Dopisi. Iz Gradca. (Deželni zbor) imel je dne 17. jun. t. 1. za nas Sloveuce malo prijazno 5. 8ejo. Predlog o regnliranji Drave od Ptuja do Pusenec bil je zavržeu ali vsaj za dalje časa pokopan. Grof Gleisbach je nauireč rekel, da se ne splača Drave regulirati 1 uro daleč, tadi bi reguliranje koristilo samo krajišnikom, vrbu tega Sta; jerska nima denarjev za to. Jcdnako puhlo govoril je tudi Lohninger in Sprnng. Zastonj so ugovarjali poslanci dr. Radaj, grof Wurmbrand, posebno pa g. Herman in naposled g. Kukovec. Nemški liberalci so sklenili tukaj v nič privoliti in ker imajo večino, so predlog zavrgli, a s tem deželi sploh jako škodili; kajti vlade ne bodemo kmalu naklonili v to, da bi nam 108.000 fl. doplačati blagovolila, med tem ko so nemški liberalci se obotavljali letnih 18.000 fl. za spodnji Štajer v tej zadevi izpod nohta spustiti. Celih 3390 oralov pustili so v nemar na spodnjem, rued teta, ko so uže mnogo tisočakov za reguliranje Aniže v gornjem Štajerskem dovolili in od slovenskih davkovcev biez obotavljanja prejeli. Poslanca g. dr. Radaj iu g. Herman sta jim to dobro pod nos pokadila; brž ko dobim stenografičke zapisnike v roke, objavim n.juna izvrstna govora v ,,Slov. Gospodarji". Poslanec g. Kukovec je naposled vsaj toliko dogual, da se je sklenilo v pribodnjem zasedenji reguliranje Drave na Štajerskem zopet spraviti na dnevni red. Baron Moškon je zahteval, naj se naredi kataster o rekah, je pa propal. V istej seji so eklenili prošnjo do ministerstva, iiaj se oskrbovanje učiteljskega penzijskega fonda izroči deželnemu odboru, in postava, naj vlada skrbi za stroške, potrebne za učiteljske konfenrence in knjižnice. Vse to jeseskle nilo, akopram je ces. kralj. namestnik ugovarjal. — Nekatere poslance srbi želja, aa deželske stroške etaviti postianske, krajišne ali vicinalne železnice. V to svrbo je dr. Duchatsch nasvetoval odbor 9 mož. Vkljub temu, da se je bilo reklo: ,,nur keinen Windi8cbon wahlenu dobil je dr. Radaj 34 glasov, a dr. Ducbatsch bi bil skoraj na cedilu ostal ulovivši 37. Drugi odborniki dobili so do 52 glasov. — V 6. seji dne 19. jun. bil je sprejet nasvet g. Pairbuberjev, naj se deželni odbor pritoži zoper previsoko vcenitev gruntnega davka, in nasvet g. Sprunga, naj se na Štajerskem dovoli tobak pridelovati, kakor na Ogerskem. G. Karlonov nasvet, naj se srenjskim predstojuikom da pravica braniti ženitovanje nemaničev na škodo srenj, bil je iziočen srenjskemu odboru; oni nasvet pa, uaj se uvede namesto 81etnega solanja le 61etno z nedeljskimi šolami za bolj odraščeno mladež, je pa zbor odbil, čes, da nima on o tej reči besede, ampak državni zbor. Opomnimo, da sta tudi slovenska poslanca g. dr. Dominkuš in g. Snidršič glasovala za g. Karlonov predlog. Nemski liberalci so pa s tem zopet pokazali, da še za najopravičenejše želje in potrebe ne nemškib pa ne slovenskih kmctskib ljudi srca nimajo; brezobzirno so vrgli pod klop 680 prošenj za krščansko in cenejso šolo. Iz Konjic 21. jun. (Veseli pohodi). Lepo konjiško okolico in trg naš pobodilo je preteklo saboto in nedeljo obilno tujih gostov. Saboto večer p-rišli so s svojimi učitelji pripravniki z Maribora z namenom, da vrnivši se v nedeljo nazaj poiščejo na Pohorji neke vrste kamenja. Bil je toraj znanstven izlet. V lepo okinčani gostilnici g. A. Stancerja imeli so večerjo, potem so pa napravili pod vodstvom svojega pevskega učitelja in vrlega skla- datelja, g. Miklošiča, lep konceit slov. in nemšk. pesni. Konjiška gospoda, ki se je v obilnem številu koncerta vdeležila, je zopet ob tej priliki pokazala, da ima slovensko srce, dasi mnogim slovenska beseda navadno ne rabi; kajti pri slovenskih pesnih bilo je navdušenje toliko, da so pevci morali nektere pesni, n. pr. izvrstni Nedvedov ,,mili kraj" ponavljati. Spevanje bilo je skoz in skoz točno. V nedeljo jutro šli so pripravniki ob 8. uri k božji službi ter so pod vodstvom g. Miklošiča lepo mešno pesen izvrstno peli, potem pa v silni vročini proti Pohorja odrinoli. Spremlja jih naša želja, da si