glasilo občinskega odbora szdl ljubljana-vič-rudnik L«t. v. LJUBLJANA, MARCA 1965 ŠTEVILKA 3 OCENE PREDVOLILNE DEJAVNOSTI V NAŠI OBČINI IN NEKATERA POJASNILA ZA VOLITVE Volitve - ponovna potrditev našega samoupravnega sistema V nekaj dneh bodo volitve v občinsko, republiško in xvezno skupščino. O posameznih fazah predvolilne dejavnosti je naš Ust občane sproti obveščal. Danes pa želimo v povzetku poročati o celotnem poteku volitev in o glavni problematiki, ki je nastajala v zverf s tem. Do 10. marca so bili v naši ob-«*ni o|iravljeni kandidacijski zbori v«liicev. Na njih so bili izbrani kandidati za oba zbora občinske skupine in kandidati za republiško •kupščino. To pomeni, da je sedaj Pred nami zadnji del ali zadnja laza roli lile dejavnosti, ko bodo voiilci na •eposrednih volitvah izvolili nove •dbomike občinske skupščine in |H>-•lance rc|>ubliške skupščine. Ne|io-•redne volitve v zbor delovne skupnosti občinske skupščine bodo v [>e-'ok, 26. marca, v občinski zbor ob-euiskc skupščine in v zbor delovne •kujuiosti, za kmetijsko dejavnost pa ^odo v nedeljo, 28. marca. Ge na kratko preletimo predvolilno dejavnost, |>otem lahko ugoto-rmio, da sega njen začetek v no-fomlHir in dccemlier minulega leta, ko bo na krajevnih konferencah so-•Odistične zveze že razpravljali o •oveni načinu i>redlngniija kandidatov za skupščine. Bistvo tega pro-•os« je bilo v tem, da je ob takrat-•di voUtvah dejansko prišlo do "•oničitve načelo, ki ga je uteme-^j*la nova ustava, namreč, tla se na ®roko odpre možnost, da tudi na Področju kadrovske [jolitike, kot se-ttovncnm delu samou[»ravnili pravic občanov, dosežemo, da voiilci aktivno ••delujejo prav s tem, da predlagajo '•ožue kandidate za skupščine. 2e na omenjenih konferencah smo dobili prve predloge za možne kandidate za občinsko in za republiško *k več možnih |M>teii. Razen Predlaganj na zborih volilcev, na ***fcjenih političnih aktivih je bila **Veosvc-iovaLa » političnimi aktivi na terenu. Na tak način jc bilo možno sestaviti ožji sestav potencialnih kandidatov za skupščine. Vanj jc bilo izbranih preko 70 predlogov za občinsko skupščino (mandat poteče 40 odbornikom v obeh zborih skupščine), J v III imuno. /M . P5iin° »o predlagani le trije kan- medtem ko jc bilo v ožji izlx>r za ^ at*- Letos je več kandidatk žensk, republiške poslance izbranih 12 pre s F '*oslej ni bilo v praksi. V skladu dlogov. To pomeni, da je bilo zj °p®*en •plošno |mlitično smerjo je dupi ' tUt^* priliv kandidatov iz služb, zlasti iz šol, zdrav-C‘h 'Jl otroškovarstvenih ustanov. P®£at je javnemu predlaganju vsako mesto občinskega odbornika predlaganih več kandidatov, v povprečju po dva za eno odbomiško mesto, prav tako pa tudi po dva kandidata za eno mesto v zbore Pomlad dva in v štirih volilnih enotah po trije kandidati. V zbor delovnih skupnosti le v treh volilnih enotah kandidira po en kandidat, v štirinajstih volilnih enotah |w> dva, v treh volilnih enotah pa jk> trije kandidati. Za republiško skupščino, v splošni ‘zlx>r v obeh volilnih enotah, kandidirata [x> dva kandidata, prav tako v vse štiri zbore, to je gos]H>darski, kulturno prosvetni, organizacijsko jMilitični in socialno zdravstveni zlx>r tudi po dva kandidata. Ugotovimo lahko torej, da je pri izbiri kandidatov ob letošnjih volitvah v mnogo Novi sodelavci Naše komune IRENA VELKAVRH za Brezovico JOŽICA ŽUŽEK za Iško vas JANEZ KLEMENC za Rakitno Vljudno prosimo vse občane 1* Brezovice, Iške vasi, Rakitne in iz bližnjih okoliških krajev, da sporočajo vse, kakršnekoli novice, našim novim dopisnikom. V dveh primerih so voiilci pri predlaganju kandidatov za republiške |H>slunce menili, da morajo imeti „svojega“ poslanca. Tu je prišlo do izraza na eni strani določena lokali-stična težnja, ki se je naslanjala na zahtevo, da bo lahko le kandidat iz njihovega ožjega območja imel dovolj posluha in zastopal njihove interese ter reševal njihove probleme; na drugi strani pa je bila taka zahteva pogojena de neke mere tudi v tem, da je na tem področju nerešenih nekaj problemov, oziroma, da so se doslej prepočasi reševali. Poleg tega jc bilo ravno v zveži s takimi težnjami opaziti, da je med občane še premalo prodrlo spoznanje, da v samoupravnem sistemu, kakršnega gradimo, ne more zaviseti reševanje problemov od nekega predstavnika in njegovih obljub, temveč od aktivnosti samih občanov in volilcev', da prek javnih razprav in tribun socialistične zveze ter zborov volilcev argumentirajo svoje zahteve in na osnovi njih dosežejo reševanje komunalnih in podobnih problemov. Glede sodelovanja občanov v vseh fazah volitev lahko rečemo, da je bilo zadovoljivo. Samo na kandida-cijskih zlvorih za občinski zbor jc bila povprečna udeležba okrog 10o/o, za zbor delovnih skupnosti pa 36 o/o. Verjetno hi bili ti odstotki večji, če si ne bi sestanki sledili v tako kratkem časovnem razmaku zaradi volitev, na katerih so obrav navali družbeni plan in občinske finance in kandidacijski zlx>ri. Ponekod pa je razprava na kandidacijskem zboru zgubila svojo širino zaradi tega, ker so o kandidatih izčrpno razpravljali že na zborih volivcev. Sama organizacija predpriprav na volitve jc tekla dobro, vendar pa moramo pripomniti, da pri nekaterih krajevnih odborih SZDL še niso razumeli vseh demokratičnih princi-pov teh volitev v celoti. Ponekod so čakali še direktiv od zgoraj, čeprav so bila glede tega dana točna in jasna navodila. Nadaljevanje na 2. strani Rokovnik za občinske volitve Dne 26. marca — dan neposrednih volitev v zbore delovnih skupnosti razen delovnih ljudi, ki delajo »in področju kmetijstva. Dne 28. marca — dan neposrednih volitev v občinske zbore in neposrednih volitev delovnih ljudi s področja kmetijstva. Dne 4. aprila — dan volitev v vse zbore skupščine SR Slovenije v občinskih skupščinah. Dinc 18. aprila — dan neposrednih volitev v republiški zbor. Volivci! Opravite svojo državljansko dolžnost že v dopoldanskih urah! Liani volilnih odborov! Poskrbite za lep videz volišč! Liani in odborniki krajevnih odborov SZDL: Potrudite se, da bodo volivci pravočasno obveščeni o datumu in kraju volitev! Naj ne bo nikogar, ki ne bi sodeloval pri volitvah novih članov naših predstavniških organov! Tudi tvoj glas odloča! Predlagani kandidati za našo občinsko skupščino občinska Skupščina ljubuana-vič-ridnik o družbenem planu Sprejet je občinski družbeni plan Na predzadnji seji občinske skupščine Ljuhljana-Vič-Rudnik, so po izredno živahni šesturni razpravi sprejeli mrd drugim družbeni plan in proračun občine za leto 1965. Osnovni problem, ki je prišel do izraza, je nesorazmerje med velikimi potrebami zlasti na področju družbenih služb in med pičlimi sredstvi, s katerimi bo verjetno letos razpolagala občina. Spriču takega položaja so poizkušali odborniki s pomočjo amandmajev vsaj sanirati nekatere dejavnosti na primer šolstvo, kulturo in prosveto, zavod za prosvetno pedagoško službo, preventivno zdravstvo itd. Zaradi takega finančnega položaja so kritizirali tudi nekatere postavke predloga finančnega načrta mestnega sveta ljubljanskega. Stanovanjski blok na Viču Pričakovan razvoj v družbenih službah in usmeritev KANDIDATI ZA OBČINSKI ZBOR 2. Galjevica — Danica dr. Beni in Vera Valant: 4. Rudnik — Bogdan Bradač, Franc Krnc in Janez Suhadole: 5. Trnovo — Anica List; 6. Trnovo — Marjan Glavan in Aleš Mižigoj: ■ 9. Kolezija — Frane Um-breht in Stane Curk; 12. Milan Česnik — Karel Kajfcž. inž. Marjan Kolarič in inž. Drago Dragulovič: 11. Malči Belič — Viktor Čeč: 16. Rožna dolina — Mari Zevnik; 18. Rožna dolina — Frane Jecelj; 21. Brdo — Frane Pavlin; 26. Rob — Janez Geroni in Anton Klančar: 27. Turjak — Jože Pirman in Jože Podržaj; 28. Pijava gorica — Janez Jereb, Žclimlje — Vid Piškur: 31. Tomišclj — Franc Intihar: 33. Podpeč — Danilo Bajat in Jože Menart: 34. Brezovica — Slavko Sedej: \ na-Iijc gorice — Edvard Velkavrh; 36. Dobrova — Izidor Kogovšek, Viktor Zadnikar in Branko Golobič: .38. Horjul II. — Fralnc Gole, Ivan Šubic in Anton Gerjol; 39. Polhov Gradec — Jože Kavčič bi Vlado Podlogar; 40. Črni vrh — Alojz Jereb in Franc Kržišnik. K V M) ID Vil ZV OBČINSKI ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI Tobačna tovarna — inž. Ela Vra-njek, Metka Skubic in Alojz Makarovič; Podjetje za urejanje hudournikov — inž. Drago Justin; ELES — Aleksander Živko; Elektroprenos — Franc Anžič; PZ SMELT — inž. Vid Jančič; Tehnograd — inž. Franc Banovec, Ivan Horjan in Vlado Ba-govič; Vinocct — Jože Jeraj; Trgovsko podjetje HRANA — Olga Štrc-kelj; Čevljarstvo Rožnik — Marija Tratnik; Čevljarstvo Mivka — Jože Ivanc; Elektroprojckt — inž. Vlado Slokan; Utcnsilia — Franc Žagar in Marjan Sadar; Usluga Podpeč — Janez Zajc; Kamnolom Preserje — Ignac Selih; Kovinska industrija Ig — Ivan Selič in Minka Brancclj; KGP Kočevje, Velike Lašče — inž. Prcložnik; IGO — Anton Ferbežar; Nadaljevanje s 1. strani Pri volivcih je to pot v mnogo večji meri prisoten občutek, da so volitve zadostile vsem demokratičnim principom, saj preveva ljudi prepričanje, da so izrazili tisti in tak predlog, kot se jim je seveda zdel najprimernejši. In še kratko pojasnilo glede po-erednih oziroma ncjiosrcdnih volitev. Izvolitve poslancev za republiške (ter zvezne) samoupravne zbore (gospodarski, prosvetno kulturni, socialno zdravstveni in organizacijsko politični) na eni ali več občinskih skupščinah, ki obsegajo volilno enoto za izvolitev jatslancev v republiško oziroma zvezno skupščino, volivcem ni treba pozneje potrjevati na nepo-srednih volitvah. Delovni ljudje so (mogli v samem postopku — od kandidiranja na zlmrih delovnih ljudi v delovni skupnosti do občinske skupščine, kjer so ti predstavniki delovnih skupnosti — nc[)osrcdno vplivali na njihovo izvolitev. Poleg tega pa bodo izvoljeni poslanci še naprej ostali na svojih delovnih mestih in bodo tako kar najneposrednje ])Ove-fcani s problemi v neposredni proizvodnji in družbenih dejavnostih. Avtoservis — Franc Predalič; Cosmos — Stanc Grahek; KZ Dobrova — inž. Albin Proscnik in Jožica Kozar; KZ Velike Lašče — Ivan Kraševec in Anton Virant; Šola Oskar Kovačič — Vekoslava Kunst; Osnovna šola Vrhovci — Vida Živec; Fakulteta za elektrotehniko — inž. Božidar Magajna: FAGG — inž. Alojz Podpečan; Inštitut Jožef Štefan — inž. Jože Dolničar in Aleksander Orel; Inštitut Boris Kidrič — inž. Žalika Itajh-Alatič; Zavod za avtomatizacijo — inž. Drago Kovačevič In inž. Peter Tribušon: ZD Vič — Majda Felc: Zavod Za slepo mladino — Jože Karič. NADOMESTNE VOLITVE V OBČINSKO SKUPŠČINO Aiigora, Rakovnik — Vera Škofič; Mercator — Marica Vajda in Stanc Vrhovec: LKL uprava — Stanc Gliha; KIP — Anton 1'uciliar; Inštitut metal. kon. — Franci Vrbovec; Inštitut za celulozni papir — Zdenko Gasparič; Vzgojno varstvene ustanove Bičevje — Lucija Zalaznik in Marija Koprivec. 