174. številka. Ljubljana, četrtek 31. julija. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD, Izhaja vBitk dan, isVfttrtttll ponedeljki* in dneve po praznikih, t»r velja po poatl prnjeman, za avatro-ogerske dežele za celo letu 16 #old., za pol leta 8 <•> • ■a din trt leta 4 troiii. — Za Ljubljano brot pošiljanja na dote za ceio leto 13 $olđ., za ootrt lota 3 gold. 30 kr.. za on mes ••• i foldL 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za e«rrt lota. — Za tnje dežele z» colo leto 20 fcold.. za pol leta 10 goid. — Za gospode učitelje na ljudskih šolan In za dijake velja znižana cona in aicer: Za Ljubljano za čf>trt tata 2 gold. 50 kr.. p« poŠti projeman za četrt leta 3 gold, — Za oznanila so plačajo od četiri-atopne petic-vrsto 6 kr, če *e oznanilo enkrat tiska, 5 kr. č« se dvakrat in 4 kr. če aa tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat, su plača štompelj za 30 kr. Dopiai naj se izvole trankirati. — Rokopisi eo ne vraoajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti^ v Tavčarjevi hiši „Hotol Evropa"1. Opra vništ v«, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, rnklaniacijn, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi-ii Vabilo na naročbo. S 1. avgustom se začne novo naročeva-nje na dnevnik „Slov. Narod", kateri velja : Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom : Za četrt leta .... » gld. :*<» kr. Za mesec avgust ... M „ iO .. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta .... 4k gld. — kr. Za mesec avgust ... i -Mp „ Za gospode lieit«»lje na ljudskih šolah in za cli i;a ke velja zili-vmmi cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta & gld. 5© kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — Novi naročniki dobodo dozdaj v listu natisneni del francoskega romana „Meta 11o 1 -denis", v posebnem odtisu zastonj po vrhu. Ob enem zopet prosimo, da oni gospodje, ki so nam Še kaj na dolgu, precej poravnajo. slftiHiiii.vti-tteijft „.S7«r. iV«r»*©r/«**"». V i Jul»l juni 2*). julija. Poljski nKraju od 24. jul. prinaša dolg članek v katerem polemizira s konservativnim „Czasoni" o tem, ali je Poljakom napadati ministerstvo ali sistem vladni, ter se odločuje za oboje skupaj. Na konci članka pak se dotakne vprašanja, katerega je tudi „T/as" sprožil, namreč nasveta, naj se federalisti tudi v religij ozno-cerkve uena zedinijo. Kraj piše: „Stranka, v kateri je tako imenovana „rechtspartci" samo skrajna desnica, in h kateri spadajo pri nas S mol k a in Cartorijski, pri Cehih <-ž«#- boder kakor se že zdaj kaže, vlada silno upljivala: posebno hoče to storiti na Gališkem, v Bukovini in v Dalmaciji, pa menda tudi drugod. Mi Slovenci smo vajeni na vladno pritiskanje pri volitvah, bodemo je še tudi zdaj prenašali. Minister &tvvm€tyv gro v krapinske toplice in ga bode med tem časom minister Unger nadomestoval. Ker tudi ministerski predsednik Auersperg hoče na odpust iti, bilo bi iz tega soditi, da ministerska kriza Še nij tako blizu. Minister Ziemitttkovjtki se je podal v Svajco. Njegov organ rDziennik poljskiu piše proti zidom in Kusinom. Ustavoverni listi tedaj žugajo ministru, da bode on pred alternativo postavljen, ali braniti ustavoverno stranko ali pa svoj ministerski sedtž pustiti. d' Arci, da bi si domišljal, da se je kaj na dejala. Bolj naravno je bilo misliti, da je utrujenost in probedene noči pri bolnikovej postelji slabo učinjalo na njeno zdravje. Na večer mojega dohoda je pela Meta čarovnim glasom no vem uže katero arijo iz Don Juana, pa postaue namah zelo bleda ter pade na moč znak. Gospod Mauscrrejc bil k sreči ravno za njenim stolčkom, da jo je vjel, ter jo odnesel v fautcuil. A kako prenesti žensko, da bi se je ne dotaknil? — Odloživši svoje breme si valjda uij mogel urno oprostiti rok; pri petdesetih letih človek nema ročnosti mladeničeve. Drugo jutro se norčuje neprizanesljivi gospod d Arci iz Mete poradi njene omotice; neustrašen sprejme njegov tast te pike. Kar so mi je zdelo gotovo, je, da gospa Mauserre-va ne misli nič hudega; imela je vsakdanji obraz, vsakdanjo lepoto, vsakdanje