Cena 1 Din. Volilno glasilo narodno-gospodarske stranke za občinske volitve v Ptuju. Vabilo na volilni shod narodno-gospodarske stranke ki se vrši v sredo, dne 4. lan. 1928 ob 20. uri (8. uri) zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma. Spored: 1. Poročilo nar. poslanca g. dr. L. Pivka o splošnem političnem položaju s posebnim ozirom na seljaško-demokratsko koalicijo. 2. Poročilo obl. poslanca g. L. Petovarja o delovanju obiastne skupščine s protestom zoper nove oblastne davščine. 3. Občinske volitve v Ptuju. Vabimo pristaše, prijatelje in vobče ptujske volilce, kojim še bije' zavedno narodno srce in so dovzetni za poštenost in resnico. Volilni odbor. Narodnim volilcem! , Pri zadnjih občinskih volitvah v Ptuju — T 19. oktobra 1924 — so dobilč združene slovenske stranke na skupno listo od 25 odborniških man¬ datov 20 mandatov; SDS 7, NSS 6, SLS 6, NRS 1. Nemci so dobili samo 4 odbornike, socijalisti pa 1. Ptuj je častno pokazal, da je res slovensko mesto. Slovenski občinski odbor je složno deloval in skoraj že končal triletno funkcijsko dobo. Po že izvršenem razpisu novih občinskih volitev so SI S- odborniki s pomočjo nemških odbornikov in soci- jalista zahrbtno razbili slovenski občinski odbor ter priberačili pri velikem županu v Mariboru na me¬ sto izvoljenega slovenskega župana — gcrenta, vse to v edino korist — Nemcev, ki sedaj računajo z glasovi oživljenih renegatov na večino v občin¬ skem odboru. To je treba preprečiti, vsled česar pozivamo vse naše pristaše ter res narodne volilce, da glasu¬ jejo za I. skrinjico, t. j. Narodno-gospodarsko listo! s Ptujski Slovenci! Nemci so Vas v pred- in medvojni dobi vse brez izjeme: tako slovenskega uradnika, slovenskega trgovca, obrtnika in delavca ■ zatiravali in zaničevali: po našem osvobojenju so začasno prikrivali svojo nacijonalno mržnjo, sedaj pa zopet zbirajo in organizirajo pod nemško okrilje svoječasne slovenske renegatc in narodne mlačneže. Zloglasne Ornikove metode ptujski Nemci da¬ nes zopet z vsemi silami uveljavljajo v sramoto ter narodno in gospodarsko škodo Slovencev. lOletnico majske deklaracije smo vsi Slovenci tudi v Ptuju nedavno radostno slavili, t. j. deklara¬ cije, zoper katero je divje protestiral in Slovence na dunajskem dvoru denunciral takratni ptujski občin¬ ski odbor pod županom Ornigom in podžupanom I. Steudte st. — današnjim nosilcem kandidatne li¬ ste ptujskih Nemcev in nemčurjev! Pribiti je treba dejstvo, da je nemški občinski odbor — tudi današnji nosilec nemške kandidatne liste — v svoji nacijonalni zagrizenosti vodil gonjo jzoper okrepitev slovenskega življa v Ptuju, oso- bito zoper nastavitev slovenskega uradništva; tako je v občinski seji dne 13. novembra 1912 ptujski ob¬ činski odbor soglasno zahteval za ptujsko sodišče izključno — nemške sodnike. Spoštujemo seveda vse prave in poštene Nem¬ ce, ne smemo in ne bomo pa trpeli, da lovijo za nem¬ ško listo glasove mlačnih ali gospodarsko odvisnih — Slovencev. Ne moremo pozabiti, da je današnji nosilec SLS-liste kot takratni državni poslanec častno in uspešno propagiral majsko deklaracijo, da pa je se¬ daj po preteku 10 let s pomočjo nemških občinskih odbornikov imenom SLS-organizacije v Ptuju iz¬ prosil razpust prvega slovenskega občinskega od¬ bora v Ptuju. Vabimo vse Slovence, katerim je res za narod¬ no čast in veljavo v Ptuju: _»Glasujte v I. skrinjico!«* Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Dr. Ljud. Pivko: Mešanci. Javljajo se v Ptuju zopet in nekateri bi jim radi še pomagali. Z njimi se veže samo, kdor jih ni gledal ured vojno. Morebiti tudi oni, ki imajo kurjo pamet, eno¬ dnevni spomin. Ali ste slišali leta 1906. kaj o govoru dr. Piach- kija v Ptuju in opazovali morebiti besne izraze In burno odobravanje ptujske nemškutarske mase, ki jo je izzval govornik na .večno borbo proti Sloven¬ stvu? Kdor je gledal dve leti pozneje prizore ob skupščini Ciril-Metodove družbe, ta mora vedeti, kdo so Ptujčani. S kako preciznim programom je nemško mesto zastrupljalo okolico z žganjem, In potem vleklo nase s podkupovanjem in laskanjem demoralizirane ljudi! Kakor mora na bolnikovih prsih je tiščala ptujska organizirana nemška volja na ves okraj, in ta okraj se je s krčevitimi mnogo¬ letnimi borbami jedva rešil verig, koje mu je pri¬ pravljala navidezna gospodarska sposobnost Orni- kove klike s pomočjo »Štajerca« in denarnih pod¬ por, nabranih po Avstriji in Nemčiji v svrho "germa¬ nizacije. Potovalni učitelj »Schulvereina« je pripo¬ vedoval leta 1907. v Ptuju, da je preteklega leta vr¬ gel samo Schulverein 228 000 kron k nam — in to je bil takrat denar! V »Novem Slovenskem Štajercu« v II. letniku št. 5 čitamo poročilo, da so kupili Nem¬ ci neko našo propalico za 25-kron, in zopet so imeli enega Nemca več. Tam se tudi poroča na temelju Sudmarkinega poročila, da so kupili študenta, ki je dobil 100 kron. In tisti študent je postal pozneje sod¬ nik in je za nekdanjih Judeževih 100 kron bil vedno nemškutar! To so metode! In take metode so v Ptuju zopet oživele. Gla¬ sovi za nemškega kandidata 11. septembra, nabrani po okolici in v Halozah, so stali povprečno po 25 Din. Po ceni so propale alkoholizirane duše, kaj ne? He, kaj ne veste več, slovenski župani, kako vas je obdeloval Ptuj. Ni še 20 let, ko si je prakti¬ kant na glavarstvu (Rudolf baron Steeb) upal kli¬ cati župane, ki niso hoteli sprejemati nemških ak¬ tov, vsakih 14 dni na uradni dan, ter hotel ustno razpravljati ž njimi, ker ni hotel ali ni znal pisati slovenski. »Zavoljo bedastega plemiča da bomo le¬ tali v Ptuj?« Markovski Vršič se je uprl in drugi tudi. Jedva smo si nekoliko oddahnili. Ali mislite, da so ostanki nekdanjega nemštva v Ptuju nekaj boljšega? Kdo ima kaj interesa na tem, da se sodrgi iz mešanega plemena povrne oblast nad mestom? Kdo ima kaj interesa na kompromisih s to ne¬ moralno družbo, s potvorjenimi ptujskimi nemškimi nacijonalisti? Poglejte si poedine stare nemške družine v Ptuju, ki jih je sram njihove narodne družbe! E, bogme, jaz še pomnim živo ptujske batine, pomnim tudi pljunke na lice in obleko sedaj že po¬ kojnega narodnega duhovnika iz Št. Vida, ki so ga Ptujčani ob mobilizaciji počastili na svoj slaven na¬ čin. Nasledniki so pa menda mnogo, mnogo po¬ zabili! Kurja pamet? Neznanje? Interesi? Kupljenost? Vrzite, Ptujčani, ob volitvah ncmškutarsko^ so¬ drgo ob tla! Vrzite tudi tiste, ki se s sodrgo družijo! _A__ ;- ; - 1 --- Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Občinsko gospodarstvo. Kdo nosi odgovornost za gospodarstvo ptujske ob¬ čine zadnjih treh let? Pred nami leži zapisnik z dne 5. julija 1924, ka¬ terega so lastnoročno podpisali zastopniki samo¬ stojne demokratske stranke, narodnosocijalne stran¬ ke, radikalne stranke in slovenske ljudske stranke, toraj zastopniki vseh slovenskih strank v Ptuju. Slovesno potrjen sporazum teh slovenskih strank se glasi v glavnem tako-le: »Imenovane stranke stvorijo za občinske volit¬ ve, ki se imajo vršiti za mesto Ptuj leta 1924. eno¬ ten blok pod imenom > Gospodarsko-sbcijalen blok«, s skupno kandidatno listo v švrho, da pjrevžainejo vodstvo poslov ptujske mestne občine v svbjo r ke z namenom utrditi jugoslovanski značaj mesta in postaviti mestno gospodarstvo na zdravo podlago.