1. Položaj družbenih služb in osnovna vprašanja njihovega razvoja Vsestranska zaostalost družbenih služb v vsej državi se odraža tudi v občini Ljubljana-Vič-Rudnik. Eden od osnovnih vzrokov za tako stanje je med drugim prenapeta delitev narodnega dohodka, Id doslej ni dovoljevala boljšega financiranja družbenih služb. To je imelo za posledico, da je bila raven osebnih dohodkov zaposlenih v družbenih službah občutno nižja ikot v gospodarstvu. Nadaljnja posledica tega pa je bila iskanje do[>ol-nilncga zaslužka, fluktuacija in pa pomanjkljiva kvaliteta njihove dejavnosti. Razvoj samoupravljanja na področju družbenih služb je zaviral administrativni način razdeljevanja sredstev. Zaostajanje razvoja družbenih služb je imelo negativen odraz tudi na razvoj gospodarstva. V naši občini je prišlo to še posebej do izraza zaradi močnega prehitevanja družbenih služb v drugih mestnih občinah — zlasti v Centru. V zadnjem času pa se položaj le-teh pomembno boljša. In ne le-to. V dolgoročnem smislu postajajo družbene službe kvalitetno eden od najodločilnejših pogojev nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja Zato postajajo v letu 1965 družbene službe glavna skrb občine. Letos več sredstev za družbdiie službe kot lani. Letos bo največji del celotnih proračunskih sredstev občine (54 o/o) namenjen za potrebe družbenih služb. Ob 10-letnici Žimnice Ob 10. obletnici obstoja podjetja za tapetništvo in izdelovanje brezkončnih trakov Žimnica, so imeli v tej delovni skupnosti proslavo združeno z dnevom žena, na kateri so obdarovali dva desetletnika. V teh letih je podjetje, ki ima zdaj 50 zaposlenih, lejm napredovalo. Tako sc je med drugim v tem času za nekajkrat dvignil njihov bruto produkt, pa tudi asortiment njihovih del m kvaliteta sta se prav močno dvignila. LADO PERME Za njihovo redno dejavnost bo zagotovljenih približno 1500 milijonov dinarjev. Najvažnejši namen takega povečanja proračunskih sredstev pa predstavlja ustvaritev možnosti, da se osebni dohodki v družbenih službah izravnajo z osebnimi dohodki enakovrednih, delovnih mest v gospodarstvu. Način financiranja družbenih služb je treba bistveno spremeniti, in od administrativnega določanja dotacij preiti na financiranje konkretnih programov, pri čemer je treba uveljaviti načelo: dejansko prejeta sredstva naj tudi ustrezajo izvršenemu programu. Kljub velikim potrebam redim proračunska sredstva ne dajejo nika-ke možnosti za investicije v družbene službe. Najbolj nujne so potrebe za investicije na področju šolstva in otroškega varstva in bo nujno potrebno iskati druge vire in načine za rešitev tega vprašanja, za kar nakazuje smer ta družbeni plan. 2. Šolstvo Glede na dosedanje zaostajanje šolstva iu glede na odločujoč pomen v nadaljnjem družbenem in gospodarskem razvoju je treba razvoju šolstva zagotoviti prioriteto. Čeprav slab materialni položaj šolstva ni edini vzrok za njegovo zaostajanje in čeprav ni mogoče le z večjimi finančnimi sredstvi rešiti vseh problemov in ustvariti podol>cn in družbeno napreden nivo vzgoje, pa je izboljšanje materialnega položaja prva naloga, ki naj da osnovo in vzpodbudo za napredek šolstva in njegov kvalitetni dvig tudi v materialnem pogledu. Nadaljevanje prihodnjič Tovariši! Tako smo tudi v našem kraju ugotovili, da je mladina apolitična iu je ne moremo vključiti v politično delo Razlog za tako burno razpravljanje in prelaganje bremena « e*ie rame na drugo tiči v tem, da znašajo proračunski dohodki občine za letošnje leto skupaj le 2 milijardi 881.488.000 dinarjev, zahtevki (in verjetno tudi jKttrebe) pa 4 {milijarde 443.657.000 dinarjev. Tako občinski planerji kot odborniki so se enotno opredelili za to, da se letos v prvi vrsti ii|>ošteva gradnja šol in za tem vse ostale družbene službe (otroško varstvo, zdravstvo, socialno dejavnost in podobno). Za ilustracijo naj navedem le en primer in primerjavo nesmotrnosti delitve sredstev za šolstvo. V Velikih Laščah imajo šolo v petih stavbah (prvi del v stari šoli, drugi v preurejenem hlevu, tretji v zadružnem domu itd.). O kabinetih in telovadnicah sploh ne govorijo. (Hkrati s lem nimajo urejenega varstva za šolarje niti stanovanj za prosvetni kader. V isti sapi pu so odborniki ugotavljali, da v občini Center nimajo zasedenih vseh šolskih zmogljivosti in da premišljajo že o kabinetnem |K>uku. Učitelj velikolaške šole je predlagal, da letos ne bi iz občinskih sredstev nabavili še učnih pripomočkov, ampak bi ta denar raje |>ond>ili za gradnjo šole v Velikih Laščah. Podoben položaj glede sredstev je pri zdravstveni službi. V proračunu bi bilo treba zmanjšati nekatere postavke za preventivno zdravstvo. Na skupščini so dali tudi nekatere konkretne predloge zn rešitev stanovanjskih vprašanj nekaterih borcev. Predlagali so, da bi pri gradnji stanovanj v večji meri dobili sredstva iz republiških virov. Predsednik statutarne komisije j« odbornikom povedal, da je njihova komisija že pri obravnavanju osnutka statuta mesta Ljubljane predlagala spremembe v tem smislu, dn bi z nekaj organizacijskimi prijemi presekali gordijski vozel težav. Predlagal je, da bi nekatere pristojnosti prenesli na mestni svet, po drug* varianti pa naj bi v naslednjih let® občinske težave reševali čim bolj radikalno tako, da ne bi cepili sredstev nn več potreb. Stanovalci bloka na Rakovniški 2 proslavili Dan žena V soboto, 6. marca, so se zbr*^ vsi stanovalci bloka na Rakovnik cesti st. 2 k slavnostni pogostitvi n** prazniku žena. Organizatorji so bili seveda II1^ Ski. Prav prijetno je bilo srečanj® vseli stanovalcev, ki so s pesmijo s plesom ter seveda ob dobri P® strežbi pozno v noč proslavljali ** praznik. Na stoj račun pa so prišli otroci. Mamice so bile zanje hr®* skrbi, suj so se popolnoma sprosti^®' Vso skrb so namreč prevzeli tuotjlc' LADO PERM® •TROŠKO VARSTVO V OBČINI — ZLASTI V TRNOVEM — JE DOSEGLO KRITIČNO TOČKO Najboljše še vedno za ni otroke dobro V zadnjem času v naši občini izstopa v ospredje problem otroškega varstva. — Kljub čedalje večjim potrebam po tem varstvu pa ugotavljamo, da sc iz občinskega proračuna skoraj ne bo dal« izločati sred-•tev v te taamene. — Priporočeno je, da prispevajo sredstva gospodarske organizacije. — Da bi bila situacija •krog vrtcev jasnejša, objavljamo analizo in problematiko naših vzgojno-varstvenih ustanov. — Posredoval nam jiii je zavod za prosvetno pedagoško delo s sodelovanjem vzgojno-varstvene ustanove Trnovo. — Želimo, da M v javni polemiki povedale svoje stališče zlasti gospodarske organizacije, ki so v tej situaciji najbolj poklicane, da prispevajo sredstva za gradnjo otroških varstvenih ustanov. V zadnji številki Naše komune je kil objavljen članek o urbanizaciji Trnovega. V njem je mod drugim rečen«, da Trnovčani že vrsto let terjajo med mnogimi drugimi nujno potrebnimi objekti tudi novo otroško antanovo. RAZUMEVANJE JE PREMALO O otroškem varstvu zadnje čase ogromno govorijo na vseh naših forumih, v vsej domovini ki tudi v Maši komuni. Glede tega smo imeli že vrsto posvetovanj o problemih Vzgojo in varstva otrok od uspele statutarne tribune preko posvetovanj v okviru družbeno [lolitienih organi-■acij do razpravljanja v občinski •kupščini oktobra lani. Pokazalo se je, da imajo vsi odgovorni faktorji dovolj razumevanja zn ureditev pc-*ečcga vprašanja otroškega varstva, toda razumevanje še ni dovolj. Te probleme bi morali reševati z večjo •avzetostjo in odgovornostjo vseh •bčanov. Kadar govorimo o varstvu otrok, ■e mislimo samo na varstvo predšolskih otrok v otroških vrtcih, ampak tudi na varstvo šolarjev, na pionirske in mladinske sobe, na igriška, na letovanje otrok ter šc na ■tarsikaj, kar nam naj bi (»omagalo Pri varstvu in vzgoji našega mladega rodu ter pri organizaciji njegovega P»oetega časa. tega do dveh let starosti 2470. Otrok v obvezni osemletni šoli je 6610. Razpoložljivi prostori so v naših otroških vrtcih polno zasedeni ter so zlasti vrtci na mestnem (»odpočju prenapolnjeni, saj imajo z zasedbo tudi do 75 o/o preseženo kapaciteto. Več otrok res ne morejo sprejeti. V vseh vrtcih je sedaj 534 otrok, od teh ima kar 492 otrok obojestransko zaposlene starše. Ostali otroci so tudi nujno potrebni varstva, ker so otroci mater-samohranilk ali pa socialno ogroženi, nekaj pa je primerov duševno nerazvitih otrok, ki pravzaprav ne spadajo v vrtce. Teh nekaj številk nam že dovolj jasno ]>okaže veliko potrebo po razširitvi kapacitete otroških vrtcev. V družbenem planu naše' občine za leto 1965 je rečeno, da lx» potrebno v letošnjem letu zagotoviti znatno večje investicije v šolstvu in otroškem varstvu kot v preteklih letih. K tej ugotovitvi lahko pristavim le še to, da so bila investiejska sredstva, ki so bila doslej v ložena za otroško varstvo, dokaj pičla ter so bila namenjena le nekaterim adaptacijam v že obstoječih vrtcih. Ti so Vsi v starih stavbah ali v provizori-jih ter nekateri ne ustrezajo niti osnovnim sanitarnim predpisom, kaj šele funkcionalni ureditvi otroškega vrtca. Ali je za otroka najslabše res že dobro? Gorki je dejal: ..Najbolj-če za otroka še vedno ni dobro.“ Pri nas pa ... OD 10.430 OTROK JIII JE V VRTCIH LE 534 Otroških vrtcev za predšolske **roke imamo sedem. Trije od teh •prejemajo tudi šolarje, ostali štirje Pa jih zaradi premajhne kapacitete •e morejo sprejeti. Kljub temu pa unajo vedno v varstvu nekaj šolskih •riuk, običajno zaradi njihove soci-•kie ogroženosti. Vseh prostorov je v teh vrtcih le za 400 otrok, kar je v primerjavi s številom vseh otrok v naši občini izredno malo. Po sta-tiatičnih podatkih je v občini Vič-ftndnik 5820 predšolskih otrok, od STARSI, KI SO ZAPOSLENI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, BI MORALI OD SVOJIH OS ZAHTEVATI SREDSTVA ZA GRADNJO VRTCEV Pa se vprašajmo, komu so potrebni otroški vrtci? Razumljivo, da v prvi vrsti zaposlenim staršem, Id bi najbrž delali z večjo brezskrbnostjo in z zato večjo stopnjo produktivnosti, če bi jih pri delu ne morila skrb za otroka, ki je v času njihove odsotnosti doma v slabem varstvu ali pa celo brez njega. Prav to vprašanje pa je dosti širšega značaja, saj bi prav temu morale posvetiti večjo skrb gospodarske organizacije, zlasti pa njihovi sindikati. Prav tu je osnovna naloga, ki nam jo postavlja naša ustava, to je skrb za človeka. Seveda bi morali prizadeti starši sami odločneje in upor-neje postavljati pred delavske svete in sindikate svojih delovnih organizacij vprašanje rešitve teh svojih problemov. Vemo pa, da je v naj-večji meri skrb za otroka stvar žc-me — matere, ki se pa zaradi dvojne zaposlitve v službi in doma ne more posvečati družbeno [tolitičneniu delu, da bi tako aktivneje reševala te svoje težke probleme. KAJ LAHKO NUDI OTROKU NESTROKOVNA VARUHINJA? Verjetno tudi večina naših staršev še ni seznanjena s koristmi, ki jim jih lahko nudi urejen otroški vrtce, pa sc zato tudi premalo zanimajo za njegovo ureditev. Pomagajo si [inč, kot vedo in znajo. Puščajo otroke pri sorodnikih, dobrili sosedih, starejših bratcih in sestricah, nemalokrat pa tudi malčke same. Znano nam je precej primerov tako imenovanega privatnega otroškega varstva, ko posamezne žene (gospodinje, upokojenke .. .) prevzamejo v varstvo po nekaj otrok. To privatno varstvo jc sorazmerno drago, saj plačujejo starši zanj od 5000 do 15.000 din mesečno, poleg hrane, ki jo morajo prispevati za otroka. Točnih številk o temu varstvu ni mogoče dobiti iz razumljivih razlogov: prizadete matere o tem ne upajo govoriti, ker bj s tem izgubile še to varstvo (cesto jc to tudi vzrok, da se ne bore za ureditev vrtca), varuhinje pa tudi ne dajejo o teh nekontroliranih dohodkih podatkov. UTENSILIA ZA VZGLED Večina gospodarskih organizacij marsikje pomaga zaposlenim staršem, tako da jim dovolijo prosto izbiro izmen. Pri tem pa ne pomislijo, da je to le slaba usluga staršem, saj sta tako oba roditelja prisiljena opravljati dvojno delo. Kakšno korist ima gospodarska organizacija od take pomoči staršem, ali so ti dovolj spočiti in pripravljeni za delo, ki ga naj opravljajo v gospodarski organizaciji? In ali sc lahko ti starši posvečajo problematiki gospodarske organizacije? Ali ne bi bilo smotrneje za gospodarsko organizacijo, za njen celotni kolektiv, Ja bi poiskali razpoložljiva sredstva, ter bi uredili ali pomagali urediti ustrezno otroško varstvo. Lahko bi nam bila za vzgled Utcnsilia, ki je prispevala del sredstev za adaptacijo prostorov za vrtec na Vrhovcih in si e tem zagotovila sedem prostih mest v tem vrtcu za otroke svojih delavk. Tako zapuščeni in brc/, otroške radosti v očeh so otroci brez varstva. otroci s ceste PRIKRAJŠAM ZA RAST INTELIGENTNOSTI Varstvo otrok zaposlenih staršev, o katerih smo govorili doslej, pa jc le del potreb po ustanovah za predšolske otroke. Važnejša jza našo družbo je vzgoja mladih ljudi, ki se naj prične že v začetnih letih njihovega življenja. Nove naloge in zahteve gospodarskega razvoja terjajo vedno bolj izobraženega človeka, zato so danes zahteve šol večje, kot so bile včasih. Da bi mogel otrok slediti tem večjim zahtevam, ga je potrebno na to pripraviti v prvih otroških letih, ko je po dokazih psihologov in pedagogov največja možnost za intenzivnejši razvoj otrokove inteli-genčnosti. Zamujen razvoj v teh letih se ne more nikdar več povsem popraviti. Zaradi pomanjkanja časa starši sami kaj težko izvršujejo to odgovorno nalogo. V otroškem vrtcu pa se otrok tudi izobražuje. Dnevno se seznanja z novimi pojmi, spoznava svojo okolico in okolje ter naravne pojave, si uri ročne spretnosti in se sploh vsestransko telesno in duševno razvija. Ob ugotovitvi, da je v naših vrtcih zajetih le 2,1 o/0 naših otrok, lahko kaj hitro ugotovimo, koliko jih je prikrajšanih za ta pravilen vsestranski razvoj. Zato pri urejanju otroških vrtcev ne smemo misliti samo na otroke staršev, ki so zaposleni, temveč na vse, ki naj bi Žo v predšolski dobi dobili primemo izobrazbo. Danes to v naši občini res ni mogoče, saj lahko obstoječi vrtci sprejmejo v varstvo le najliolj potrebne otroke. Staršem, ki bi želeli oddati svojega otroka v vrtce vsaj zadnje leto pred vstopom v šolo ni mogoče ustreči, pa če bi bile te želje in prošnje šc tako utemeljene in razumevanje uprav naših vrtcev še tako veliko. Pred celotno našo družbo pa stoji to vprašanje odprto in terja njeno odgovornost. Pa še nekaj o vzgoji. Namenoma jo postavvljam na zadnje mesto, ker nam jc cesto, kadar govorimo o otrocih v negativnem smislu, na pr- vem mestu. Ali ne govorimo kuj radi, kako so naši otroci, kako je naša mladina slabo vzgojena. Vse premalo pa smo se vprašali, kaj smo storili z.u njihovo vzgojo. Danes ne more samo družina vzgajati svojih otrok, ker zahteva naša družba aktivnega samoupravljalca, ki bo znal svoje osebne interese podrediti skupnosti. Kolektivno vzgojo pa lahko predšolskemu otroku nudi samo dobro organiziran otroški vrtec. IZTIRJENI OTROCI Ko govorimo o vzgoji, je prav, da (»omislimo tudi ua tiste otroke, ki zaradi slabega zasilnega varstva ali prepuščenosli samemu sebi iztirijo. Naša olteinu plačuje vsako leto preko službe socialnega skrbstva za več kot 60 otrok — prestopnikov okoli 30 milijonov dinarjev. Zavedamo sc, da bi bile te številke mnogo večje, če ne bi našli vzgojno zanemarjeni otroci svoje zatočišče v vzgojno-var-stvenih zavodih. Koliko otrok bi za ta denar lahko oddali v otroški vrtec! Otroški vrtci nam zato služijo kot preventivna služba, saj otroke pravilno usmerjajo in vzgajajo. Poglejmo šc, kako jc z varstvom šolarjev v naši občini. Vseh šolarjev je 6610, od teh jih je v otroških vrtcih le 112, ena sama šola pa ima za svoje učence organizirano varstvo. Varstvo šolarjev naj bi v celoti prevzele šole. Toda vse naše šole imajo prostore komaj za dveizmenski pouk. Prostorov za organizirano varstvo Učencev v času, ko nimajo pouka, ni. Po vseh predvidevanjih ga Uidi kmalu še ne bo. Ko bo zgrajenih nekaj novih šol (Bičevje, Ig, Velike Lašče), bo nekoliko lažje. Mnogo bi k reševanju varstva šolarjev pripomogle pionirske in mladinske sobe, toda prostorov zanje ni. Pred leti je občinska skupščina sprejela odlok o tem, da morajo investitorji novih stanovanjskih blokov poskrbeti tudi za take sobe. Ta odlok se ni doslej Nadaljevanje na 10. strani Živina iz Velikih Lašč za izvoz Zakaj v Horjulu še ni kinoprojektorja Pred kratkim so imeli v Velikih Lašeali zadružni svet, na katerem so hajveč razpravljali o živinoreji. S tega sestanka pa tudi z razgovora / direktorjem Kmetijske zadruge Ivanom Ilcem, povzemamo nekaj misli. OD 65 MILIJONOV DINARJEV, NAMENJENIH PO OBČINSKEM PRORAČUNU ZA KULTURO, GRE 48 MILIJONOV ZA FILHARMONIJO IN GLEDALIŠČE — TUDI V HORJULU IN OKOLIŠKIH VASEH RABIMO KULTURO — ZAKAJ SE NE ZAVZAME ISKRA ZA NAKUP KINOPROJEKTORJA (KI JIH PROIZVAJA SAMA) Prizor iz Velikih Lase: dovažanje suhe rohe Nerad pišem o tem, da v Horjulu še ni kinoprojektorja, zato ker me je sram, da vas z dvema industrijskima obratoma ne premore enega samega projektorja na široki trak, tako da bi ljudem lahko nudili vsaj to zvrst kulture. Veliko ljudi, ki potuje skozi Horjul, ali pa tisti, ki se priselijo v vas, ne morejo verjeti, da v Horjulu res ne vrtijo filmov. Imel bi pomisleke, če ne bi bilo prostora ali pa možnosti postavitve kinoprojektorja, kar je pa v obeh primerih mogoče. Na Horjul se veže glede kulturnega razvedrila še enajst vasi s tri-tisoč prebivalci. To ni več majhno število, vendar so ti ljudje v bistvu prepuščeni sami sebi, tako da si iščejo med prostim časom razvedrilo v gostilni ob pijači in kartah. Med temi je največ mladine. Ko smo na zboru volivcev sprejemali občinski proračun za leto 1965, je bilo iz poročila razvidno, da občina Vič-Rudnik daje letos za kulturo 65 milijonov. Vse lepo in prav, samo ne morem razumeti, da gre od tega 48 milijonov filharmoniji in gledališču! Odbornik je to vsoto zagovarjal s tem, da sc daje ta denar zato, ker nam filharmonija in SNG v Ljubljani predstavljata vrh slovenske ‘kulture, s katero sc lahko pokažemo tudi v zamejstvu. To je popolnoma pravilno, samo ne smemo pozabiti, Področje kmetijske zadruge Velike Lašče je znano kot vzrejno |>od-ročje sivorjavc plemenske živine. Selekcionirali so jo že več kot 50 let, odkar je bila uvožena prva živina iz Švice. V tem času se je občutno povečala proizvodnja mleka na kravo in dvignil odstotek tolšče. Na tem področju je danes 2400 glav goveje živine, od tega je tri sto glav na obratu na Karlovici, šest sto pa pri kooperantih. Prejšnja leta je občutno padlo povpraševanje po plemenski živini, a v letu 1964 se je spet dvignilo. Največ se zanimajo zanje družbene organizacije iz vse države. Lani so izvozili v Bolgarijo 30 glav plemenske živme. Okrog 90o/o živine za zakol pa izvažajo v Italijo in Belgijo. Prejšnja leta pa so izvažali Sivino tudi v Grčijo. Stalež plemenske in ostale živine se dviga, stalno pa je v upadanju stalež krav molznic, na kar vpliva predvsem cena mleka, Id ni stimulativna in ne krije stroškov vzdrževanja. Stalež živine pada v višinskih predelih, kar skušajo rešiti prav z nabavo manjše mehanizacije in s tem nadoknaditi odhod delovne sile iz teh krajev. Živina je poleg izdelovanja suhe robe glavni vir dohodkov tukajšnjega prebivalstva. Tako je bila v letu 1964 dosežena realizacija bruto dohodka okrog 240 milijonov dinarjev. Za izvoženo živino so parlicipirali na deviznih sredstvih in si s tem ustvarili pogoje za nabavo 46 motornih kosilnic iz Italije. Prva pošiljka desetih kosilnic je že oddana kooperantom, ki IkkIo ta kredit odplačevali z mesom in mlekom. V ta namen je zadruga do sedaj kreditirala 30 milijonov lastnih sredstev. Ta vsota pa se bo predvidoma v letošnjem letu dvignila na 50 milijonov dinarjev. Zadružni svet je priporočil, naj bi v letu 1965 vso sposobno rodovniško in nerodovniško (tudi ta je kvalitetna 1) živino prodali za nadaljnjo vzrejo družbenim organizacijam, ker vlada za ol>c vrsti živine precejšnje zanimanje pri rejcih in pri kupcih. Pri zadrugi obstoja rodovniška služba in stalna mlečna kontrola plemenskih krav. Delajo po navodilih kmetijskega zavoda in kmetijskega Inštituta v Ljubljani. Nopa trgovina s poliištvom v Veliliifi Caščaft Veletrgovina Mercator je pri svoji poslovni enoti Hrana v Velikih Laščah št. 17 preuredila prostor in ga namenila za prodajo pohištva. Tako so sedaj vse tri njene poslovalnice v Velikih Laščah specializirane. Hrana (imenovana Zadruga) prodaja živila, tekstil, kuhinjski pribor in podobno. Železnina prodaja razne kovinske predmete, orodje, stroje in gradbeni material. O novi trgovini pa je v razgovoru povedala nekaj več prodajalka Fani Ponikvar: »Prodajni prostor je bil preurejen v decembru. Prej sta bili v istem kraju dve prodajalni z živili, medtem ko so morali ljudje nabavljati jK>hištvo v Ljubljani ali pa v Ribnici. Zaradi velike oddaljenosti je nastalo mnogo težav in s prevozom so se povišali tudi stroški.'1 „Ali se ljudje kaj prida zanimajo za pohištvo?" »Zanimanje se veča, kajti doslej po bili o novi prodajalni vse premalo obveščeni. Nujno bi bila potrebna reklama oziroma informiranje ljudi; poleg tega pa napisna tabla Hrana ne ustreza več in jo bo treba čim-prej zamenjati. Prodajamo v glavnem sobno in kuhinjsko pohištvo, posteljne vložke, lestence, šivalne stroje itd. Potrošniki se najbolj zanimajo za pohištvo iz Nove Gorice, ker je kvalitetno in ustreza njihovemu ukusu. Najraje kupujejo sobno pohištvo iz orehovega furnirja, nekaj manj mahagonija in pleskane imitacije, medtem ko za svetle lumirje še ni zanimanja. V programu je še šivalni tečaj, kjer bo tudi prikrojevanje. Prijavljenih je že nad 50 žena in deklet." »Težave?" »Težave so s prostorom. Mislili smo, da bo sedanji prostor zadostoval, a je občutno premajhen, tako da imamo posamezne kose pohištva vskladiščene po privatnih hišah. Precej težav je tudi s prevozom. Najbolje bi bilo, če bi imeli svoj do- stavni avtomobil. Od tovarn ga sama dovaža samo Nova Gorica, za vse ostale moramo najemati prevoznike. Največ pohištva dobimo direktno od tovarn iz Nove Gorice, Starega trga, Idrije in Celja." »Piam?