smehljanje. Verovala je v svojega so- Na tefkem in JMmrmpstmm Je vlada že skoro vse narodne hranilnice in založnice dala preiskati, misleča, da bode našla kake nerede, ki bi jej potem dale povod, te narodne zavode uničiti. Zdaj po več mesečnem preiskavanji se kaže, da imajo hranilnice in založnice svoje račune v najbolj Sem redu. „l\»kroku Re zato obrne proti vladnemu „Prager Abcndblatt", ki je še nedavno skušal deuuncovati češke založnice in dokaže, da so vse ovadbe šle samo od židovskih oderuhov. Vlada bi se morala veseliti materijelne^a napredka narodov, pa ga še zatira. V nanj«* dr Ruski „Golos" poroča iz Petrograda, da je 23. julija prišel tje poslanec emira kašgarskega, Molah llodja - Turap - Umora. Kašgar je imenitno kupči.jsko mesto za Kuen Luenoin v kitajski pokrajini Tian Sau Nanlu na jugu od Kokana, ki ježe pod vrhovno oblastjo Rusov. Emir kašgarski se je pred dvemi leti odtrgal od kitajskega cesarstva po izgledu jarkanske^a emira. .Stanovalci teh dežel so mobamedani, kakor sploh vsi naro-dje srednje Azije, in se razlikujejo kot taki od Kitajcev v marsičem. Kitajci se pripravljajo sedaj, da te oddaljene pokrajine zopet podvržejo, za to je poslal emir svojega poslanca v Pctrograd, da zadobi, ako mogoče, varstvo Rusov. Tako daleč že sega ruski upliv. Vfttiifoskft narodna skupščina je podaljšala zborovanje za nekaj dni, da pregleda še nove trgovske pogodbe z Angleško in Belgijo. Potem pa začne svoje delovanje permanentna komisija, ki obstoji iz Hitih monarhistov, dveh udov levega središča in sedmerih udov zmerne levice. Kakor se vidi so se monarhisti pri tej volitvi se zadosti zmerno vedli, kar bi jim bilo večkrat priporočati. Vendar pa ima stvar le formalno vrednost, ker imajo monarhisti vendar v komisiji absolutno veČino. Republikanci bodo pa napravili poseben odsek, ki bode za čas počitnic skrbel za to, da se vse stori kar zahteva udeležje stranke. Med tem ko bo zbornica praznovala, se bo vendar enkrat začela končna obravnava proti Bazainu. Obravnava bode v gradu Compiegne, in se že pripravljajo prostori za to. Obravnava bo ta zanimiva, in bo trajala dalj časa, ker je materijal silno obširen. Orleanski ,.Journal de Pariš" piše, da Nemci še zmirom nijso opustili kandidature princa hohencollcrnskega na španjski prestol. Mnogi nemški agentje delajo baje zanj med Karlisti. Tudi famozni Santa Čruz je bil neki z njim v zvezi. ,,Hohenzollern u. kein Ende". Dogodki na Španjskan obračajo občno pozornost nase, ker je ondi kljub u silnej vročini nastalo živahno gibanje. Republikanski vojaki so 26. julija napadli Valen-cio. V prvem napadu sicer nijso bili v stanu mesta vzeti, pa dvomiti nij, da ga podvržejo• 27. se je imelo začeti mesto bombardirati, ako se prej ne uda. General Contreras v v Oartageni je izdal ukaz, v katerem rc smatra kot zastopnik onih 60 radikalnih poslancev, ki so izstopili iz kortesov, ter de-kretira, da naj se primejo udje republikanske vlade v Madridu. Se ve da se ta ukaz brezumnega generala ne bode izvršil. Nemškega kapitana VVernerja pa je Contreras vendar toliko ostrašil, da je ujete upornike parnika „Vigilant" izpustil. Uporniki v Cartageni imajo tri oklepne fregate in vojni parnik „Fernando el Catolico." Žugali so . da napadejo veliko nemško brodovje , ki obstoji iz fregate Frie-drih Kari" in še dveh druzih brodov. in da ustrele pruskega konzula in njegovo družino. To je napotilo pruskega poveljnika, da nij tiral stvari do konca. Kortesi v Madridu so odpravili med tem kazen se smrtjo, in so začeli razpravljati novo ustavo. Karlisti, ki so se pripravljali, da obležejo B i l b a o, so to menda opustili. Skušali bode brže , da pri sedanjih homatijah dobe kolikor mogoče de-žele^v oblast, da pridobe več pripomočkov. Pa Španijo še ne bodo podvrgli tako hitro. \ «•*!».