« Vse koalirane stranke so na pod¬ lagi tega sporazuma vodile posle mestne občine ptujske od leta 1924. naprej do novih volitev v pol¬ nem soglasju. Vse stranke so se tudi zavedale, da odgovarjajo skupno za mestno gospodarstvo, ker so se obvezale postaviti ga na zdravo podlago. V vse odseke smo pa pritegnili tudi nemške odbor¬ nike in edinega v mestnem odboru se nahajajočega socijalista. Bile so toraj v pravnem, v upravnem, gospodarskem in finančnem odseku zastopane vse, v gospodarsko-socijalnem bloku združene sloven¬ ske stranke, pa tudi nemška stranka in socialistič¬ na stranka. * V odsekih, kakor tudi v plenarnih sejah občin¬ skega sveta, so, se ‘skozi celo triletno dobo storili vsi sklepi gospodarskega značaja soglasno! Za gospodarstvo mestne občine v zadnjih treh letih odgovarjajo toraj jednakomerno vse stranke! Demokratska stranka te odgovornosti nikdar ni odklanjala, vemo pa tudi, da so se zlasti zastop¬ niki te naše stranke vso dobo trudili resno in z vso požrtvovalnostjo urediti prejšnje napake in spraviti mestne izdatke v sklad z mestnimi dohodki. Po za¬ slugi zastopnikov naše stranke so bili predloženi prvi realni letni proračuni in so se izdelovali pra¬ vilni 1 računski zaključki. Ustvarili smo bazo za red¬ no gospodarstvo na podlagi teh proračunov in ra¬ čunskih zaključkov. Da je gospodarstvo urejeno, dokazuje najbolj dejstvo, da tudi sedanji gerent in gerentski sosvet ni mogel storiti drugega, kakor, da’je o d o b r i 1 po zastopnikih naše stranke pred¬ loženi računski zaključek. Proračun za bodoče leto je pa istotako kratkomalo kopiral po naših pro¬ računih. Glavno naše načelo je bilo: štediti, štediti in zopet štediti! Tega načela se moramo držati tudi v prihodnje, ako nočemo s povišanjem doklad še bolj obremeniti prebivalcev našega mesta. Socijalisti kriče sicer za te občinske volitve po združitvi revnih Slovencev in revnih Nemcev pro¬ ti razredu bogatih Slovencev in Nemcev! Tudi mi kličemo: Združite se vsi Slovenci, pa ne proti Slovencem — v Ptuju ni razlike med bo¬ gatimi in revnimi Slovenci, žalibog je revna velika večina Slovencev. Kapital je skoraj izključno v ro¬ kah Nemcev in proti njim bijemo Slovenci še ved¬ no ne samo narodnostni, temveč še bolj gospodar¬ ski boj. Podtika se nam, da smo odgovorni za nered- nosti v mestni upravi. Kdo pa je nastavil definitivno uradnike, ki so zlorabljali svojo službo in pričeli krasti, ko je bil na magistratu še socijalistični žu¬ pan? Združene slovenske stranke so morale pre¬ vzeti upravo, kakoršna je bila. Saj ni bilo mogoče kratkomalo odpustiti definitivno nastavljenih urad¬ nikov in obremeniti občino s pokojninami, predno se je uradnikom dokazala krivda. In kdo je razkrinkal zločince na mestnem ura¬ du, ako ne zastopniki naše stranke? Ali nismo skrbeli za stalno kontrolo knjigovod¬ stva in blagajne? Na naš predlog se je uvedla stal¬ na kontrola po strokovnjaku ravnatelju Mestne hra¬ nilnice. Ali je naša krivda, da je bil zločinec bolj prefrigan, kakor strokovnjak? Zakaj pa niso nered- nosti odkrili že v prejšnjih dobah? Naša stranka je v svrho rednega