« »V planu je bila izgradnja večjega trgovskega centra, ki bi ga gradila veletrgovina Mercator. Vendar vse kaže, da je malo sredstev in odrivajo preureditev v Velikih Laščah za nedoločen čas." LOJZE SEVER Ali je zimski šporl Vr • res množičen Med podeželsko mladino je veliko zanimanja za smučanje, saj so tu ponekod idealni pogoji zanj. Vendar žal, večina otrok ne more smučati. Starši niso toliko premožni (saj se preživljajo le od kmetijstva in suhe robe), da bi kupovali drago smučarsko opremo. Nekateri kljub temu pridejo do „dilc“, ki so vse prej kot primerne. Čudim se, kako si nekateri tipajo s tako pomanjkljivo opremo (v gumijastih škornjih, s pomanjkljivim okovjem in vezmi, s slabimi Iščemo frizerja da smo. v Horjulu, Vrzdcneu, žažar-ju itd. tudi Slovenci in da tudi mi rabimo kulturo. Kaj bi se na primer poznalo, če bi od tistih 48 milijonov dobili 1 milijon za horjulski kinoprojektor. Mislim, da ne veliko, trem tisočem prebivalcem v horjulski okolici pa zelo veliko. Nerazumljiv sc mi zdi tudi odno« Iskre Horjul glede tega. Vsi vemo, da Iskra Kranj sama dela projektorje; po osmih letih, kar obstoji tovarna, pa ni zmogla zbrati denarja za nabavo projektorja. Res je precej krivde tudi na tem, ker se vodilno osebje vozi v Ljubljano, kjer ima potem možnost ogleda vseh kino-predstav in gledališč. Mislim, da bi obrat Iskre Horjul skupno z Občinsko skupščino Vič-Rudnik in s prebivalci tega kraja lahko rešili ta problem. Obrat podjetja Iskre v Horjulu ima letos letni proračun milijardo in pol in če bi od tega oddvojili en milijon za kulturo, bi bila to kapljica v morje. FRANC KONČAN } Gasilci na Vrzdencu zopet zaživeli V Ueli&ifi Casčafi 6omo gradili šolo LOJZE SEVER Na zadnji skupščini je bil med drugim sprejet dvoletni finančni program gradenj osnovnih šol in otroško varstvenih zavodov v letih 1956 do 1966. Za gradnjo osnovne šole in telovadnice v Velikih Laščah je treba letos zagotoviti 40, v letu 1966 pa 160 milijonov dinarjev. V Velikih Laščah ni frizerja, čeprav sta bila včasih dva lokala. Lastnik prvega je odšel v pokoj, druga pa dela doma (samo za ženske) v 6 kilometrov oddaljeni vasi. Ko sta oba lokala prenehala z delovanjem, je bodila frizerka iz Ljubljane, ki pa ni imela dela (stranke so odhajale k prejšnji, ki je delala istočasno), zato je prenehala. Prišlo je tako daleč, da se v Laščah ne moremo obriti ali pa ostriči. Zato se moramo voziti v Ljubljano. Tako pa se zaradi vožnje striženje trikrat podraži. Kje je krivda? Morda je pri frizerki, ki noče ali pa si ne upa obno-viti lokala, (a li pa kje drugje ... L. S. deskami) smučati in celo skakati in da ni bilo še več nesreč ter hujših poškodb. Ko sem šolarje pred tekmova-hjem v Velikih Laščah izpraševal, če bodo tekmovali, sem pri večini naletel na odgovore: »Nimam smuči" ali pa »Imam slabe smuči" in podobno. Iz vsega tega je razvidno, da smučanje ni dostopno za vse, zato govorimo o zimskem športu le za tiste, ki morejo premostiti finančno breme, o množičnosti pa bomo šele takrat, ko bodo lahko vsi dobili opremo na posodo za primerno odškodnino ali na kakšen drug sprejemljiv in dostopen način. j g Prostovoljno gasilsko društvo n* Vrzdencu so ustanovili leta '1932. Takratni predsednik je bil Andref Rozman. Kakor je razvidno iz starih zapisnikov, je to društvo do pred leti delalo zelo aktivno, saj je zgradilo gasilski dom z lastnimi sredstvi. Pred leti pa je delo v društvu zamrlo, kar pa ni krivda ljudi, ki *• bili pripravljeni delati, temveč nori večji del krivde nedelavni upravo* odbor društva. O tem zastanku je začela raz-knišljati SZDL v tej vasi, Id je sklicala občni zbor PGD. Na njem »• izvolili odbor, ki ga vodi novi predsednik Stanc Kastelic. Že na prvi seji je odl>or sprejel nekaj nalog, ki jih je tudi uspešno uresničil. Organiziral je operativno desetino in mladinsko desetino. Društvo šteje sedaj skupaj 112 članov. Zelo delavni »o zlasti stari člani — Andrej Rozman, Franc Celarc in Jakob Kogovšek. Ena prvih nalog društva je nabava nove gasilske opreme, zla»ti potrebujejo motorno črpalko. Ta bi zagotovo pripomogla k večjemu številu članov društva, in kur je najvažnejše; ob požaru bi bili mnog* učinkovitejši. FRANC KONČAN Pogled na Horjul STRMEC 65 V nedeljo, dne 21. II. je bilo v Velikih Laščah občinsko prvenstvo Ljubljana-Vič-Rudnik v veleslalomu, slalomu in smučarskih skokih. Prvenstvo je izvedlo Športno društvo Velike Lašče pod pokroviteljstvom občinske zveze za telesno kulturo in s pomočjo smučarskega kluba Krim. Prvenstva so se udeležili pionirji, pionirke, mladinci in člani SK Krim, Oskar Kovačič, Brda, Brezovice. Vrhnike, Škofljice in Velikih Lašč. V dolini pod Strmcem je nastopilo 54 tekmovalcev. Borili so sc za čim boljšo uvrstitev. Najprej so sta1' tali v veleslalomu, nato v slalom*-Po skupnem kosilu za tekmovalce ** sc pričeli ob 14. uri smučarski skri*® na 15 meterski in na 30 me te rek! skakalnici. Po končanem tekmovanju je bil* uradna razglasitev rezultatov v kin*' dvorani zadružnega doma. PodeHH so diplome ter praktična darila. Z željo, da se drugo leto zop** srečajo, sc je končala uspešna sp01’*’* na prireditev. ANTON MUHA I Odlok o uvedbi obveznosti plačevanja prispevkov in davkov občanov ter njihovih stopnjah Občina Ljubljana-Vič-Rudnik 39 Na podlagi 103. in 107. člena ■Ututa občine Ljubljana-Vič-Rudnik 8. in 13. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, it- 37/64) ter 9. člena temeljnega pakona o davku na dobitke od iger *» srečo (Ur. list SFRJ, št. 52/64) j« skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in •hora delovnih skupnosti dne 27. iobniarja 1965 sprejela ODLOK • avedbi obveznosti plačevanja prispevkov in davkov občanov ter njihovih stopnjah. I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen V občini Ljubljana-Vič-Rudnik •* uvaja obveznost plačevanja prispevkov in davkov občanov, ki so P® zakonu njen dohodek. 2. člen S prispevki in davki se krijejo Materialne potrebe družbene skupnosti občine, h katerim je dolžan Prispevati vsak občan po svoji go-•podarski moči. 3. člen Prispevki sc obračunavajo in pla-^*jejo od dohodkov, ki jih dosežejo ohčani z osebnim delom, davki od dohodkov, ki jih imajo občani od Premoženja, premoženjskih pravic in °d dopolnilnega dela drugih, kakor h*di od premoženja, ki ga občani ^»ajo ali pridobijo. II. PRISPEVKI 4. člen le osebnega dohodka sc plačujejo Prispevki: 1. prispevek iz osebnega dohodka •d delovnega razmerja; 2. prispevek iz osebnega dohodka •d kmetijske dejavnosti; 3. prispevek iz osebnega dohodka ^ samostojnega opravljanja obrtnih "t* drugih gospodarskih dejavnosti; 4. prispevek iz osebnega dohodka samostojnega opravljanja intelek- hialnih storitev; 5. prispevek iz osebnega dohodka avtorskih pravic, patentov in teh- ^rnih izboljšav. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 5. člen 6. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja je proporcionalna in znaša 6.80/0 od bruto osebnih dohodkov. 2. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 7. člen Območje občine se razdeli na štiri proizvodne okoliše (49. člen zakona o prispevkih in davkih občanov) tako, da se celotne ali deli katastrskih občin razporedijo v določen proizvodni okoliš. Prvi proizvodni okoliš zajema katastrski občini: — Gradišče predmestje in Krakovsko predmestje. Drugi proizvodni okoliš zajema katastrske občine: — Trnovsko predmestje (razen dela na desni strani Ljubljanice), Vič, Zgornja Šiška, G linče, Dobrova (samo naselje Kozarje), Podsmreka in Šujica (samo naselje Vrbovci). Tretji proizvodni okoliš zajema katastrske občine: — Trnovsko predmestje (samo del na desni st rimi Ljubljanice), Karlovško predmestje, Dobrova (razen naselja Kozarje), Šujica (razen naselij Vrhovci in Osredek), Lanišče, Rudnik, Ig pri Ljubljani, Iška vas, Vrbljcnje, Tomišclj, Iška Loka, Brezovica, Velike Lašče, Turjak (samo naselje Male Lašče), Preserje, Jezero, Kamnik, Babna gora, Zaklanec, Pijava Gorica, Dobravica, Horjul (razen naselja Koreno) in Polhov Gradec. Četrti proizvodni okoliš zajema katastrske občine: — Šujica (samo naselje Osredek). Turjak (razen vasi Male Lašče), Osolnik, Ulaka, Vino.— del, Dvorska vas, Selo I, Krvava peč, Lužarji, Zapotok, Golo, Zelimlje, Gradišče, Rakitna, Selo II, Setnik, Črni vrh, Horjul (samo naselje Koreno), Vr-zdenec, Zažar, Butajnova in Šentjošt. 8. člen Stopnje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih zemljišč) so proporcionalne in različne za posamezne proizvodne okoliše, ki znašajo: — prvi proizvodni okoliš 220/0, * Območje vrednostnih razredov, v katere so raz|>orcjenc [msamezne ali deli katastrskih občin (gozdne [>ovr-šinc) je razvidno iz posebnega seznama, ki je sestavni del tega odloka. Zaradi obsežnosti se ta seznam ne objavi skupaj s tem odlokom, temveč je vsakomur na vpogled v skupščinski pisarni in oddelku za finance skupščine občine. 10 člen Prispevek iz osebnega dohodka iz gozda, doseženega s posekom lesa, se odmerja istočasno kot prispevek v gozdni sklad, ki se tudi pobira skupno s tem prispevkom. 11. člen Stopnja prispevka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, je proporcionalna in znaša 20 0/0. 3. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih hi drugih gospodarskih dejavnosti 12. člen Občani, ki imajo dohodek od izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), ki presega v enem letu 120.000 dinarjev na kmetijsko gos|xxlarstvo, plačujejo prispevek od obrtne dejavnosti. 13. člen Kot najvišja stopnja ekonomske amortizacije se predpiše v naslednji višini: 1. za poslovne prostore, ki sc uporabljajo za obrtno dejavnost, od njihove vrednosti 3 0/0, če ti niso zavezani davku na dohodke od stavb; 2. za stroje in naprave, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost, 10 odstotkov od njihove vrednosti; 3. za orodje in inventar, katerega trajanje je daljše kot 1 leto in se uporablja pri izvrševanju obrtne dejavnosti, 12o/o od njihove vrednosti. Osnova za obračun ekonomske amortizacije je nabavna vrednost oz cenilna vrednost, ugotovljena zapisniško po sodno zapriseženem cenilcu. 14. člen Stopnje prispevka iz obrtne dejavnosti ]*o pavšalni letni osnovi so progresivne in znašajo: do 900.000 8,0 0/0 od 900.000 do 1,100.000 9,0 0/0 od 1,100.000 do 1,300.000 10,Oo/„ od 1,300.000 do 1,500.000 12,Oo/0 od 1,500.000 do 1,800.000 14,0 o/0 nad 1,800.000 17,5 o/0 Pavšalne osnove za plačevanje Prispevka iz delovnega razmerja se P° 43. členu zakonu o prispevkih in , v*ih občanov določajo v mesečnih 08taatih zneskih v tejle višini: 1. •kih od osebnih dohodkov odvetni-pripravnikov — 35.000; j. p' od osebnih dohodkov gospo-1‘kih pomočnic, zaposlenih pri za-gospodinjstvih — 20.000; od osebnih dohodkov hišnikov, ^ih v stanovanjskih hišah — 4. oj oap^jjj, j0hodkov oseb, za-3q -K pri krajevnih skupnostih — h,v ' osebnih dohodkov ribičev in J0v^V> ^poslenih v ribiških oziroma ^ 8 Podjetjih, zavodih, zadrugah 0rganizacijah — 30.000; osebnih dohodkov oseb, za-Jc v domovih planinskih dru- " 30.000. • — drugi proizvodni okoliš — 19o/o, — tretji proizvodni okoliš — 7o/o. 9. člen Osnova za prispevek od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, je vrednost posekanega lesa (48. člen zakona o prispevkih in davkih) in se določa po vrednostnih razredih od kubičnega metra v tejle višini: Vrednostni Iglavci ABC razred dinarjev I. 3700 II. 3300 III. 2900 IV. 2500 V. 2100 VI. 1700 VIL 1300 VIII. 900 15. Člen Stopnje prispevkov iz obrtne dejavnosti po dejansko doseženem osebnem dohodku so progresivne in znašajo: do 900.000 17,5o/o od 900.000 do 1,100.000 20,0 0/0 od 1,100.000 do 1,300.000 23,0 0/0 od 1,300.000 do 1,500.000 26,0 0/0 od 1,500.000 do 1,700.000 29,0 0/0 od 1,700.000 do 1,900.000 32,0 0/0 od 1,900.000 do 2,100.000 35,0 0/0 nad 2,100.000 40,0 0/0 Listavci AB Listavci C dinarjev dinarjev 2000 1000 1700 800 1400 600 1100 400 800 — 500 — 200 16. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje ob vsakem izplačilu po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija — 10 0/0; 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov — 15 »/o; 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic — 15o/o; 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije — 15o/o; 5. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov', knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije — 15o/o; 6. od dohodkov transjiortnili in obalskih delavcev in od drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku — 15 0/0; 7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti — 20 0/0; 8. od dohodkov od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino, od dohodkov pluženja snega in prevoza mleka za gospodarske organizacije — 10 0/0; 9. otl dohodkov delavcev, ki delajo za državne organe, delovne in druge organizacije — 20 0/0; 10. otl dohodkov otl izdelkov domače obrti, kot je izdelovanje čipk in zobotrebcev — 10 0/0; 11. od dohodkov od domače obrti (izdelovanje suhe robe) — 15 0/0; 12. otl dohodkov potujočih zabavišč in prireditev — 20 0/0; 13. otl dohodkov, ki jih imajo posamezniki otl priložnostnega opravljanja drugih storitev (umski in fizični) za državne organe in zavode, za gospodarske in druge delovne organizacije ter hiše v družbeni upravi, če se po predpisih od delovnih razmerij ne sklene delovno razmerje in če se ne plačujejo prispevki v pavšalnem znesku — 15<>/o. 17. člen V pavšalnem letnem znesku plačujejo prispevek iz dohodka od obrtne ali druge dejavnosti (74. člen zakona o prispevkih in davkih občanov) zavezanci, ki opravljajo storitve iz naslednjih dejavnosti: 1. avtomehanika, voznoličarstvo, avtokleparstvo, precizna mehanika, orodjarstvo, livarstvo — pavšalni znesek 40.000; 2. zidarstvo, soboslikarstvo in pleskarstvo, krovstvo, elcktroinstalatcr-stvo, popravila električnih strojev, aparatov in naprav, mizarstvo, ključavničarstvo, kleparstvo — pavšalni znesek 30.000; 3. vse ostale dejavnosti — pavšalni znesek 5000. 4. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja bitelektualnih storitev 18. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka, doseženega z opravljanjem intelektualnih storitev, je proporcionalna in znaša 17,So/o. 5. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 19. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav je pro|>orcio-nalna in znaša 15 0/0. 20. člen V primeru, da nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne: umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči tričlanska komisija, ki jo imenuje svet za obrt v soglasju s svetom za kulturo in prosveto. III. DAVKI 21. člen Iz dohodka od premoženja in od premoženjskih pravic ter iz dohodka dopolnilnega dela drugih se plačajo davki: 1. davek na dohodke od stavb; 2. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic; 3. davek na dohodek, dosežen z uporabo do]>o]nilncga dela drugih; 4. davek na dobitke od iger na srečo. 1. Davek na dohodke od stavb 22. člen Dav ki na dohodke otl stavb so oproščene stavbe, ki so izven okoliša mesta Ljubljane, pogoj pa je, da se ne dajejo v najem. Za mestni okoliš občine je šteti območje, ki ga označuje zakon o območjih okrajev in občin v socialistični republiki Sloveniji. 23. člen Stroški upravljanja in vzdrževanja stavb (108. člen zakona o prispevkih in davkih občanov) znašajo 50 odstotkov od stanarine ali najemnine oziroma od najemninske ali stanarinske vrednosti. 24. člen Stopnja prispevka na dohodek od stavb je proporcionalna in znaša 50 odstotkov. 2. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 25. člen Stopnje davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo od davčne osnove: do 200.000 20 0/0 od 200.000 do 400.000 25o/o od 400.000 do 600.000 30 0/0 od 600.000 do 800.000 35 °/o od 800.000 do 1,000.000 40 0/0 nad 1,000.000 50 0/0 Dohodek od oddajanja opremljenih sob ni podvržen plačilu davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic. 3. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 26. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka. Ta odstotek za posamezne dejavnosti, od katerih se plačuje prispevek po dejansko doseženem osebnem dohodku, sc določi takole: — predelovanje nekovin — 20o/o; — predelovanje kovin — 35»/o; — izdelovanje električnih aparatov in pribora — 35o/o; — izdelovanje kemičnih izdelkov — 35 odstotkov; — izdelovanje tekstilnih izdelkov — 10 odstotkov; — predelovanje lesa — 2Ž o/0; — predelovanje papirja — 10o/o; — predelovanje usnja — 15o/o; — izdelovanje gumijastih izdelkov — 20 o/o; — izdelovanje živil — 10o/o; — tiskarne in knjigoveznice — 15 odstotkov; — izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov — 20o/o; — stavbena obrtna dejavnost — 20 odstotkov; — osebne obrtne in druge storitve — 10 odstotkov; — avtoprevozništvo — 20 o/o. 27. člen Stopnje davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, so progresivne in glede na žtevilo zaposlene tuje delovne sile mašajo: od enega zaposlenega delavca — 20 odstotkov: od dveh zaposlenih delavcev — 25 odstotkov; od treh zaposlenih delavcev — 30 odstotkov; od štirih zaposlenih delavcev — 40 oaratov in priboru........................ 4. izdelovanje kemičnih izdelkov . 5. predelovanje lesa: a) mizarstvo, lesno modelarstvo, kaluparstvo, tapetništvo in de-koraterstvo.................... b) ostale dejavnosti............. 6. predelovanje papirja . . . . . 7. izdelovanje tekstilnih izdelkov 8. predelovanje usnja............... 9. izdelovanje gumijastih izdelkov . 10. izdelovanje živil................ 11. tiskarne in knjigoveznice . . . 12. izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: a) filigranstvo, umetno kovaštvo, graverstvo, pečarstvo, izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov...................... b) zlatarstvo.................... e) izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol . d) ostale dejavnosti............. 13. stavbena obrtna dejavnost . . . 14. osebne obrtne in druge storitve: a) moško frizerstvo.............. b) žensko frizerstvo............. c) kozmetika obraza in telesa, aranžerstvo.................... d) optika.......................... e) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov . . f) ostale osebne storitve . , . 15. gostinstvo....................... 16. avtoprevozništvo................. 17. avtotaksiji..............., . II. Letni kosmati osebni dohodek delavca oziroma uslužbenca, na podlagi katerega se bo določila osnova za prispevek od intelektualnih storitev, maša: letni kosmati intelektualne storitve osebni dohodek delavca 1. odvetniki, zdravniki, dentisti.............1,619.000 2. ostali poklici . . . 1,333.000 ODLOČBO o ugotovitvi letnih kosmatih osebath dohodkov delavcev I. Ugotavlja sc, da letni kosmati dohodek delavcev, na podlagi katerega se bo določala pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov iz osebnih dohodkov od obrtnih dejavnosti, znaša: Letni kosmati oselmi dohodek delavca visokokvalif. kvalificirani 1,048.000 839.000 1,429.000 1,143.000 1,619.000 1,295.000 1,238.000 990.000 1,619.000 1,295.000 1,333.000 1,066.000 1,143.000 914.000 952.000 ' f ’ 762.000 855.000 r; *! ' 684.000 855.000 . i . 684.000 952.000 • : 762.000 952.000 . — r - • 762.000 762.000 n n 610.000 952.000 • i.. L‘v 762.00* 1,619.000 1,295.000 1,429.000 1,143.000 ’ 1,524.000 1,279.000 1,048.000 839.000 ' 1,143.000 914.000 762.000 610.000 855.000 684.000 1,333.000 1,066.000 1,619.000 1,295.000 1,429.000 1,143.000 1,143.000 914.000 1,333.000 1,066.000 1,619.000 1,295.000 952.000 762.000 IV. Ta odločba velja osmi dan po ok' javi v „GlaBniku“, uradnem vestnil^ okraja Ljubljana, uporablja pa *• od 1. januarja 1965. Številka: 422/C-5/65. Datum: 27. februarja 1965. Predsednik skupščino občine Ljubi j ana - Vič - Rudn^* Ing. Slavko Jakofčič 1. r* • 34. člen Prispevni zavezanci, ki imajo dohodek iz gozda od poseka lesa, so oproščeni prispevka, kadar les darujejo za javne namene. Javni namen III. Osnove, določene a to odločbo, veljajo za odmero prispevkov ia osebnih dohodkov za leto 1965. Bomo dovolili, da se turjaški grad poruši Grad Auerspergov na Turjaku, ki je bil v hudih bojih med partizani •n domobranci leta 1943 porušen, že •tekaj let obnavljamo. Restavratorska ■dela so predvidena tudi letos, vendar *aradi pomanjkanja sredstev ne bo •nogote uresničiti predvidenih načrtov. S prvimi konzervatorskimi deli je pričela spomeniška služba 1. 