% ktt vlada je d e s a u v i r a l a ravnanje kapitena VVernerja, ki je baje na svojo roko vzel parnik „Vigilante" pri Cartageni. Bismark je menda sprevidel, da mu ne kaže, jemati upornih ladij na korist španjske vlade. Kapiten VVerner se bo moral opraviti. Dopisi. Iz &t. .111na Dolenjskem 27. jul. [lzv. dop.] Novi list „Slovenski Tednik" je bil, kakor na več kraje tudi v Sent-Jarnej na ogled poslan, in ker je nam do-pal, dobil je res mnogo naročnikov. Ko so duhovniki zapazili, da se je že močno vgnez-dil, jc bilo že grmenje protečeno nedeljo na prižnicl zoper njega. Prepovedali so ga brati, ali to vse nič ne pomaga, naročnikom list dopada, ino bodo ostali tudi za naprej-šnjo podporo stanoviti kakor skala. Žali Bog, da so pri nas Še ljudje še prav daleč za drugimi izobražeuimi narodi. Verujejo se skoraj sploh po kmetih na coprnce, potle pa, da duhovniki točo delajo ali ustavljajo, in se ne dajo od te neumne prazne vere odpraviti. Ponesrečilo se je, da smo imeli soboto 19. t. m. hudo vreme. Toča je nam pokončala letino, sadne verte, vinograde večjidel, sploh, naredila po nekaterih vinogradih tako veliko škodo, da ne bo trta 3—4 leta k sebi prišla. — Ljudje so se od žalosti jokali, veliko jih bo na beraško palico spravilo, začel je glas po vaseh od ust do ust hrmeti, „da so gospod fajmošter točo napravili". Dobro za duhovne, da se še kakšen omikan človek v kakšnem kotu najde, da reče (ko kmetje zmirom povprašujejo), da to nij res, da duhovniki toče delati ne znajo. Ali bi ne bilo boljše, da bi duhovniki, ker jim na kmetih nobeden ne nasprotuje, bolj za omiko ljudstva skrbeli, pa ne versko politiko na prižnici gonili, od katere še kmet malo ve? Dobili smo te dni gasilnico od gospod A. Samassa iz Ljubljane. Ko smo ž njo poskušnjo napravili, se jo prav izvrstno obnesla. Plačali smo jo že precej, če prav nij hotel gospod župnik nič zraven pomoči. Domače stvari. — (Četrti zvezek „List ko v") je v „narodni tiskarni" v Ljubljani ravnokar izšel in se dobiva po 2f> kraje. Razpošlje se ob enem tudi knjigotržcem. (Glej zadaj uredniško naznanilo „Listki".) Zvezek ima 140 strani. Obseg je popis potovanja v Italijo spisal Paulus. Dalje Gogolova novela „Plašč" iz ruskega življenja. Koncema profesor dr. Kreka razprava „o izdaji slovenskih narodnih pesni". — (Ljubljanska gimnazija) je končala šolsko leto v ponedeljek. Iz poročila je razvidno, da je štela početkom leta 437, konec leta pa 386 učencev. Po narodnosti je bilo Slovencev 313, Nemcev 71, Italijanov 1, Hrvatov 1. V prvih dveh razredih, kjer sta slovenska in nemška oddelka, 45, v nemškem 12, v drugem v slov. oddelku 37, v nemškem 10. V programu se nahajata nemška spisa .,Zur Gescbicbte von Krain, Gcirz und Triest" od prof. Ileinricha , in pa „Ueber philosophische Propadentik" od proL Nejedlita. Slovenskega spisa nij nobenega. — (Bolezen kozć) se nahaja še zmirom v Vižmarjih, Mednem, v Medvodah, v Preski itd. po okolici ljubljanski. Isto se nam poroča iz okolice Kranjskega mesta. — (Fajmošter v Čemšeniku) si je nogo zlomil tako nevarno , da mu jo bodo morali najbrž zdravniki odrezati. proga, da vi gotovo ne verujete bolj v boga, gospa; imela ga je za nadnaravno bitje, ki nema splošnih slabostij, čegar lojalnost je bila tako nepokončljiva, kakor beseda .lupi terjeva, kadar je prisegel pri Stiksu. Ta, kakor kristal čista duša, si je domišljcvala, da jc ves svet transparenten, kakor ona, in da je nij stvari, ki bi bila njej skrita; — pa saj, ali se jej je kaj skrivalo. — Zdelo se mi je, da si jc tudi gospa d' Arci slepo prisvojila posebnosti svojega soproga. Gospod Mauscrre jej reče neki dan vpričo mene: — O! ljuba moja, ko bi ti gospod d' Arci opoludne svojim odločljivim glasom trdil, da vidi zvezde, zagledala bi ti po kratkem obotavljanji zares celo rimsko cesto z vsemi njenimi zvezdicami. 