hranijo 2 najdražji svetinji, ki učitelja slovenske mladeži najlepše kinčate in za prevažni poklic sposobnega delate: nabožni duh sv. kat. vere in ljubezen do naroda, ki pravih, modiib, narodnega duha navdanih učiteljev še močno pogreša! — V nedeljo so pa prisli na obed v Konjice pravdoznanci dolenje-štajerskih sodn. okrajev, ki napravljajo vsako leto v kteri drugi kraj izlet, da si mnogega sedenja trudne ude zravnajo in pod milim nebom pokrepčajo. Ogledali so si staroslavui, razpadli žiški samostan, kder je bil tudi zajutrek. Naj bi le ogledovanje teh podrtin gg. pravdoznancem ta vtis napravljalo, da je pač krut vandalizem, ako libeialni dižavniki vstanove, ki so uboziin v pomoč in tolažbo, umetnijam in znanostim milo zavetje, pokončavajo in razpadati puščajo samo zato, ker ujim za kloštre in njih mirne prebivalce mar ni. Ko bi še danes žiški samostan stal, bi ne bilo toliko ubostva in milih solza v špilalski župniji, bi farani 8 ponosom labko rekali, da imajo eno najkrasuišik cerkva v vsej biškupiji. Konjičanom in vzlasti še g. gostilničarju, A. Staucerju na čast, bodi omenjeno, da so ob tej priliki pokazali, da niso nespametai nemčurski zagrizenci; kajti na lepo okinčanem prostoru pred gostilnico vibrala sta cesarski in nas ilirsko-slovenski prapor, nemškega pa ni bilo, kakor ga po druzih mestih na slov- zemlji ob tacih prilikah nemčurji prav breztaktno razobeiajo. Omikan, pravega svobodnega duha navdan Slovek, nikoli svoje narodnosti ne zatajuje, svojega naroda ne gazi, kakor delajo nemčurji. Mili odmev slov. pesni v našib srcih prav očitno kaže, da smo vendar le Slovenci, dasi nam je napačua solska odreja misli in besede zmedla. Iz Dobrne. (Topličarji, žaadarji, čebele, neznanec.) V našem skromnem kraji [začenja se čem dalje živahnejše gibanje. Dvekratna pošta iz Celja in razni fijakarji den za dnevom v tukajšnje toplice spravljajo zdravje iskajočih gostov od vseh vetrov; posebno od 15. jun. do 15. avg. nabere jib se toliko, da je n. pr. zadnji dve leti zmanjkalo prostora za prebivaliiče. Za osebo določeno je 21 kopelj; če bpčeš to doseči, moraš toraj ostati vsaj tri tedne. Stevilka topličarjev je do 17. jun. narastla na 203 osebe. Všteti so le tisti, ki ostanejo več časa tukaj; tako v ^kurlisti" maujkajo imena udov slovensko-štajerskega boljar- stva ali aiistokvatiške gospode, ki si jc 13. niaja piiredila ,,izlet" na Dubrno, ker jim je sicer za to odmenjeni 1. dan majnika vsled deževanja — splaval po vodi. A da prišleci svoje premoženje trošijo v božjem miru, dobili smo stalno žandarnierijsko postajo za poletje. Prejšnjaleta so nvarbi mira" semkaj pribajali le 5ez noč. Toda, ce bodo njihovi pajdaši po drugod imeli toliko opravila, kakor ga je tukaj, potem si svet pač sme še čestitati. Za to so pa drobne živalice, pridne čebelice, letos precej žive in nemirne; »nehvaležnice" rade zapuščajo svoje nstariše". Nek čebelar, ki je pred nekterimi tedni imel 5 panjev, iih ima sedaj 14, dobil je že 9 inladih rojev! — Omenjeno še bodi, da je pied par mesecev v našej fari od mrtvouda zadet umrl nek glubomutasti berač. Kolikor se je zvedelo, je tod hodil4dui; odkodje, še ni znano, saj reveža menda nikdo težko ne pogresa. Iz Središča. (?Dobra kučanica"). Tako glasi se naslov knjižici, katero je izdal ,,hrvatski pedagogijsko-književni zbor" v Zagrebu, a spisal jo je gosp. Davorin Trstenjak, ravnatelj višje dekliške sole v Karlovci, rojeu Sloveuec pri sv. Mikiavži blizo Ormoža. V tej nad sedera pol v malej osmerki obsegajočej knjižici dajc gospod pisatelj uapotek, kako je treba vzgojevati deklice, da bodo delavne, varčne, čiste, pobožne in blage gospodinje, na zelo lebko uinevni način. Ne bi škodilo, ako bi bila ta knjižica pri vsakej biši, samo za naše slovenske hčeri, katere šče imajo, vedi Bog kake predsodke o hrvaškein narodu in jegovem jezika, ni, ker je za nje hrvaščina neumljiva. Jezik je v tej knjigi gladek in mil; pojedini stavki čudovito kratki, in torej lebko umljivi. Dobro bi bilo, ko bi gosp. pisatelj saru, ali pa eden