1962 •n sicer s j>ozidavo poškodovanega *ida in abside romarske kapele. Na-•lednjo pomlad so na tem delu naredili novo strešno konstrukcijo. Hkrati «o z deli nadaljevali na jugovzhodnem traktu, na okroglem stolpu na ▼hodnem traktu in na bastionu. Na 'Omenjenih traktih so izvajali konservatorsko konsolidacijska dela, to je pozidava obodnih nosilnih zidov in prekritja Je-teh z novimi strešnimi Ali naj dajemo denar za obnovo starin — ali dovolimo, da imajo otroci pouk v hlevu? Na predzadnji seji občinske skup-‘^efce so se nekateri navzoči zavze-toali za to, da bi iz proračuna črtali 'fevestieije za obnovo nekaterih kul-tomo-zgodovinskili spomenikov na 'Območju naše občine in bi dali vsa 'Sredstva za gradnjo novih šol. Predlogi so izzveneli v tem smi-»•o, da zaenkrat pustimo zgodovino ■ki skrbimo raje za današnji in za šjotriinji dan. konstrukcijami. Izvedena so bila tudi kamnoseška dela na vhodnem portalu in na okenskih okvirjih, katera še niso zidana. Letos namerava zavod nadaljevati z deli in to z novimi strešnimi konstrukcijami že pozidanih stolpov in delom dvoriščnega trakta. V ta namen je izdelan proračun (53 milijo- nov dinarjev). Seveda pa so v tej vsoti zajeta le najnujnejša dela. Občina je letos v predračunu predvidela 5 milijonov dinarjev, s čimer bo v letu 1965 izpolnila svojo |biotično participajo. V kolikor navedena sredstva v letu 1965 ne bodo na razpolago, je nevarnost, da se bodo sesule stare obočne konstrukcije, ker so nezavarovane pred atmosferskimi vplivi. Prav tako bo nastala neprecenljiva škoda na že pozidanih nosilnih obodnih zidovih. JOŽE SAJOVIC ■ ,, , A, Zabavni večeri na Škofljici .5 :š A i žtMS Občutek dolgočasja je spremljal mladino na Škofljici v njenem vsa-kodnevnem prostem času. Tako so sklenili prinesti v praznino zimskih dni in večerov nekaj novega, vedrega. Zamisel o zabavnih večerili je med mladino hitro dozorela in kar največ jih je hotelo sodelovati pri izvedbi programa. Programska zamisel, režija in izvedba je bila delo mladih avtorjev, ki so se tako prvič javno predstavili občinstvu s svojimi deli. Star pregovor pravi, da je vsak začetek težak, res je tako. Vendar napredek sc je kazal od večera do večera. Za v- bodoče bo treba predvsem izboljšati programski del. Morda smo pogrešali še več izvirnosti in predvsem satir ter humorja iz Škofljice in njenega življenja. Dobra je zami-bel o vsakokratni predstavitvi aktivnega občana škofeljčana; to naj bi c&GpL&ufte iž naS li6t! pomenilo prispevek ljudi samih, prireditev pa tako postane bolj aktualna. Prireditev torej le nima namena samo zabavati, temveč na kritičen način prikazati dogodke na Škofljici. Prav glede na to značilnost ter izvar-nost imajo izvajalci mladinske organizacije polne roke dela, občani pa jjih z razumevanjem ]>odpirajo. LOJZE HABJAN Zgodovinski spomenik V neposredni bližini Iga pod kazcnsko-poholjšcvalnim domom je zgodovinski spomenik. Spomenik je vklesan v živo skalo. Za marsikaterega turista, ki pelje mimo, pa ho morda novost. Uredništvo mladinske strani, ki jo ureja JOŽE JESIH, se je odločilo, da bo objavljalo nagradne slikovne kvize. Ti bodo predstavljali partizanske spomenike. Sporočite nam, kje stoji ta spomenik, na uredništvo Naše komune, Trg MDB 7-1, najkasneje do 5. aprila t. 1. Trije izžrebanci bodo dobili lepe nagrade. Lepa vas vabi turiste Ižanski strelci so postavili tarčo Strelsko društvo Mokre je Mnalu P0 oevolmlitvi iz porušene orožniške P^taje zgradilo strelski dom s pro-**0lvoljnim delom in z nabiralnimi *kcijanii. Prirejalo je tekmovanja v sijanju in tako navezovalo inla-nase. V času, ko jc bil na pobudo °kcuie Ljuhljana-Vič-Rudnik strelski 'k*’11 nadzidan, so Ižanci nekoliko Ptouchali z aktivnostjo v društvu, 'juiovo mišljenje, da društvo brez ne l>o us|>cvalo, jc zmanjšalo ^titstveno aktivnost. Novo izvoljeni odbor v februarju s* k delu pritegnil veliko število ^kkvmh članov in dokazal, da jc kljub vsemu, doseči lepe **Pehe. Strelci so začeli z rednimi vajami v streljanju pod vodstvom izkušenih strelcev. Želja, da se bodo lahko [mmerili z ostalimi društvi, se jim bo tudi izpolnila. Za svojo blagajno so tudi poskrbeli in to v ta namen organizirali pustovanje. Ig leži na križišču turističnih poti, ki vodijo na Kurešček, v Iški Vintgar in nit Krim. Turisti, ki obiskujejo te turistične točke, se radi ustavljajo tudi nn Igu, iščejo primerne postrežbe in si ogledujejo naselje. Da bi bil kraj bolj privlačen, se je osnovalo pod pokroviteljstvom krajevne organizacije SZDL olepševalno društvo. Njegov namen je bil, zainteresirati posamezne lastnike stanovanjskih hiš, da olepšajo svoje domove. Društvo jc pomagalo mnogim lastnikom z denarjem, plačanim v obliki nagrad. Denar so prispevali sc Kovinska industrija Ig, KZ Mokre in turistično društvo Rudnik. Imeli bomo novo šolo Olepševalno društvo je do sedaj doseglo lepe uspehe. Ig se je v tem času precej spremenil in dobil videz kulturnega in upravnega centra ižanskega področja. Društvo je pristopilo k turističnemu društvu in upamo, da bo nadaljevalo z dosedanjim delom. Pokopališče urejajo Krajevna skupnost Ig že dre leti urejuje pokopališče. Za to so porabili več sredstev, ki so jih pridobili s pokopališkimi najemninami. Urediti mislijo grobove v pravilnih vrstah in povečati pokopališče. Do sedaj so napeljali vodovod in [»opravili mrtvašnico. JOŽE LEVSTEK Mladi smučarji osnovne šole Ig so tekmovali v slalomu Na Dobravici nad Igom so lepi smučarski tereni. Mladina rada zahaja na ta smučišča in preživi tu marsikatero lepo urico. Na željo mladinske organizacije jc vodstvo šole organiziralo tekmovanje ‘v slalomu. Tekmovalo je 25 mladincev in pionirjev na približna) 800 m dolgi progi z 90 m višinske razlike. Čas vožnje je bil zadovoljiv. Najboljši tekmovalci so bili Tone Strle, Alojz Janežič, Miran Grum, Boris Jakopin in Franc Meglič. Taka tekmovanja vzbujajo pri mladini veliko zanimanje. Priporočljivo je, da bi podobna tekmovanj« v zimskem času prirejala tudi vaška mladina. „Ah, šola, nikdar je ne bomo imcli,“ so do nedavna tarnali Ižanci. Ob pogledu na staro šolo jih je lahko vsakdo razumel in le bodril, ko je poslušal njihovo tarnanje. Tudi občina jih je razumela, le sredstev ni imela za gradnjo nove šole. Z novo šolo, ki jc v gradnji, se jc ta problem umaknil z dnevnega reda vseh sestankov in medsebojnih pogovorov vaščanov. Čeprav šola še ni popolnoma zgrajena, vendar daje nep videz. Gradnja je prav lepo napredovala vse do zime, ko je začelo zmrzovati. V Iški vasi je postalo živahneje V Iški vasi že dolga leta pogrešamo primerne zabave. Največja težava je pomanjkanje prostora, kajti do sedaj je vsemu služila edina učilnica« v šoli. Tu imajo sestanke vse jevne organizacije so združeno pripravile prijetno praznovanje našim ženam, med katerimi je kar precej partizanskih mater in aktivnih sodelavk NOB. Prepričani smo, da se ho začel pouk v novi šoli že v jeseni. Takrat bo mogoče uveljavljati na šoli več samostojnih aktivnosti in dopolnilni pouk, ki sedaj večkrat odpade zaradi pomanjkanja prostora. organizacije na vasi. Za večje prireditve pa je prostor premajhen. Kljub temu pa se je ob praznovanju 8. marca zbrala v tem prostoru skoraj vsa vas. Vse naše kra- P rog ram so lepo izvedli pionirji naše šole, ki šteje le 25 učencev, sodelovali so tudi mladinci. Pionirji so še posebej čestitali Sivčevi imuni In ji izročili šopek — trije nageljčld za njene tri sinove, Id so padli v boju. Po programu pa so se žcm Dve vlečnici na Rakitni Po enotedenskem poizkusnem obratovanju sta v nedelje, dne 21. februarja dopoldne pričeli na Rakitni obratovati dve vlečnici. Zgornja ima 216 metrov vlačilne dolžine, ter lahko v eni uri potegne ni hrib 170, spodnja, ki ima 302 metra vlečne dolžine pa 110 ljudi v eni uri. Obe vlečnici je dobavila firma Stemag iz Avstrije. Hkrati s svečano otvoritvijo so v tem porajajočem se zimsko-turi- prijetno zabavale. Rtičnein centru organizirali smučarsko tekmovanje med tremi smučar- JOŽICA ŽUŽEK sidrni klubi. Kdaj elektrifikacija? Prebivalci Sctnic in vasi Selo so na zboru volivcev predlagali, naj sc njihove vasi elektrificira. V Sctnici bi bilo potrebno samo obnoviti dosedanjo že izrabljeno električno nape- ljavo, dočin je Selo brez elektrike. Ta predlog pa ni bil osvojen 'i» kljub temu, da bi bilo treba to zadevo čim hitreje urediti, še ne ved« kdaj jim ho to uspelo. NA SKLADIH ZA IZOBRAŽEVANJE JE OSTALO 100,000.000 DINARJEV — HKRATI PA UGOTAVLJAMO, DA SO SEMIHARJI ZA MLADE UPRAVLJALGE SLABO OBISKANI Mar naj dopustimo, da Ali ste proti mladini ^de avnost' ali proti samoupravljanju? ^ei!,vn,0„s.. mladinsko oskrbniki? JAVNO VPRAŠANJE NEKATERIM POLITIČNIM ORGANIZACIJAM V DELOVNIH SKUPNOSTIH Mnogokrat razpravljamo na raznih mestih o izobraževanju mladega abčana, o zamenjavi Starejše genera-fšje z mlajšo in podobno. Zveza mladine se v tej smeri trudi po svojih močeh, toda zdi se, da je včasih ta trud zaman, ker se, kot kaže, nekatere sile borijo proti napredovanju mladih s tem, da jim pogosto ovirajo politično-ekonomsko izobraževanje. Poglejmo samo en primer. Občinski komite ZMS Vič-Hudnik je organiziral seminar za mlade člane delavskih svetov. Od 46 mladih članov DS ae je seminarja udeležilo 13 mladincev in še od teh komaj 9 članov samoupravnih organov. Cc pa na drugi strani pogledamo izid testiranja na tem seminarju, ugotovimo, da je od 13 udeležencev kar 10 smatralo direktorja za enega izmed vodilnih samoupravnih organov, da o računovodji, sindikatu in osnovni organizaciji ZK sploh ne govorimo, nasprotno pa so samo trije testirani odgovorili pravilno, da je najvisji samoupravni (organ v gospodarski organizaciji delovna skupnost. Prav gotovo so ti podatki dovolj zgovorni, da jim ni potreben komentar. Ker pa se težave ZMS pojavljajo le v nekaterih gospodarskih organizacijah naše občine, se nam zdi potrebno to vprašanje nekoliko podrobneje obdelati. Ne mislimo navajati posameznih gospodarskih organizacij, ker smo prepričani, da to problematiko dobro poznajo sami. predvsem pa nekateri vodilni tovariši v njih. In prav tu se sprašujemo mladi, mar se res še vodno pojavlja vprašanje, da bodo mladi kar čez noč sposobni zamenjati starejše, v vsem preizkušene delovne tovariše ? Večje število gospodarskih organizacij v naši komuni je pravilno razumelo, oziroma ocenilo težnje mladih in potrebe, ki jih nakazuje gospodarski razvoj in razvoj samoupravljanja. Zato so v teh kolektivih vse češče pojavljajo na odgovornih mestih v organih samoupravljanja, kakor tudi v vodstvih političnih organizacij — mladi ljudje. Ti pa nimajo samo potrebnega staža v mladinski organizaciji, pač pa so imeli tudi potrebno družbeno-ekonomsko vzgojo, kar jim je omogočilo izvrševanje tako odgovorne naloge. Ne gre za to, da bi hoteli kriti--zirati nekatere gospodarske organizacije zato, ker so pokazale premalo smisla za vzgojo političnega kadra, pač pa je potrebna kritika političnim organizacijam v teh kolektivih, ker so pozabile na odgovorno nalogo, na vzgojo mlade generacije „generacije bodočnosti1, kot jo tako radi pogosto imenujemo. Verjetno pa tudi niso znale prikazati organom samoupravljanja in kolektivu potrebe po vzgoji političnega kadra; prav zaradi te napake pa najbrž pogosto valimo krivdo in odgovornost na vodilni kader posameznih gospodarskih organizacij. Res je, da seminarji mnogokrat niso preveč učinkovita oblika izobraževanja, saj s svojim zgoščenim programom lahko utrujajoče delujejo na mladega človeka, s tem pa ga odbijajo od obravnavanega vprašanja. Gotovo pa so neumestni izgovori, da ni za udeležbo na seminarju potrebnih finančnih sredstev, oziroma je mladinec neobhodno potreben na delovnem mestu. Ce ugotovimo, da je v občini ostalo na skladih za izobrazbo kadrov okrog 100,000.000 dinarjev, potem je jasno, da je finančni izgovor več kot pretiran, da pa je nekdo nenadomestljiv na delovnem mestu je pa verjetno tudi precej neutemeljena trditev. Vprašamo se lahko samo še ali je določeno podjetje organizacijsko dovolj sposobno obvladati proizvodnjo. Vsekakor pa ne bi smelo biti škoda izgubljenega delovnega časa, ki je potreben za vzgojo mladega človeka, ki bi lahko sčasoma postal dober funkcionar te ali one družbcno-poli-tične organizacije. Ko že govorimo o udeležbi na seminarjih, se j« potrebno spomniti samo še seminarja za predsednike DS in UO, pa nam postane podoba še bolj jasna. Tudi na tem seminarju je bila udeleživa zelo slaba in to prav |>o zaslugi gospodarskih organizacij, ki premalo gledajo na idejni razvoj svojega kolektiva. Kdo je torej kriv za takšno stanje? Vseeno je ali jc to sindikat, ali so to komunisti ali uprava.