29. avgusta popoludne grem v atelier, ki je bil, kakor vam znano, v prvem nadstropji osamljenega stolpa kakih sto korakov od gradu. Lotim se zopet z gorečnostjo Boabdilove slike. Da bi bil siguren, da me ne bo nihče pri delu motil, zaklenem duri in potegnem ključ iz njih. Pol ure slikam, pa mi prinese veter skozi na pol odtvorjeno okno mrmljanje in korake. Bila sta gospod Mauserre in Meta, ki sta se, spremljana od otroka in bono, vračala z navadne promenade. Stolp je bil sredi plosčadke, ki je podajala razgled proti gradu; na enem kraji je bila nihaljka. Lulu prosi bone, naj jo guga: izprva sem čul samo močno smijanje. Kmalu se mi zdi, da se dve osobi bližati. Potrka se na duri; izskuša se odtvoriti; jaz se ne ganem. Osobi odideti, misleči, da je atelier prazen; obsegal je ipak dve ušesi, ki sti pazili, dobro vedoč, zakaj. Med tem, ko se je Lulu nihala, sti oni dve osobi, ki nijsti mogli v atelier, korakali po esplanadi. Ko prideti zopet bližje, vja-mem ostanke nekojih besedij njune konverzacije. Bile so izprva le prelomljene besede, potem stavek, izgovorjen z velesladkim glasom : Se nikdar nij nihče ljudij tako poznal. Približati se; vstaviti se baš pod mojim oknom; taiRti sladki glas začne: Ah, gospod, vi nijste ustvarjeni le pisati zgodovino, temveč jo tudi ustvarjati. Zakaj nijsem kraljica, ali cesariea? V Charmilless-u bi iskala prvega ministra. Potegnila bi ga iz njego-govega zavetja, rekoča mu, da so vzvišeni možje last družbine, da jim bog ne prepušča poditi od sebe zmožnosti, ki jim jih je podaril. Gospod Mauserre odgovori živahno: — Vi ste kruta. Ali ne veste, da bi odrli rano, ki se je jedva malo zacelila. — Oproščajte, odgovori potrtim glasom. Govorila sem prehitro, pozabila sem .... — Vi me imate pravico trapiti, govori on. Vam-li nijsem življenja dolžan. — Molk. Potem govori zopet gospod Mauserre dolgo časa potihoma. Njegovega govora nijsem čul, razen sklepa, ki ga je govoril mirnim glasom : — Ko sem doprinašal ono žrtev, nijsem meril njenega obsega. Po teh besedah počneta iti. Glej, o čem — (Na nj č k al n i ci) ali gnncalnici v neki krčmi na ljubljansko-danajski cesti si je 11 let stara deklica nad kolenom nogo zlomila. — (Strela je ubila) hlapca Tomaža Nagodeta blizu Logatca, ki je ob hudem vremenu šel vedrit pod veliko smreko, v katero je strela udarila. — (Vihar.) V Podgorji in v spodnjih Razborjih pri Slovenjem Gradci je bil vihar. Voda Velnnjščica je vsled velicega dežja izstopila iz struge in preplavila polja in travnike. Vihar pak je poslopja poškodoval. — (V J a strebarskem) na Hrvatskem je pri zadnji nevihti taka grozovita toča padala, da je eno samo zrno, katero so nalašč vagali, tehtalo tri funte. — (Sveti Anton, daj moža!) Iz Kamnika se nam piše: 0 človeku, ki nema cvenka, se navadno reka, „da ima žabo v žepu'1, o nekterih deklicah pri nas se utegne tudi enak pregovor udomačiti. Čujte! — zakaj. Med mnogimi ženskimi rožicami, ki v našem predmestji cveto in puhte, bili ste tudi dve, katerima se nij posrečilo, dobiti v svoje ljubeznjive zanjke kacega častilca ali fanta, kar je gotova velika nesreča za žensko srce. Pa omenjeni dve ste hoteli srečo prisiliti in dobiti si fante na vsak način. V svoji srčni stiski prašati neko baburo za svet, katera jima naroči naslednji „recept." Vsaka naj vjame zeleno žabo, jo v piskru na primernem kraji zakoplje in potem čaka tako dolgo, da od žabe ne bode druzega nego kosti. Med kostmi pa bode vsaka našla koščene grab-Ijice in koščeno kladivo, katera orodja imata čudovito moč v sebi. Če se z grablji-cami deklica dotakne zaželenega fanta in reče: „Moj!" je po njem. Ne pomagamo nič, za njo mora, če bi bilo na konec sveta. Ce ga pa s kladivom udari , se znebi vsacega fanta, če bi bil še tako silen. Lehko si mislite s koliko strastjo ste se naši deklici poprijeti te copernije in kako ste lazili po drevji, da bi vjeli čudovito zeleno žabo. A dve drugi deklini, ki ste bili v istem položaji, ste jih zasledovali in jima zakopane žabe ukradli in je za svojo rabo zagrebli v mravljiščih. Pri tem pa so je zasačili fantje, co-pernija je bila ob moč. Deklici nijste dobili še do zdaj zaželenih fantov, pač pa zasmehovanja in sramote dovolj in menda ste glede vraže ozdravljeni. Scgavi fantje pa se pogovarja, kadar se šeta po parku ! mislil sem si, pobirajoč čopič, ki mi jo padel z rok. Nekaj minut pozneje začutim ju zopet pod oknom; zopet napnem uho. — Vi govorite o izravnavi, reče gospod Mauserre, meni je znana le ena, tista ki se izvrši se staranjem, in vem, da pride Čas, ko Človek misli, da še lastnih kesanj nij vreden. — Ne mislite na to, gospod: oni čas vam ne pride še tako naglo. — O! da; kaj mislite, koliko sem star V — Jaz ne vem. Vi bi znali imeti, gospa soproga in vi, ona malo menj, vi malo več , nego štirideset. Zasmeje se na lahko. Ta smehljaj mu je prišel iz onemoglega srca. — Vi ne poznate; vzemite jih gospe deset, meni jih pa dvanajst pridenite, pa boste imeli pravo število. — Kak lažnik je vaš obraz! reče ona. A žalim ga, on govori resnico. Mladost vašega sreti in duha je večna, vi ne boste ni- vsled te dogodbice srečavse deklice radi nazdravljajo : „Dobro jutro Anica, kaj pa žaba?