jegovih mlajšib, tudi zelo nadaijenih bratov poslovenil to delce. Družba sv. Mohora bi ga gotovo izdala. Knjigi, trdo vezaui, je cena samo 40 kr. B. Fl. Iz Kozja. (Zo per okraj ne zastope)je se zglasilo 15 srenj, med njimi tudi Podsreda, ter poslalo prošnjo do deželnega zbora štajerskega. Prošniki pravijo: ljudje na deželi strahovito ubožavamo, kmetski stan se spravlja popolnem na nič. Mnogovrstni in vedno rastoči davki doklade itd. nam pretijo posestnike do cela potlačiti. Kmet ne zmore več dovolj denarjev za davke, otroci mu stradajo, nimajo prave obleke, ostajajo vsled tega brez poduka in krsčanske odgoje. Zbegani in obupani ljudje hirajo na duši in telesn. Skrajni 6as je, da se nekaj stori in pomaga, zlasti naj se razpustijo veledragi pa nepotrebni srednji uradi. Pred vsem uaj se razpustijo okrajni zastopi (Bezirksveitretungen). Ta sad liberalne dobe je se ree slabo obnesel. Okrajni zastopi so se kot celo nepotrebno kolo vteknoli v upravo ter jo le motijo in ovirajo. Uže pi-i upeljevanji nasprotovali so veljavni možje ter hvarili jred to napravo. Britke, večletue skušnje (la.iej" jim prav. Okrajni zastopi so namreč popoluein odveč, ne koiistijo nič, škodijo pa veliko. Kraujska in Koioška je se ob svojem času branila zoper takšoe urade. Na Stajerskem so hoteli ž njimi posku.8iti. Sedaj vemo, da skusnje slabo kažejo. Naj se toiaj okrajni zastopi zopet odpravijo! Uže 14 let nosimo ovo breme. Močno nas teži iu je mnogo zakririlo, da sino ubožali. Podrobneje nečemo dalje govoriti, le to poudarjamo, da je gledč okrajnih zastopov vseobčna nezadovoljnost pri nas. Zato prosimo, visoki deželni zbor naj blagovoli uslišati naše nujne prosnje ter še v tej seji 8prejme piedlog o razpuščeDJi okrajnih zastopov. Tako se glasi prošnja. Ali bo imela kaj uspeha ali ne, to pa je močno dvomljivo. Liberalno-nemška večina poslancev ne bo meni nič tebi nič svojega lastnega otroka zadušila. Vendar prav je in nabiratelji ovih prosenj so hvale vredno delo opravili, da so graškim gospodom zazvonili in povedali, kako ljudje mislijo zastran okrajnih zastopov. Kar pa ni hvale, ampak vse graje vredno, je to, da so prošnje doposlali ne kateremu izmed vsaj 7. trdno slovenskib poslancev, nv pr. g. Hermanu, prof. Žolgarju, dr, Radaju, dr. Šucu itd., aiupak trdemu Nemcu g. Karlonu. Te brce naši vrli poslanei res niso zaslužili. Ali je misliti, da bi nemški kmetje iz Mitterndorfa ali Ausseeja na gornjem Stajerskem svoje prošnje kedaj poslali slovenskemu konservativnemu poslancu iz kozjanskega okraja, da jih ta predloži deželnemu zboru? Ne smešimo toiaj sami sebe! Svoji k svojim naj velja tudi tukaj! Dosta so nam liberalni nemčurji pri nas, čeinu nam treba ae konservativnih nemškutarjev v okiaji? Slavoljub. Od sv. Martina v Rožni dolini. Tukaj je se obbajala na Alojzijevo nedeljo trojua zlata poroka. Prvi par: Anton Podpečan (po dom. Pečnik) rojen dne 7. junija leta 1808. poročen dne 10. majnika 1. 1830 s Heleno roj. Kresnik, roj. dne 4. apr. 1. 1801. Drugi par: Tomaž Arnečnik (po dom. Hobe) roj. dne 15. dec. 1. 1803. poročen dne 26. jan. 1. 1829 i Urso roj. Križan, roj. dne 28. avg. 1. 1805. Tretji par: Anton Kovač (p. dom. Kraljec) roj. jun. I. 1801. poročen na Vojniku 1. 1828. z Marijo roj. Kresnik, roj. 23. marca 1. 1807. Resnično nenavadni prigodek! Imenovana fara šteje samo 1400 das in glejte čado! Dve enaki poroki obhajale so se vže tudi 1. 1863. in ena leta 1867 pri piiložnosti^ko so tudi zlatomešnik Jakob Crepiušek, rojen Smarčan, svojo zlato mašo peli. Te dogodbe naj bodo Bogu in sv. Martinu v east, Šinarčanom pa v blagi spomin! Morivec Šmarski obsojen je na 3 leta težke ječe s postom dvakratnim v tednu, na platež: 550 fl. Fantje Šmarski pazite! Cesta Šmartinska se uže popravlja z velikoj nevoljo okrajaega celjskega zastopništva!-Te dni so volitve za novega župana pa koga voliti? Vsaj nimajo Šmarčani sposobnega moža za to. V izgled in dokaz temu je, da so Šmarski kaplaa imenovani za šolskega nadzornika — tamošnje šole! Prvi korak do starih šol!