- Dejstvo pa je, da je v teh kolektivih še vedno tendenca, ki zavira idejno-politični razvoj. Vsekakor jc zgrešena, pa naj prihaja od kjerkoli. Vprašanje je ali sc ti odločujoči faktorji borijo samo proti idejnemu razvoju članov ZMS ali pa tudi zaviralno delujejo na sam razvoj delavskega oziroma družbenega samoupravljanja nasploh. Verjetno je pa drugi del vprašanja zanje mnogo zanimivejši. Take zaviralne tendence v naši socialistični družbi nimajo mesta in je skrajni čas, da jih izkoreninimo. DARKO Več sredstev počitniški zvezi Izvršni odbor PZ Vič-Rudnik je pričel v začetku februarja v Velenju tridnevni seminar za predsednike izvršnih odborov družin in za nove člane IO PZ Vič-Rudnik. Na tem seminarju naj bi »e usposobili novi kadri za prihodnje delo PZ. Razdeljen jc na štiri predavanja, grupno delo in plenarno zasedanje. Na seminarju so seminariste seznanili z delom počitniške zveze, s pravilnikom PZJ, z načinom povezave z raznimi družbeno-političnimi organizacijami, s propagiranjem ter o tem, kako sc pripravi izlet oziroma potovanje. Najzanimivejše je bilo predavanje o propagiranju v PZ. To ni čudno, saj je propaganda osnova, od katere jc v dokajšnji meri odvisen uspeh družbic in vsake posamezne akcije. Scminaristi so tudi odobrili plan komisije za izlete, Id predvideva, da poleg izletov in potovanj, ki jih organizira IO PZ, organizirajo vsako nedeljo tri družine tri izlete v različne kraje. ZLATKO DRABIK Scminaristi v Velenju zc mladine Slovenije, Bine Lenaršič, jc v svojem pris|>evku za delo občinske konference ZK nakazal nekatere realne probleme, ki spremljajo mladega občana na vsakem koraku. V hotenju, da bi pripomogli k objektivni razlagi teh težav, smo [»vzeli nekaj njegovih misli. Na račun mladih je mnogokrat napisanih precej očitkov in kritičnih besed, ki so pa pravzaprav samo odraz neobjektivnega gledanja na organizacijo mladih. To pa pogojuje predvsem odmaknjenost ostalih političnih organizacij ut posploševanje posameznih slabosti naše organi acije. Ugotovitev, da imamo precejšen odstotek mladine izven naše ali pa naših specializiranih organizacij jc povsem točna. Prepričan sem, da pet tisoč mladih še ni družbeni problem. Predstavlja pa občane, ki jih nismo dovolj zainteresirali z vsebino dela v političnih organizacijah mladih. Mnogi od teh pa delujejo« vzporedno z organiziranimi mladinci v samoupravnem sistemu delovnih organizacij in šol, v osebnih konjiči arskih aktivnostih in v temeljitem učenju in študiju, a mi jili neupravičeno označujemo kot nezainteresirane in neaktivne. Vedno bolj aktivni bodo mladi takrat, ko jim bodo dejansko in brez pomislekov odprta vrata v vse samoupravne organe na šolah, v delovnih organizacijah in družbeno |>o-litični skupnosti ter v vodstvu družbenih organizacij. V društvenih organizacijah na terenu nastopa predvsem mladina kot aktiven del članstva in ta mladina je v svojih željah, prošnjah in zahtevah po prostoru mnogokrat odklonjena zaradi samovolje posameznikov ali hišniškega in oskrbniškega krojenja mladinske dejavnosti. (Dolgi most, Notranje Gorice, Velike Lašče.) Skoraj na vseh zborih volivcev pogrešamo mlade, ki se zborov upravičeno izogibajo, ker se vse. premalo razpravlja tudi o njihovih problemih in interesih. Ko ugotavljamo, da jc v preteklem letu narasla mladoletniška, predvsem pa otroška delinkvenca v naši občini za 12o/o, sc moramo vprašati, kje smo bili s svojimi organizacijami in vsebino dela, kje smo bili komunisti, da smo dojmstili preko vsega leta svojevrstno izživljanje in afirmiranje 6 mladih Ško-feljčanov — osemlctkarjev. Kakšno jc bilo naše sodelovanje s starši in s šolo ? Ob tem sc vprašujem, ali jc res ponekod sola edino le izobraževalna ustanova in nc tudi vzgojnal Sredstva za mladinske ure v proračune šol! Žc nekaj let imajo pri pouku v naših srednjih šolah posebne oblike dela ZMS — mladinske ure. Z mladinskimi urami hočejo ,,za-mašiti“ tisto vrzel, ki je zlasti opazna na področju splošne izobrazbe (tehnične in strokovne šole). Ze samo zato so mladinske ure j>otrelme in njihov obstoj v rednem ]M>uku nedvomno utemeljen. Pri organiziranju mladinskih ur |pa sc že v vseh letih usjiešncga dola pojavljajo nekateri problemi, ob ka- terih je najbolj pereče vprašanje financiranja. Za uspeh teh ur je potrebno, da si zagotovimo kvalitetne predavatelje, za te pa so, razumljivo potrebna finančna sredstva. Večkrat sicer še slišimo mnenje, da imajo mladinske ure edini ali vsaj glavni namen usposabljati predavatelje iz vrst mladincev in da jc torej njihov cilj nekako „proizvfljati“ predavate- Pravice mladih glede sodelovanj*1' in odločanja o nekaterih bistvenih vprašanjih dela na šoli so jim omejene (na primer o kvaliteti pouka in vsebini vzgoje). Predstavnik šolske skupnosti učencev — dijakov jc tre-tiran kot zunanji izvenšolski predstavnik v svetu šole. Kot tak nima nobene možnosti, da sc vključuje v enakopravno odločanje. Stanje na terenu, po šolah in po tovarnah v naši komuni, potrjuje besede tov. Titu, da je bilo delo komunistov med mladino slabo, potrjuje tudi, da skoraj nc poznamo del*’ komunistov med mladino, če nc upoštevamo peščice mladih komunistov-ki so ostali zvesti svoji prvotni osnovni organizaciji in še aktivno' delujejo v ZM. Mladinska sl ra n Najmanj dve leti je žc od tega, kar smo prvič spregovorili o nujnosti mladinske priloge. Do uresničitve pa žal zaradi objektivnih razlogov še ni prišlo. Sedaj, ko je mladinska pri-« loga prvič med \ami. toplo želimo, da hi bil čimprej prebit začetni led in da bi nas čim-prej začeli seznanjati s problemi, ki vas tarejo. Pišite nam o delu šolskih in tovarniških aktivov, o klubskem življenju, o kulturnih prireditvah, o Izletih, o delu v krožkih, o športu, o kulturi, o šolskih težavah, o razstavah tu sploh o vsem, Lar jc hant, mladini, blizu! Sodelujte iitnožično, da bo ta priloga že v najkrajšem času postala zares naša tribuna! Mladinke, mladinci, ki ste priprnvljdni stalno sodelovati, oglasite sc pri nas v uredništvu! UREDNIŠTVO Kmalu u Srigade! Ijc. Čeprav jc koristno in dobro, da o nckatcrili temah predavajo mladinci sami, je takšno mnenje za sedaj le še prenagljeno. Primarna naloga mladinskih ur za sedaj je idejna dopolnitev pouka. Potrebno bi bilo, da pridejo sred-končno na šolski proračun, stva, namenjena za mladinske ure, MIHA KREMSER Tudi letos, kakor precej let n®'-' zaj, IhmIo brigade naše občinske or' ganizacijc ZMS opravljale svoje |cijc v drugilt občinah. Tako Is* cl, odšk’ v mesecu juliju ali še pred sezon«' brigadirjev, ki Isslo izisdjšcvali |lir* stično podols* Rakitne. Eduto delovišče na neposred”’ področju naše, občine ls> v R°* dolini pri Študentskem naselju, Isslo gradili igrišča za razi’’*’ š|K*rtjic panoge. Nn tem dclovh’^ Isslo dijaki srednjih šol opravili tiste prostovoljne delovne ure, katere so sc na mladinskih konfet0" cah zadolžili v delovnem prt>gra’ KZ ali Agrokombinat? VIDIŠ'E SO ŽE NOVE OBLIKE KMETIJSKE PROIZVAJALNE ZA-DRUGE — KMETIJSKIH PRIDELKOV NE MOREMO V NEDOGLED UVAŽATI — KJE SO MEJE MED AGROKOMBINATOM, KZ IN MED KMETOM? — KMETJE-KOOPERANTI V ROKAH MALIH BIROKRATOV — HITETI MORAMO POČASI Dvajsetletni procesi našega kmetijstva so odra/, iskanja novega, naprednejšega. za naše pogoje primernejšega načina in organiziranja kme- ska proizvodnja in v tujini uživajo lep sloves, na primer plemenska ter klavna živina in proizvodi živilsko-prcdelovalne industrije. ttjske proizvodnje na sodobni osnovi. 1’rocesi oblikovanja organizacije v našem kmetijstvu še niso končani. Vendar se že kaže oblika proizvajalne organizacije, ki naj sc dokončno "veljavi. V zadnjem obdobju ni več 'prašanje vrsta ali tip organizacije. U se uveljav Ija, pač pa zasluži še vcdno vso pozornost in proučevanje nietode oblikovanja le-teh. Predvsem ■je to vprašanje integracije ali zdru-t^vonja kmetijskih proizvajalnih organizacij. Proces združevanja ni do-^gel pravega razmaha vsaj do leta ^9511. To leto pomeni preobrat v našem kmetijstvu. Z načrtnim delom v kmetijstvu naj bi doma proizvajali čim več in *ako znatno omejili uvoz prehrambenih predmetov za široko potrošnjo, b* se je. že bohotno razširil (žito iz ^UA, prašiče iz Poljske, plemensko **vino iz zahodne Evrope), na drugi strani pa nuj bi povečali izvoz |iro-n^-Vodov, ki jih daje domača kmetij- Od tu dalje lahko beležimo močan razmah združevanja posestev in zadrug. Ites je, da vsaka vas ni imela in nima pogojev za samostojno zadrugo, ki bi bila uspešna, ob tem pa nudila članom kolektiva primeren osebni dohodek, ki ga narekujejo življenjski pogoji. Veliko število dobrih kadrov je oh integraciji zapustilo kmetijstvo in se ni vrnilo več. Se večja vrzel pa je nastala med kmetom-kooperantom in zadrugo. Ta še danes ni odpravljena. Proces združevanja je tekel tako da imamo tedaj v Sloveniji približno devetdeset kmetijskih zadrug in nekaj nad deset agrokombinatov. Kaj narekuje integracija? Predvsem ekonomski račun. Vendar pri nas ne morejo veljati isti kriteriji, kot v kapitalističnem svetu, če ravno ekonomski zakoni ne poznajo meja, časa in družbene ureditve. Danes smo že prišli v naši občini do takega števila kmetijskih orga- nizacij, ki ekonomsko in prostorsko opravičujejo svoj obstoj in bi nadaljnja integracija zahtevala poglobljene študije. Vedno pa obstoji možnost reorganizacij z ozirom za čim uspešnejšo uveljavitev sodobne tehnologije kmetijske proizvodnje. Dosedanje izkušnje so že jvokazalc težnjo po monopoliziranju in bi jih z nadaljnjo integracijo še |x>dkrepili. V procesu rasti kmetijskih organizacij se spreminjajo tudi njihove funkcije. Tako agrokombinati v celoti prevzemajo naloge, ki so jih svoj čas imele samo kmetijske zadruge in obratno. Vendar kmetje kooperanti so bolj usmerjeni na KZ, ki imajo daljšo tradicijo, več izkušenj ter tako imenovanega posluha zanje in čutijo, da so to njihove organizacije, ki so jih sami ustanavljali, z njimi vseskozi sodelovali. Vendar gledano s tehnološke strani so danes agrokombinati )>olje opremljeni in imajo tudi večjo |>erspektivo, hkrati pa ugotavljam, da se čedalje hitreje izgublja razlika med KZ in agrokombinatom. Kljub temu pa v KZ lahko opazimo čestokrat obrtniško miselnost, ki onemogoča razvoj strokovnih služb. Se vedno naletimo na male birokrate, ki kmete kooperante za zadevo, ki bi jo lahko rešili takoj, naročajo po dvakrat ali pa celo po trikrat. Na področju občine Ljubljana-Vič-Rudnik smo v zadnjem času imeli združitev KZ Preserje s KZ Mokre oziroma pripojitev prve k drugi. Rezultati se že kažejo v pozitivni smeri. Uspeh pa zavisi v veliki meri od ljudi samih. Na različnih mestih (neuradno) pa se pojavljajo razprave o združitvi KZ Dobrova s posestvom Barje, nadalje celo o združitvi KZ Mokre z omenjenim posestvom. Mnenja sem, da bi kila spričo vseh gornjih ugotovitev vsakršna naglica v tej smeri prehitevanje samega sebe. LOJZE HABJAN Izlet v Postojno Prejšnji mesec so člani