„ — Deklice pa zarude in beže brez odgovora naprej. — Razne vesti. * (Zbor učiteljev) v Gradci je izrekel, da verski poduk, kakor se zdaj v ljudski šoli godi, se ne zlaga z načeli umne izreje in terja prenaredbo sedanje metode verskega poduka. * (Cehi) na Češkem imajo 29 srednjih šol narodnih. Nemci pa 24. Da si se jim po številu in primeri še krivica godi, vendar ne taka, kakor nam Slovencem, ki nemarno nobene srednje šole. * (Fr. Palacki) je te dni obiskal svojo rojstno vas na Moravskom Hodslavice, in bil navdušeno od tamošnjega prebivalstva pozdravljen. * (Gozdni požari) se množe v sedanji hudi vročini dan na dan. Velik p< žar je bil preteklo nedeljo v štajerski občini Him-berg. Pogorelo jo HO hiš in družili poslopij. Nekaj ljudi j jc prišlo ob življenje. Dva laška delavca, katera so dolžili požiganja, je razkačeno ljudstvo ubilo. Skoda je velika. * (-14.000 gold.) je „Ncue Freie Presse" na inseratnem davku visokemu eraru dolžna; a nikjer še nijsmo čitali, da bi se bila proti njej pričela sodnijska preiskava, kakor se je o svojem Času zgodilo proti Skrejšovskemu in Gregru. * (Utopljeni.) V Petrovardinu seje 12. julija t. 1. zpodila velika nesreča. Mnogo ljudi, največ oficirjev s svojimi rodbinami so se na čolnih blizu brega Donave navzgor vozili. V enem teh čolnov je bilo 23 osob. Po neukretnosti veslarjev pride čoln do «redc Donave, kjer voda silno dere. Valovi ga n^clo neso navzdol proti pontonskemn mostu. Čoln trešči na pontone in se zvrne. Vseh 23 ljudi pade v vodo, osem jih je utonilo, med temi dve hčeri polkovnika Noniperti. Več nesrečnih sta rešila dva mlinarska fanta, ki sta z malim čolnem na pomoč prihitela. * (Knez Milan.) Zavoljo hude vročine bode srbski knez Milan še le prve dni septembra na Dunaj k razstavi potoval. Iz Dunaja gre v Pariz in London in ostane potem nekaj časa v nekem francoskem kopališči. * (Pred pariško s odnij o) je te dni stal pred sodbo mlad človek, ki je bil očeta in mater ubil. Nobenega kesanja nij kazal. Predno so ga na smrt obsodili, vpraša ga sodnik : „Ali imaš še kaj za svoje opravičen je ali zagovarjanje povedati?" Lopov od govori: „Jaz upam, gospod sodnik, da boste imeli usmiljenje z menoj siroto, ker nemam več ne očeta ne mater. kdar stari. — Preneha ter zaklikne nad bono, ki je nihala Eulo: -— Varujte, ne tako visoko! — potem govori: Glejte jo, pravo izravnavo. Oživeli boste v tem ljubem otroku, ki vam je v vsem podoben. Oh! zadela sem drugo rano. Da bi se dala ta druga kmalu zaceliti, da bi prišel dan, ko bi vi Lulu mogli sevsem zvati vašo bčrko! Z močjo udari on s palico po stolpovem pragu ter reče s kratkim glasom: ko bi vi poznali zakon, vedeli bi, da je to nemogoče. Dolgo časa nijsem zopet ničesa slišal : mislil sem, da tudi ničesa več ne bom. To bi bilo škoda: njijun razgovor me jc zanimal. Dobro da Lule nilialjka nij nič menj zanimala, kar je bilo uzrok , da se je naredila še ena promenada, da sem slišal nekaj minut pozneje važno izrečene besede: — Vi tedaj mislite, da tudi ona. trpi? (Dalje prihodnjič.) * (Utonjenci na A ngleškem.) V tej zadevi ima Angleška posebna določila, kakor tudi v marsičem drugem. Ako kedo na Angleškem utonjencu hoče pomagati, pa mu ne more, temveč le mrtvo truplo iz vode potegne, dobi vendar le državno darilo. Ako pa utonjenca reši smrti, ne dobi nič. Ako zdravnik, ki je poklican na pomoč, nezavestnega utonjenca obudi in pri življenji ohrani, se mora zadovoljiti z dobro zavestjo, ako pa utonjenee umrje, dobi zdravnik 14 tolarjev. Narodno-gospodarske stvari. Za