poslovanja že tudi davno zahtevala, da se imenuj uradni vodja, ki bi tudi nadziral uradništvo in vsa podjetja. Le druge stranke so se temu upirale iz razlogov štedenja. Vzlic vsemu štedenju pa se je po zaslugi za¬ stopnikov naše stranke takorekoč z rednimi dohod¬ ki izvedla elektrifikacija mesta. Z lastnimi dohodki je mesto plačalo napeljavo cestne razsvetljave in inštalacijo vseh mestnih hiš in podjetij. Dasiravno so ti izdatki znašali preko pol milijona dinarjev, smo odplačali v tej dobi še vse stare dolgove, tudi izvr¬ šili najpotrebnejša popravila stavb, uredili mnogo novih stanovanj, znižali doklade in je danes mesto takorekoč brez dolgov. Prepričani smo, da pod nobenim drugim vod¬ stvom ne bodo doklade nižje in popolnoma izključe¬ no je, da bi Se pri kakem drugem načinu gospodar¬ stva mesto ne zadolžilo za visoke milijone. Kdor je toraj za uvedbo visokih doklad, za na¬ jetje milijonskih posojil, le ta more grajati naše go¬ spodarstvo, za katero radevolje nosimo odgo¬ vornost. Mi pa nočemo ptujskega prebivalstva še bolj obremeniti! Smo za dobro gospodarstvo v okvirju možnih dohodkov. Ktior zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Rojaki — Slovenci! »Mat noch seine Pakeln in Pragerhot' und will schon Gemeinderat werden!« Ta izrek starega Ptujčana v predvojnem mest nem svetu mi je prišel na misel, ko sem pregledo¬ val kandidatne liste za bodoče občinske volitve in bogme — tudi danes bi veljal za marsikoga in v marsičem. Mi Slovenci pa bi prodali za počen groš in pest časti vse, kar je bilo nekdaj naših pradedov, kar smo srkali iz maternih grudi in česar nas je učil lastni oče. Značajnost, neustrašenost, jeklena volja in po¬ žrtvovalnost posameznikov je strgala stoletne veri¬ ge, nam vrnila, kar so nam ugrabili požrešni tujci in nam dala svobodo, da si kujemo sami nadaljno usodo. In kaj vidimo! Neznačajnost, korupcijo in demagogijo, boj bra¬ ta proti lastnemu bratu, sklepanje efijaltskih zvez z dednim sovragom lastnega rodu. Kam to vodi — menda ni težko uganiti. Slovenci! Ali se še spominjate časov, ko je bila prepovedana v vsakem uradu in javnem lokalu v Ptuju — razven v trgovinah, kjer so privandrani tujci odirali naše prebivalstvo — slovenska beseda! Prepovedano iz magistrata našim fantom priti ob ‘času nabora v mesto s slovenskim trakom ali kakoršnikolim znakom, ki bi spominjal na našo tro¬ bojnico. Prepovedano iz magistrata iti po mestu v so¬ kolskem kroju, prepevanje slovenske pesmi! Iz magistrata organizirani tolovajski napadi na skupščinarje Cirila in Metoda in zavedne domačine! Iz magistrata naročeni pobalinski pretepi voj¬ nih aretirancev ob izbruhu vojne! Iz magistrata pošiljane denucijacije zavednih Slovencev vojaškim oblastem, radi česar jim je gro¬ zila ječa in vislice, nezaslišane persekucije doma ostalih svdjcev! Ali še pomnite, da pri naših uradih ni bilo me¬ sta za našega človeka, za Slovenca nobenega obrt¬ nega dovoljenja itd. itd. In še se najdejo ljudje, ki hočejo podpirati na¬ prej to našo nemškutarstvo, ki nam je prizadjalo toliko gorja, med katerim so še vedno iste propalice raznih ekov, ičev itd. Ali se ne sramujete svojega slovenskega poko- lenja! Zdramite se vendar, spoštujte svoj rod in se izkažite vrednim sinovom svoje nove in svobodne domovine. Zavedajte se vendar, da gre v Ptuju nacijonalni boj roko v roki z gospodarskim osvobojenjem na¬ ših ljudi in nas vseh ter vedite, da pomagate do zmage tem idejam, če podprete pri bodočih volit¬ vah njih nositeljico narodno-gospodarsko stranko in zaupate svojo krogljico I. skrinjici! Kdor zan.