnost svežine, ki bo
začela že jutri vreti in obeta-
ti. Takšni so bih tudi časi, ko
je bil Luskaijev Ivan mlad:
vrelo je in obetalo hkrati.
Prelom s starim. Upanje, po-
mešano z vročim pričakova-
njem.
Vroče pričakovanje, kaj je
bilo to za hribovce pod Bo-
hoijem? Za vasi od Kozjega,
Lesičnega, Topolovega,
Šentvida, Planine tja do Jur-
kloštra in še naprej. Za glo-
bače, ki so jih kleli drvarji in
dninaiji, Kajžarske pare...
V Podpeči pri Planini ni
bilo skoraj nobenemu lahko.
Luskaijeva mati - in z njo
vred mnoge slovenske mate-
re tistega časa pred prvo sve-
tovno vojno - jih je rojevala,
drobljance hribovske, enega
za drugim, tja do en^stega.
Dvema ni uspelo niti, da bi
se predihala skozi najnežnej-
šo dobo. Preostahm seje živ-
ljenje odvijalo po nekakšnih
ustaljenih pravilih kozjan-
skih bajtaijev: spali so na
hlevu, seniku, kozolcu in
skozi late strmeli v večerno
nebo, za gore, čez Bohor...
Ivanu se je zahotelo biti
mehanik. Da bi drezal v dro-
bovje teh močnih strojev, ki
jih je občudoval. Da bi bil
sam močan. Reveži so vedno
občudovali moč.
Ni se še napotil v šolo, ko
je umrl oče. Z mateijo so
ostali sami - to je pomenilo
še hujše prerivanje z življe-
njem, še več goija, kruh se je
krčevito odmikal. Čakal je
na zaposhtev, kakršnokoh
pač. Da bi le bilo. Za kruh,
morda za hlače, za pomoč
domačim.
Triintridesetega leta se ga
je usmilil žalski trgovec Kve-
der in ga sprejel v trgovino,
sanje o strojih so se razblini-
le, ostal je le spomin na ve-
černo nebo nad domačo
Podpečjo. In spet gaje zasle-
dovala zla sreča: mož je pri-
šel na boben in Ivana je od-
pihnilo na cesto. Ni se došo-
lal in trgovec Jazbinšek
,v Šentvidu pri Planini je
sklenil, da mladeniču poma-
ga, vendar le do konca učne
dobe. Potem spet ni bil več
potreben.
»Tudi drugi niso imeh kaj
prida od življenja. Ludviku,
ki se je vpisal na srednjo
kmetijsko šolo v Mariboru,
je načrte prekrižala vojna
-	ustrehli so ga kot talca
1942. leta v istem mestu, kjer
je sanjaril o življenju,
o vsem, kar ga čaka, kar je še
treba postoriti. Martin je
ostal doma, fural s konji in
-	preživel. Tudi njega se je
dotaknila vojna: vse, kar se
je nabiralo v njem, ko je van-
dral skozi zapore, ga je po-
bralo kmalu po svobodi. Se-
stra Nežka, poročena z Dobr-
škovim Ivanom, ni prišla do-
mov, ostala je v Ausch-
vvitzu.«
Ivan pa je vendarle ostal
na Planini, pod strmim gra-
dom, o katerem mu je pripo-
vedovala mati (vse te bajke
so bile povezane z Veroniko
Deseniško, z imenitneži,
z zlatim teletom, ki je zako-
pano zgoraj pod gradom,
s turško hpo, z vsem, kar je
mrzhčno iskrilo duha ko^
janskega fantiča, željne?
sveta onkraj lat in rdečef«
sonca, ki je padlo za bohor
ske smreke (in bogataš
panc iz Sevnice mu je om'^
gočil, da je - z njegovim df
naijem - odprl trgovino
vendar le pod pogojem. ^
ne sme nihče vedeti za nju^
dogovor. In še sta se dogovf
rila, da bo brez prigovora df
lal vse, kar bo oni zahteval
Bodi, si je dejal mladi LU"
skar, služba pa je le.
Ko je Zupančev naspr"!
nik, trgovec Šešerko, zveden
da je za Ivanom Zupanč^^
kapital, je trgovino zara"^
močne konkurence zaP^;;
Šešerko je bil že takrat
Kulturbunda in Ivanu sej'
brž zasvitalo: Šešerko se J
bo, Slovencu od pet dd
ve, maščeval!
e(
Zgodilo se je, da so -
kmalu po kapitulaciji zna'
pri Tovorniku, krej)ki ko
janski domačiji v Sentvi^;
Dobrškov Ivan, Tovornik^
Jože, Romihov Stanko,
logov Miloš, študent Ivan
še nekaj drugih...
»Govorih smo o orožij
vstaji... tako smo se dog®^
rili z mojim bratom in '
dentom. Vedeh smo, da
mo vse to potrebovah!«
Ivan Luskar