svilnrejfp. (Spisal J. Poblm.) Ker ste bili tako dobri, moje popotovanje in bavljenje v Gorici svilorejcem v „Slov. Narodu" naznaniti, hočem vam tudi letošnji izid prodajanja svilnib pridelkov popisati. Peljal sem s soboj 328 funtov umorjenih skozi 4 tedne sušenih mešičkov. Ali tudi tam nij bilo kupca ua lanjski kup, zakaj letošnje leto je cena jako pala, kakor boste v sklepu tega mojega pisanja prepričali se, tako da se nijsem upal prodati. Ze sem si pri g. Strajncu , uredniku goriškega kmetijskega časnika eno sobo izprosil, v kateri sem mislil blago do meseca -Kimovca hraniti in se brez vsega dokončanja domov vrniti. Ker pa nekaterim svilorejcem ne bi bilo prav, ako bi bil brez novcev domov prišel, namenil sem si rajši 4 do b dnij tam ostati in ponujal sem te dnij pridelk Lenassi-ju, mon-falkonski, farlki in vidcmski fabriki, ali vsak dan je šel kup — nazaj. Poprej so mi Vi-demci pisarili in me vabili naj z blagom tja pridem, ali ko sem prišel, to se ve da le z mustrom , nij nobeden hotel več od kupčije zuati. Povrnil sem se v Gorico in Šel na prvo h kmetijski družbi in potem k e. kr. poskuševalnemu staeijonu sviloreje v Gorici povprašat, kako , in ali bi se najbolji kup doseči mogel. Mislil sem si, vsaj tukaj mi bodo šli z odkritosrčnostjo na roke, ker podpora kmetovalstva je njih namen, za kateri namen jim vlada veliko novcev daje. Ali vodja kmetijske družbe mi nij znal nikako-vega kuna, niti kupca povedati; pa saj tega ne bi bil storil, ko bi ga prav znal, zakaj on je trd Lombardec, kateri skrbi, ako prav na naši zemlji in ob našem kruhu, morda bolj za Viktorja Emanuela nego za svi-lorejce maledette Austrie. Pri c. kr. staeijonu pa tudi nijsem mogel kupa izvedeti, ker prvi dan nij doma bilo vodje (Dečko od 20 let je vodja! Goričaui se mu le smejejo.) Drugi dan ga zopet zato v pisarno nij bilo, ker se je po noči blizu njegovega stanovanja pepel pod streho vnel. Ravno tako ga nij bilo tudi 3. dan. Četrti dan, ko sem od enega svilo-rejca okolo 82 funtov neumorjenih kokonov za prodati dobil, in katere sem zato, ker so na potu metulji ven prišli, naglo moriti moral, šel sem spet na prvo h kmetijski družbi za privoljenje prosit, da smem v njih peči moriti. Ali tukaj mi je bilo rečeno , da so vse svilorejno orodje c. k. staeijonu za svi-lorejo dali, in da naj tja morit idem. Ker je pa ta stacijon daleč zunaj mesta in ker je jako vroče bilo in se voznik branil voziti tako daleč, šel sem poprej b kruhopeku prosit, da bi pri njem moril in mu plačal. Ali ta mi odgovori, da, ako bi on to storil, 14 dnij ne proda kruha. Primoran sem bil tedaj dolgo pot k staeijonu delati in prositi da smem tam moriti. Ali kaj se mi zgodi? Ko dojdem na stacijon z blagom, kjer seveda že spet vodje nij bilo, nego sam sluga, začne ta mene in pomagače iz vrta goniti rekoč, da uemajo priprave in zakaj da to blago v Gorico vozimo, da naj si ga doma držimo i. t. d. Tako gredo tiste gospodske, katere imajo od vlade obilne subvencije za podporo kmctovalstva, svilorejcem na roke! One ne storijo nič, če pa stranski človek sam pride lek v prodaj pelje, ga pa mešetarji in pre-kupovalci na polovico ogoljfajo na polovico pa okradejo, kakor sc je Mariji Lavfar iz Vač godilo, kateri je kmetijska kranjska družba (kar tudi nij bilo prav) nasvetovala se 40 fanti svilomešičkem v Gorico prodajal iti. Še bolj bi jo bili oropali nego so jo, ako ne bi bil jaz prišel. Iz tega se vidi, da od I. svilorcjnega društva v Metliki do c. kr. poskuse val nega društva sviloreje v Gorici svilorejee podpore nema Sreča da nam je g. Lenassi po 177 soldov umorjene suhe pla-til in mu moramo biti hvaležni ako ravno jih je tako izbral, da jc polovica v „škart" prišla. Morebiti da jih tudi on ne bil na kup plačal, ako ne bi znal da sem jaz vse strune napel; na vsak način mu gre pa čast, da on nij rojaka zapustil. (Dalje prlh.) — (Vina se pridela na Kranjskem) povprek 398,413 veder, v vrednosti od 1 milj. in gld. Vino raste v Vipavi na 4301 oralov zemlje, v krškem okraji na 5405, v novomeškem na 42G3, v metliškem na 3G0S, v radeškem na 