ču;e se sam, podlaga je tujčevi peti. Duševna dekadenca. Morda ima vsak človek v svojem življenju, ako traja taisto daljšo dobo, momente, v katerih ga po¬ lomi. Slične momente kaže tudi zgodovina naro¬ dov; storili so se pogreški, ki so imeli neugodne posledice za sabo. Zdi se mi, da imamo slično ero sedaj v našem postaranem mestecu. Do letošnjega poletja je na primer mestna po¬ litika zadnjih dob kazala sliko razumnosti in veli¬ kopoteznosti. Slovenske stranke so imele narodni blok, a se je tudi članom druge narodnosti dala prilika sode¬ lovati. Tej v resnici razumni in za nacijonaino državo častni politiki se je zahvaliti, da smo se Slovenci dobro reprezentirali; takozvana nemško-gospodar- s’ka stranka pa je lahko pomagala pri delu. Nedavno pa je zapustila člane SLS hladna prev- darnost, zvezali so se z neprijatelji narodne SDS ter padli svojemu glavarju v hrbet. To kar so preje skozi leta skupno z nami na¬ pravili in blagoslavljali, so naenkrat v njegovi od¬ sotnosti prokleli ter mu padli v nenavzoči »hrbet« v bratskem objemu z našimi rodnimi sovražniki. V kratkem imamo nove volitve. Storili smo vse, da bi rešili čast našega mesta na zunaj. Mi spoštujemo nemško nacijo in vemo. da je predvsem dober gospodarski delavec. Tudi za¬ stopamo stališče, da jim pripada primeren vpliv na občinski svet, v kolikor je to za gospodarstvo mesta potrebno. Brezpogojno .pa imamo toliko časti v sebi kot narodnjaki, da dopuščamo le zveze med slovenski¬ mi brati samimi. To našo roko pa so odklanjali do- sedaj pristaši SLS in NRS, izvzemši NSS, ki ima z nami skupno listo. Mj smatramo to postopanje za izraz dekadent¬ nega častiželja in hlepenja po mandatih, ki bi jih pa mi morda dali na razpolago ob primernem posto¬ panji!, ko bi nam bila SLS v resnici zvesta. Saj v političnem življenju morajo biti kompro¬ misi — samo dostojni morajo biti. »Sveto služimo sveti domovini!« Kakor v tem se kaže slična dekadenca tudi drugod in pada direktno v oči pri obisku našega gledališča v letošnji seziji. V tem oziru navedemo samo sledeči slučaj: Na dan rojstva Njegovega Veličanstva Kralja nas je bi¬ lo v gledališču k večjemu 30 oseb. Mesto, da bi se meščani kraja, nahajajočega se ob drugih državnih, mejah, udeležili takega slavnostnega večera, da bi jih moralo znaten del odhajati radi pomanjkanja prostorov, niso prišli niti oficijelni reprezentanti, niti prve glave naše družbe, niti, niti, niti — tisti re¬ prezentant, ki je to vprizoritev povzročil. Nikdar v življenju me ni pri srcu še tako zeblo, kot tokrat, ko sem gledal ob takem slavnostnem ve¬ čeru tako prazno gledališče. Drugače pa na vsak korak lojalnost, strpnost — na jeziku. Je pač doba možganskih kislih kumar . . .! Preide kakor je prišla. In kaj nam kažejo kandidatne liste za občinske volitve? Človek lastnim očem ne more verjeti! Cela vr¬ sta mesalijans. Nekaterniki so se dali vpisati v kandidatne liste kot kandidati, akoravno nikdar niso in nikdar ne bodo pripadali po svojem mišljenju dotičnim stran¬ kam. Ali so jih privedli tje materijelni interesi? Ali pritisk — ali se jim je zmešalo? In kedo vse agitira in kako? Ali smo še v Slo¬ veniji? Ali pa smo že sprejeli globoko balkanske metode, ki jih na glas obsojamo sicer. Dragi naš panonski Jeruzalem, ti se nahajaš momentano duševno v razvalinah! Strezni se ob nastopu leta 1928. Spoznavaj se¬ be, voli po svoji vesti in po svojem razumu, ne skle¬ paj sramotnih kompromisov ter sledi tistim, ki te morejo po svojem intelektu in po svojem srcu vo¬ diti ideelno in materijelno v tvojo korist in čast. Voli prvo skrinjico! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Resnica in demagogija. Pri prvih občinskih volitvah po preobratu, leta 1921., so nastopale le tri skupine, ki so si osvajale mesta v občinskem zastopu, in je izšla takrat iz bo¬ ja najmočnejša socijalno-demokratska lista, podprta od nekaterih obrtniških in nemškutarskih glasov. Prisvojila si je 11 mandatov, ter dosegla tudi svo¬ jega župana, Lozinšek Tomaža. Na dugem mestu je bila sam.-dem. stranka z 7 mandati in na tretjem Nar. soc. z 6 mandati. Poslednji dve stranki sta bili tistikrat v nekih strank, nasprotjih, tako, da so ostali socijaidemo- krati vedno v majoriteti. To številčno razmerje je trajalo tudi še pozneje po odstopu njih župana I.o- zinška vse do novih volitev v letu 1924. Tokrat pa so nastopili pri volitvah tudi že Nem¬ ci z lastno listo. Pojavili so se tudi pripadniki SLS in NRS. Dotedanji dve narodni struji v mestnem svetu sta uvideli še pravočasno resnost položaja, v kate¬ rega nas zamore privesti razdrapanost slovenskih strank v Ptuju, ter sta z pomočjo Jug. matice in dr. ustvarile narodni blok iz strank SDS, NSS, SLS in NRS. Izid takratnih volitev je bil zadovoljiv. Blok 'je dobil 20 mandatov, Nemci 4 in socialdemokrati 1. Ko stojimo danes ponovno tik pred občinskimi volitvami, imamo na volišču že 5 skrinjic.-Naše slo¬ venske stranke se niso mogle zediniti za enoten na¬ stop. Edino stranki SDS in NSS sta si bili te velike odgovornosti v svesti, poskušali sta vsestransko zbližanje ostalih narodnih strank, a zaman ■*- stran¬ karska strast in zagrizenost je bila tokrat pri neka¬ terih pol. faktorjih SLS in NRS močnejša od narod¬ ne zavesti. Kam naj to privede ob času, ko se pred nami mogočno in nemoteno dviga stari naš nasprot¬ nik in skozi dolgo stoletno dobo naš tlačitelj — to bode pokazala najbližja bodočnost — ako narod in volilci sami se pravočasno ne izpregledajo. Ko danes volilni letaki raznih strank obljubljajo vsa možna in nemožna zboljšanja razmer — pred¬ vsem, ko obljubljajo, da se cedi v bodoče volilcem mleko in med iz občine — odpravo stanovanjske bede, humanitarne naprave, vodovod, zboljšanje šolstva, higijene in še sto in sto dobrot, zraven pa znižanje deloma tudi odpravo občinskih doklad in davščin — pri vsem tem pa hočejo ne samo podce¬ niti, temveč povsem oblatiti delo dosedanjega ob¬ činskega odbora, smatramo za potrebno, da vsaj nekaj točk tega delovanja navedemo. Prva tri leta so sedeli gg. sodrugi v mestnem svetu kot že zgoraj navedeno v takem številu, da so itak oni v vseh zadevah odločali. Njih večina je pač res uredila finančne razmere občine na ta način, da je odprodala več mestnih hiš, stavb, njiv in travni¬ kov, ter s to vsoto odplačala nekaj dolgov. Storil se je tudi prvi proračun po preobratu, ki je prinesel občanom razne nove doklade in davščine, izkazujoč potrebščin nad 1,600.000 Din. Tekom kratkih treh zadnjih let se je še-le nam posrečilo, znižati potreb¬ ščine tako daleč, da izkazuje proračun za leto 1928 le še pičlih 1,000.000 dinarjev potrebščin. Kaj več se v prvih treh letih pri danili razmerah ni moglo izvršiti. Niti na socijalnem, niti na kultur¬ nem polju, niti v splošno-gospodarskem interesu, če izvzamemo najnujneše