1010, — skupaj na 10,370 oralih (johih) zemlje. Tako je c. kr. vlada preračunila. — Polhov se vjamc ob dobri letini ttOO.UOO na vsem Kranjskem, kjer so, t. j. na Dolenjskem in Notranjskem. — Založnic je na Češkem nad 300. Že to število kaže, kako marljivi so Čehi in kako so skrbeli za svoje materijalno uredjenjo. To jim je tudi veliko pripomoglo, da so politično tako izvrstno uredjeui in organizirani. To je vlada sprevidela in namestu, da bi te narodne zavode, ki pomagajo narodno blagostanje poviševati, branila zatira jih! To je le v Avstriji mogoče. rega izdava to društvo in pa denarno podporo za izdavanje ..Tednika." Dalje pravi g. Herman, da mu je neki študent povedal, da je on (študent) iz druzega vira slišal, da „Tednik' res iz dispozieijskega fonda ustavovercev denarno podporo dobiva. Tej izjavi llermanovi nasproti izrekam: 1. Laž je, da bi kedaj bil graški „Volks-bildungsvereiu" mcui ponujal Dorfbote" in pa denarno podporo za izdavanje „Tednikau. 2. Laž in hudobno obrekovanje je, da „Tednik" dobiva iz dispozieijskega fonda ustavovercev kako koli denarno podporo. „Slovenski Tednik" so ustanovili slovenski rodoljubi in imena mož, kateri so založili kavcijo za ta list, so znana med najboljšimi, kadar se o naših rodoljubih govori. Zdržujejo pa „Tednik" njegovi naročniki, katerih jc že zdaj toliko, da „Tcdniku" od nikogar druzega nij treba podpore. (!. Herman govori od nekega vira, ki ga jaz sam bodem zanesljivega imenoval. Temu nasproti kratko rečem, da se mi naj kdor koli zaznamuje, ki je raztrosil te laži, imenoval ga bodem lažujivca in znal terjati od njega, da prekliče svoje obrekovalnc besede. V Ljubljani 28. jul. L873. Dr. J. Vošnjak. POftlaito. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry I' tjfttttlottil. Tržne gl. — kr. — masla funt — gl. -r>0 kr.; — mast — gl. 38 kr.; — speh frisen — gl. 32 kr., — špoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 9 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 2ti kr.; — toletiuo funt 30 kr.; — svinjsko meso, funt 'dO kr.; — sena cent — gl. 80 kr ; — slamo cent — gl. !K) kr.; — drva trda H gld. 80 kr.; — mehka 6 gld. 20 kr. Ouiioj&ka borsa 30 julija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Euorni drž. dolg v bankovcih . 67 gld. 56 kr. Enotni drž. iloig v srebru . . 72 . 70 „ 1800 drž. posojilo.....102 „ 40 Akoije narodu« banke . . 9(J4 , — „ Kreditno akcijo......211 „ — * London ........110 , HO Napol.......... » „ 86'/» m C. k. eekini — — Srebro........108 , - „Listki". Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev. Prvi š t i r j e zvezki so že na svitlo prišli in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji: V Ljubljani: Janez fSiontini: Jurij Lercher; Zeschko & Tili; Otokar Klerr. — V Celovci: J. Leon; E. Liegel. — V Mariboru: E. Ferlinec. — V Trstu: F. II. Schimpf. — V Gorici: Karel Sobar. — V Celji: Karel Sobar. - VPtuji: Vil. Blanke. —V Zagrebu: Leopold llartman. I. zvezek. Stenograllju. St>. dr. Rfbič, — ŽivotupiNJe, sp. Rajč. Boz. — Presern, Prešerni ali Proširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Marhiavelli, sp. dr. Kibic. — Pisma iz Ruflije, sp. dr. Celestin. — Trstve z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. VoOnjak. — tVgava bode ? sp. J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal L. Bađtrtap.....95 kr. n. zvezek. Ivan Erazem Tatenbali. Izviren roman, spis. J. Jurčič......50 kr. III. zvezek. PjFVl poljub. Novela, spisal J. Skalec — Na črni zemlji. Novela, spisal J. Skalec 25 kr. IV. zvezek. Lepi dnevi. Spisal l'aulun. Plaše, Novela. Kuski spisal A'. I'. UOffoll poslovenil h. ftorenjec. — Nekoliko opazek o izduji slovenskih narodnih posu i j. Spisal prof. dr. Krik .... 2f> kr. Br. 47 s. st./lS73. Oglas. Podpisati kr. javni bilježnik kao sudbeni povjerenik daje ovim na znanje, da je kr. sudbeni stol Varaždinski na molbu Vjekoslava Olojiiarića odlukom od 0. srpnja t. g. pod br. 2700 dozvolio dobro voljnu javnu dra/Jiu žitka, vina, i bla^a na o8tavinu Makse (ilojnarić spadajuecg, te na dobru Paulovec nalazećeg se. Za obdrža-vanje te dražbe ustanovljuje se ročište na dne 12. holoio/a i si i««!«-««- dane t. g. prije i poslie podne u dvoru dobra Paulovec, na koje se pozivaju svikolici, koji sto kupiti žele tim dodatkom, da će sc pojedine stvari samo uz gotov novac najviše ponudivšemu predati, nu izpod procjenbenc svote se nijedna prodati neće. V Krapini, 27. Srpnja L873. Kr. javni bilježnik kao smlheni povjerenih': i,i. po r;. 11 i limfna ItanuMcton da l'.:ui\ si'i'i'iii) zopet ozdravel in ju iniinu" z.druvnikuv in holuišuic njeni učinek pripoznulo, ne l><> nikdn več nuil močjo to ilmuc zdravilne limito dvomil iu navedemo Bledeče holeztii, kutere hrest pit-rahe zdravilu in tire/, tttronknv odstrani i holc/.iii v fslodcl, v *živ-eili, na prsah, pljucuh, jetruli, nu žlezah, na slizni koži, v dufc-njuku, v mehurji in nu ledvici, tuherkule, sušico, naduho, kašelj, iu prebavljivost, zu|inr, dristo, ueii]>eenoit, »luli-di'iiiiii. imzlicii. vrtn^luvico, nuvul krvi, Hiirnenje v iihchiIi. inedlien in hljeviinje tuili nl> cuhii ltiiHečiiHti. m-iilmi »ilu, ntii/.ini»t, miHenje, i iMii.iti/ini, (iriitin, Idedieo. — [zpinck iz 7r>.tit(n »|>ričevul n »zdruv-ljenji. ki mu se vsem zilruviluni z.i>|ierntuvljule : Sprifcvalo It. 73.S77. r»8H, Wienertli«M'Ka»»e, (»len. 2H. feliriiurju \HV1. .s.iiiin j dni sem iiživnl HevulcMciere. To izviatnn /druviln jo |iri meni, v Hinjeni nl>ii|.....ni |i<>luzii|i iii.i.vr slorjlu, ......i du- Hur tu zdravilno »redstvu siiielu družil ruzndet.ie za trpeču eluve-cuuatMi iiiienujem. [zvr.itnu itevalenciere mu ju od uevarneua katiiia nu iiljiuuli in v duHiijuku, »d vrto^luviuo in tišcunja v pruuli iiiliršila. katere ... VHem lekiun kljnliuvale. Tu ciide/.nu zdiavilu zasluzi torej uujveču hvalu in M uiuru trpečemu čluvečiinstvii nuj-liuli-i' pripuručati. 1'lori.iaii Uoll.i-. c k. vujaukt upruvuik v pokoji, Tecnejšl kot nienu, prihrani Kevalenciere pri odruMenili iu pii otiiiiih iiokiut tvojo ceno zu zdravila. V plehantih piihieali pO pol funtu I TiO kr., i funt > jhi. M kr., -J funtu 4 gld, M kr., U funtov lil gld., IS funtov BO »hI., 24 funtov Sli Kld. — Hi!valeMciere-HiH0 kr. — Itevalenciere-fliocolatre v priihu in v plošciiah za 12 tas 1 «ld. ,10 kr., 24 taH 'i glil. f,n kr., 4« tus I uld. .11) kr.. v prahu za 120 taH ii) r17ii lan h'<1. — i'roduju: lliirrv tlu ilnrry l)atll Kil. SI a lir, v <■ • !« i u 1.1) Dieehtl A 1'ruuk, v t rliiu i I'. 111 r n h u c h e r, v l.tmii budvlg Mllllcr. . Mitrihorii i-'. Kuletnik A M. -M uric, v Henuiii J. H. BtOfl k liuitHeu, kukor v vseh mestih pri ilohrih lekurjih in špecerijskih truuvcih ; tudi razpošilja diiunjsku hisu nu vse kritju po poštnih nakaznicah uli povzetjih. i:ujci. 29, in :J0. julija. K\roi»«t BCoIttrtlakv ti Prage. — Jenko iz Beterada. — (Jasie iz Crnolaiki. —Ahrin — Lefirer. — Kostut, ilorsetzly iz Dunaja. Pri i:;<-iitiMu : Vugd izvTrsta. — Benek iz • - mi— Moser iz Beljaka. — Žuster, Aman od sv. Petra, — Dr. Glrbeo iz Idrije. — Mad. (juldengrein, Molel iz Vrhnike. — Srancer, lioatiša iz Planino. — Grofica Sbruglio z otroci iz Udiue. —Low, Maiilin-ger. Steiner iz Dunaja. — Jlonig iz KapuNvara. — .\l.,aiii. t i.s it iz Toinina. — Pamperl iz Celovca.— PeidevŠek iz Slivnice. — pip iz Sapianc. — Poznie iz Doliča. — .Mastnak iz Slivnice. — Alicin, Vla.sić iz Hrvatskega. — Sapnik, Leskovic iz Idrije. — lir. EtotsehUtl ti lliulcvasi. — liorccvič iz Karlovca. — Subič iz Benetk. Pri "'.on:: Sticui iz Kaniže. — Dangor z gOBpo iz Trsta. — Hober iz Jieke. — Šuler iz Dunaja. — Jentel iz Ifaribora. — Beroog iz Dunaja — Dragovina iz Trata. - Beyor pl. Berghof iz Litije. — Dr. Zopt iz IJKiUea. — lieima iz Dunaja. Pri Zuinoni: Kreutdapl iz Fellin. — Černe US Dunaja. — Jose Gustav iz Ljubljane. — Šmoler i/. .Milana. — VVeinberger iz Trsta. — Keimer iz Laškega trga. — Hohman iz Zagreba. — Kristian iz Trsta. — Jesenku i/. Kaniže. — Beikel iz Trbovlj. — llausvirt a hčerjo iz Celja. — Aaber iz Dunaja — Kristjan iz Ljubljane, — Golob iz Karlovca. — Langenberg iz Berolina. — Hartman liJudenborga Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semeu.