tekoče in neodločne potrebe. Še-le pod vplivom in vodstvom naših zastop¬ stev v poznejši dobi se je posrečilo dobaviti Ptuju električno razsvetljavo, ki je bila že dolga leta po¬ treba in želja vsega meščanstva. Da se je pa to zgo¬ dilo na zadružni podlagi in ne na račun občine, ima pa svoj razlog v tem, da ee ni hotelo naprtiti občin¬ skemu proračunu novega posojila ter obrestovanja in amortizacije istega, ker se po našem mnenju mo¬ ra podjetje amortizirati samo, ne pa iz rednih ob¬ činskih dohodkov. Zasigurala pa se je občini pra¬ vica prevzeli podjetje vsak čas v svojo režijo ozi¬ roma last. Sicer pa so ravno ptujski občani in vo¬ lilni zadružni člani podjetja, katerim je gotovo korist občine pri srcu preko svoje lastne in lahko vsak čas odjočajo o Zadružni elektrarni. Rešcvaje stanovanjsko vprašanje, se je pod na¬ mi — deloma tudi že pod gerentsko dobo — pričela akcija odprodaje, odnosno pozneje zamenjave vo¬ jašnic. V naši dobi se je zadeva izkristalizirala že tako daleč, da je dogovorjeni pogodbi manjkal le še podpis ministra vojne. Da pa tega nismo dosegli, ni naša krivda. Enako se nam je zgodilo pri nameravam zgrad¬ bi justičnega poslopja. Oziraje se. na pretečo brez¬ poselnost delavca in obrtništva in z ozirom na go¬ spodarsko krizo smo hoteli pomagati na ta način, da bi občina zgradila na erarskem prostoru justično poslopje, stavbne stroške bi pa justični erar v pri¬ merni dobi let amortiziral. S tem bi bili istočasno omilili zdatno stanovanjsko bedo, ker bi mnogi pro¬ stori, v katerih se do danes nahajajo razni uradi, postali prosti za stanovanja. Plače mestnih delavcev so bile po nas nastav¬ ljene tako, da so mestni delavci v splošnem mnogo bolje plačeni, kot kjerkoli v bližini privatni delavci, vsled česar so nam prihajale celo pritožbe pri¬ vatnikov. Proti brezalkoholnemu gibanju, ki ga hoče v bodoče skrbno gojiti socijaldemokratična stranka, smo se menda pregrešili tistikrat, ko smo glasovali za kraj. potrebo gostilne današnjemu nosilcu 4. li¬ ste. Tudi vodovod, kanalizacija, tlakovanje ulic, in drugo so vse načeta vprašanja, s katerimi se je do¬ sedanji odbor ponovno pečal v prepričanju, da mo¬ rajo priti ta vprašanja do izvršitve. Končno bi le še pripomnili, da pač nikdo dan¬ danes ne verjame več v čudeže niti jih vršiti ne mo¬ re, izvzemši Terezije Neumann v Krohnersreuthu; tako tudi noben bodoči mestni svet ne bode mogel izvršiti milijonskih sprememb (stavb itd.), ne da bi zvalil vse te ogromne posledice obrestovanja in amortizacij deloma na objekt, deloma na davkopla¬ čevalca. Vse drugo so le prazne fraze in volilni ma¬ nevri, na katere pa danes volilci več ne nasedajo. V kolikor je gg. od nasprotnih strank gmotni položaj pri srcu, odnosno v kolikor čutijo socijalno, kaže že samo dejstvo, da se je posrečilo nekemu članu gerentskega sosveta že za leto 1928 v prora¬ čun zbiti davščino na dvovprcžne kočije od 450.— na 250 Din, na enovprežne pa od 250.— na 100.— Din letnih, medtem, ko je predlagal trošarino na pi¬ vo od dosedanjih 75.— Din na 150.— Din od hi; na¬ sprotno pa je ostal osamljen eden naših zastopni¬ kov pri predlogu na znižanje najemninskega vinar¬ ja, ki znaša v Ptuju skupno s kanalsko pristojbino in vodarino 21% in zadene najhuje najšibkejšega. — Razumljivo, davek na vozila je odmerjen za bolje situirane sloje. Konec. Kdor ne verjame frazam, kdor misli res¬ no na prospeh našega gospodarstva v občini in pri posamezniku, kdor hoče pravično ščititi tudi reve¬ ža in mu pomagati — kdor še ni pozabil nemškega valpetskega biča, ta pač ve, da najde sobojevnike edino v združeni naši I. skrinjici, ki naj pokaže dne 8. januarja t. 1. našo narodno za¬ vednost in zavest za socijalno pravičnost. V zdru¬ ženju do zmage! Ptuj, 29. decembra 1927. Kdor zaničuje se sam, podiaga je tujčevi peti. Spomini in refleksi. Poletnega dne leta 1914 sem šel po Ptujskih uli¬ cah — sredi »Herrengasse« me sreča Nemec trg. K., dober znanec, pristopi k meni in mi tiho šepne: »Gospod N., pazite se, ne hodite prefeč po Ptuju, ker sem videl za Vas že podpisan »HaftbefehI«.« Smejal sem se v svesti, da nisem storil ničesar, kar bi moglo povzročiti te vrste posledice. Toda že par korakov naprej mi pride po ulici nasproti sprevod, ki me je prepričal, da moj smeh ni upravičen — sre¬ di ceste je korakal moj dobri tovariš O., roke zve¬ zane z verigico, na vsaki strani po en žandar. Okoli njih pa rulja, banda nemških najetih pobalinov, vse- skupaj slika najbolj živinske surovosti, do katere se je stopnjevala nemška nestrpnost in nacijonalna gonja. Pa je prišlo še hujše. Par dni pozneje srečam enak sprevod, toda hujši, grozovitejši, ogabnejši. Sredi rulje rjovečih pobalinov vklenjen med žan- darji je stopal duhovnik o."Žirovnik, zvezanega sve¬ čenika pa je pobesnela banda zasramovala, tepla, metala na tla v blato, mazala z kolomazom ceio kri¬ ževo pot tja do kolodvora — temu prizoru je sledi¬ lo v teh dneh vrhunca nemške nadutosti stotine slič¬ nih po vseh krajih, kjer je bil Slovenec-Slovan izro¬ čen na milost in nemilost nemški pesti in nemšku- tarskemu ovaduštvu: Duhovnik, učitelj, odvetnik, delavec, kmet, narodna dama, zaveden otrok, brez razlike so čutili pest nemštva vsi, ki se niso uklonili. In ravno v Ptuju in na Ptujskih ulicah so se odigravali najžalostnejši prizori te vrste, ravno v našem mestu je besnel Nemec pod Ornig-pašo naj¬ huje. Toliko v spomin onim, ki so bili takrat že v Ptuju, ter nujno informacijo vsem, ki so pozneje stopili na ta vroča tla. Vse kar je nemštva v Ptuju, posebno pa zagri¬ zenega nemčurstva, vse to je bilo tukaj že leta 1914. Vsi ti so se udejstvovali več ali manj aktivno v ta¬ kratnem trpinčenju in zasledovanju slovenskega življa. Tisoč prizorov in dogodkov iz onih dob bi se moglo našteti, tisoče izbruhov pobesnelega so¬ vražnika, ki je takrat neomejeno gospodaril na teh tleh, z malo količino uradništva ter pomočjo naj- ogabnejše izdajalske nemškutarije, ki je bujno cvela ter se v senci Ornikovega pašaluka šopirila po mestu. Človek bi pričakoval, da smo danes po desetih letih svobode končno premagali žalostno stanje. In bi se grdo varal. Tisti ljudje, ki so takrat kame¬ njali nedolžne žrtve nemškega besa, ki so na naj- grše načine kazali svojo nemškutarsko nadutost in zagrizenost, isti ljudje se do danes niti za pičico niso spremenili. Apelirajo celo na zaupanje volilcev tega našega mesta in so njihova imena na vidnih mestih nemške kandidatne liste. Slovenec pa? — ne vem — ne bom izvajal dalje teh izvajanj, eno le: žalosten bo spomin Iškarjotov, ki bi si drznili temu mučenemu narodu v tem mestu borb za svete narodne svetinje, na tem bojišču, ki je videlo leto 1908. in 1914., zopet zaprti nemški in nemškutarski jarem. Volilec pa, ki je bil takrat € tu in oni, ki je prišel pozneje, naj vpraša svojo vest, ta mu bo pokazala brezdvomno, da je tukaj mesto za njegove krogl.iice le v prvi skrinjici. I