počitniške družine Trnovo priredili izlet v Postojno in Predjamski grad, ki sc ga je udeležilo precejšnje število članov počitniške zveze vseh družin naše občine. Akcija je povsem uspela, kvarilo jo je le nekoliko hladno vreme. PRISPEVEK K PROBLEMATIKI UREJANJA HUDOURNIKOV NA NAŠEM PODROČJU Iška laMo zasuje Tomiše Vprašanje okrog ureditve hudournika Iške je staro toliko kolikor poninijo ljudje. V zvezi z ureditvijo iškega hudournika pa smo dobili T podjetju za urejevanje hudournikov nekaj zanimivih podatkov. V razgovoru s tov. inž. Alojzem Strancem smo izvedeli, da bi bilo potrebnih okrog 500 milijonov dinarjev, da bi zavarovali pred tem hudournikom vasi Tomišelj, Brest. Stra-homer in velik del barja. V sedemletnem planu za ureditev Iške pa je predvidenih le okrog 112,544.000 dinarjev. Zato se vprašamo ali družba posveča temu problemu dovolj skrbi ? Spomnimo se samo avgusta leta 1924, ko je Gradaščica, ki je prav tako hudourniškega značaja, |h> neurju v Polhograjskih dolomitih v trenutku zasula širna področja z milijoni kubičnih metrov materiala in je voda celo na Viču stala en meter visoko. Isto ali pa še huje se danes ali jutri lahko zgodi s Tomišljem in z drugimi naselji ter z velikim delom ljubljanskega barja. Zanimivo bi bilo primerjati škodo, ki bi nastala v primeru katastrofe s stroški za ureditev Iške. Družba bi morala pokazati več interesa za ureditev iškega hudournika. Kajti prav v ta |>odračja, ki so neposredno ogrožena in so zelo primerna za rejo živine (kmetijsko posestvo Barje), vlaga družba težke sto in sto milijone. Problem Iške postane še bolj zanimiv, če povemo, da Iška kot največji barjanski hudournik ogroža približno 1600 ha plodnega zemljišča. O izredni prodono-snosti Iškega hudournika priča tudi dejstvo, da je struga, ki je bil* delno regulirana v letih 1940, 1948 in 1949, danes skoraj po|M>lnom* zasuta. S tem niso ogrožena samo navedena naselja in plodna zemljišča ampak tudi Ljubljanica, katero Iška in dragi ostali pritoki stalno zasipavajo. Predvideno je, da sc na tej reki zgradi 4134 metrov vzdolžnih zgradb in 104 prečnih objektov. Vse to se sicer lepo sliši. Toda vprašanje je, kdaj bodo ta dela prišla do izraza. Mnenja smo, da s temi deli ne bi smeli odlašati, kajti objekti, ki so bili zgrajeni za regulacijo Iške so že davno dotrajali in ne morejo vec služiti svojemu namenu. ANTON RAJGELJ O caz&ititm in nieditm občinske zaeze tab&cnikcvn ustanavljajmo novih enot, dokler ni vodnikov Tudi letos 1k> ena osnovnih nalog "<^>c>n.skc zveze tabornikov nadaljnja |^®** vseh kriterijih nefunkcionalni in milo rečeno docela neprimerni. Močno je tudi ovirana dejavnost osnovne šole pri tehničnem izobraževanju, saj vrtec zaseda nujno potrebne tehnične delavnice. Pogoje življenja in dela v vrtcu otežujejo zlasti naslednja dejstva: obe učilnici šolarjev sta še posebno po dograditvi šole in ureditvi igrišč in cestišč postali tako vlažni, da resno ogrožajo zdravje gojencev in osebja. Prostori v šoli so neprimerni za otroke od drugega leta dalje. Tla so cementna in pokrita samo z gumo. Prostori so pritlični in stalno mrzli. Poleg teh ni nobenih dodatnih prostorov, zlasti pa ni dovolj sanitarij. Občutno jc premajhna celotna zmogljivost nasproti dnevnim potrebam po varstvu. Kapaciteta vrtca je glede na bivalne površine 80 otrok. Zasedbo 132 pa so izsilili starši, ki niso vedeli, kam z otroci. Tako odpade na ]>osa-meznega gojenca le 1,4 površinskega metra bivalne površine. Kljub taki natrpanosti so prošnje za sprejem na dnevnem redu. Zc pet let je nemogoče zadostiti vsem potrebam, samo v letu 1964 jc bilo odklonjenih 73 prosilcev. Zadnji čas so vse pogostejši primeri, ko nam vrtec pošilja prosilca ali šola ali oddelek zn socialno skrbstvo pri občinski skupščini. Težavno stanje jc napotilo DPM, SZDL in Krajevno skupnost Trnovo, da je izvedla anketo o varstvu v Trnovem, ki kaže, da je v domačem varstvu 1337 otrok, doma brez nadzorstva 86 otrok, v otroških ustanovah in domovih 307 otrok, pri sosedih in sorodnikih 238 otrok, v reji 31 in 17 v zaščiti odseka za socialno varstvo. Zaskrbljujoče je zlasti dejstvo, da je kar 86 otrok doma brez nadzorstva. Ali sc tudi iz te skupine otrok rekrutirajo mladoletni prestopniki, ki so samo v naši občini preteklo leto povišali odstotek prestopništva kar za' 13 odstotkov? OD 720 UČENČEV NAŠIH OSEMLETK, VPISANIH V ŠOLSKEM LETU 1956/57, JIH JE USPEŠNO KONČALO ŠOLSKO OBVEZNOST LE 400 — OD 6452 OSNOVNOŠOLCEV JIH JE 200 DUŠEVNO NERAZVITIH — V ŠOLAH NA DEŽELI KONCA V NORMALNEM ČASU LE 14—51o/0 OTROK — UCENCI SO V NEENAKOPRAVNIH UČNIH POGOJIH — PRESTOPNIŠTVO MLADOLETNIKOV — SAMO NA BREZOVICI IMAJO ODDELEK ZA CELODNEVNO VARSTVO OTROK Ko razpravljamo o tem, da je treba nujno zgraditi šolo v Velikih Laščah, !na Bičevju, na Igu in drugod, vse prečesto včasih kar primitivno mislimo na to, da bi učencem zagotovili le enoizmenski pouk, večje kvadrature šolskega prostora, več svetlobe, telovadnico in ]>odol>n«. Včasih se mi zdi, kot, da pri teh prednostih pozabljamo na učni uspeh, na kvaliteto pouka in enakopravnost šolanja. Zato prav v tej številki objavljamo članek, ki ga je napisal strokovnjak za prosvetno-pedagoško delo MARJAN TOMŠIČ. Z nekaterimi grozljivimi podatki nam prikaže učne rezultate, ki med drugim izvirajo iz neurejenih šolskih razmer, skratka z neenakopravnimi pogoji šolanja. Želimo, da bi bila tudi ta analiza prispevek in opozorilo k čim hitrejšemu reševanju šolske problematike. Namesto uvoda nekaj številk. 0*1 učencev osnovnih šol občine Vič- ki Bo bili vpisani v 1. razred v šolskem letu 1956—1957, jih je v osmih letih uspešno dovršilo obvezno šolo komaj dobra polovica, točneje 58o/o. Ostali so izstopili iz šole v 5., 6. ali 7. razredu ali pa Itodo nadaljevali osnovno izobraževanje do šestnajstega in sedemnajstega leta. Od 720 takrat vpisanih učencev jih je prejelo zaključno spričevalo, dokaz o sposobnosti za vstop v jtoklic ali srednjo šolo, nekaj nad 400. Deveto in deseto leto se jih je letos šolalo v osnovnih šolah samo 68. Ob enakem ptevilu v prihodnje sc bo v naslednjih dveh letih „izgubilo“ preko 200 učencev letnika 1956—1957. In še drugi podatek: Od 6452 osnovnošolcev jih je 812 ali 13o/o takih, ki zaradi slabih ocen v jeseni niso mogli prestopiti v višji razred. Med njimi jili je največ 200 takih, ki zaradi premajhne stopnjč duševne razvitosti sodijo v posebne šole. Šcst-stokrat eno leto pa jc izgubljeno za skupnost, ki je dala sredstva za šolanje in za učence, ki bodo morali podaljšati šolanje ali pa se zaradi prenizke izobrazbe vključiti v proizvodnjo, seveda kot nekvalificirana delovna sila. Podrobnejši podatki kažejo veliko razliko med uspehi učencev mestnih in zunanjih šol. Medtem ko je v prvih v normalnem času dovršilo šolanje tutli 930/o otrok, je la procent v šolah s pretežno kmečkim okoljem osupljivo nizek: 14, 31, 38, 51 odstotkov, kar pomeni, da je prišel pravočasno na cilj le vsak sedmi, tretji ali drugi učenec. Prav v teh šolah pa imamo tudi razrede, kjer je obtičala ob koncu leta blizu polovica otrok. Kje naj iščemo vzroke za tako nevzdržno stanje? Številke nazorno izražajo neenakopravnost pogojev, v katerih se šolajo otroci, ki so občani iste skupnosti in jim pritičejo enake pravice. Prihajajo v vsakem vremenu v šolo iz krajev, Id so oddaljeni celo 13 kilometrov od avtobusne postaje, in »vstajaj« z doma deset pa tudi dvanajst ur, prihajajo iz družin, ki jim za njihov duhovni razvoj ničesar ne nudijo, od staršev, ki vidijo v šoli še vedno nujno zlo, ker jemlje čas otroku, ki je tako ali tako zapisan „garanju“, ali iz družin, kjer sta oče in mati zaposlena, otroci pa prepuščeni vzgojnim vplivom ceste. Preprost pačim nam pokaže, da toliko izgubljenih let pomeni velika sredstva, ki [ta bi jih vlagali veliko bolj smotrno, če Iti dali še toliko, da Iti sc otroci šolali v enakih pogojih. In posledice? Osemletno šolanje ostaja zaradi nedodelane materialne osnove na pol [toti. Velik del otrok (nihaja v proizvodnjo pomanjkljivo šolan, ostaja nekvalificiran, odrinjen od izobrazbe in kvalifikacije. Ta del močno slabša strukturo proizvajalcev /n s tem proizvodnost. Neprimerno okolje, v katerem raste otrok, neuspešnost [tri šolanju in jtomanjkljiva skrb za angažiranje otrokovega prostega časa in prostih sil vodijo pogosto v prestopništvo. V letu 1963 jc občina Vič dala za 63 otrok v prevzgojnih zavodih 31 milijonov dinarjev. Takih vzgojno zanemarjenih otrok, ki so potrebni, da hi jih oddali v vzgojne domove, je šc več, število narašča, toda zanje ni denarja. Škoda je dvojna: strokovno usposobljeni in socializirani bi družbi prispevali, tako pa mora ta dajati zanje. Pri tem pa ne smemo prezreti, da se otrok s pečatom prestopništva ob še tako dobrih vzgojnih ukrepih precej težko razvije v zdravo osebnost. »st Meseca februarja je umrla Jožefa Matt-ar, mati narodnega heroja Honka Stroški za vzgojo teh mladoletni' kov predstavljajo polovico tistega* zneska, ki ga dajemo za varstvo ii* vzgojo vseh otrok v občini. Ključ za rešitev teh socialnih im ekonomskih problemov je predvsemt v povečanih vlaganjih za normalen: razvoj vseh otrok. Zgodnja sistematična vzgoja predšolskega otroka jc: najboljša preventiva preti kasnejšim i/.tirjcnjcm. Medtem ko v Bolgariji, Franciji, Italiji vključujejo v vzgojna*" varstvene zavode preko 60<>/o predšolskih otrok, dosegamo v občini Viž: komaj 2,1 o/0. Zelo pomembni v otrokovem: osebnostnem razvoju so uspehi [tri: šolskem delu. Ti ga razvijajo, krepe samozaupanje, delavnost in sami [K*' sebi vključujejo učenčeve sile. Oblikovanje uspešnega otroka je v veliki meri prepuščeno šoli. Ta [ta v današnjih pogojih ne zmore vsega. Učni programi so prilagojeni povprečnim otrokom. Teh jc približno polovica,, [K* eno četrtino pa je nadpovprečnih-in podpovprečnih. Prav tisti spodnji znižujejo učne uspehe. Metode dela,-ki jih učitelji uporabljajo pri rednem pouku, so [tri teh manj uspešne. Zanje jc treba imeti izven pouka-dodatno pomoč, kjer sc mora učitelj? Ukvarjati z vsakim učencem posebej-Precej jc šol, kjer so s tako individualno [tomočjo v preteklem leta1 bistveno dvignili odstotek uspeha-laitos kaže, da za to dodatno dejavnost ne bo sredstev, osipanje učencev z vsemi posledicami se bo apeV [tovečalo. Sola v tistih nekaj urah dela *-otrokom ne more v celoti razviti i»' Utrditi v njem smisel za red, disciplino, delavnost, odgovornost, vztrajnost in samostojnost. Kjer tega n«5 oblikuje družina, bi morala v času, ko so starši zaposleni, [tomagnti šola-Do sedaj je samo šola na Brezovici odprla oddelek za celodnevno bivanje otrok. Poleg tega, da učence napravi naloge za šolo, daje bivanje * takem oddelku največ možnosti **■ načrtno razvijanje učenčevih sposobnosti, za duševno in telesno rekre* aeijo in izpolnitev njegovega prosteg*’ 'času s plemenito vsebino. Učne uspehe znižujejo tudi uce1*' i, ki so razvojno zaostali in spadaj'*’ [»osebne šole. V normalni šoli obi-ajnim učnim metodam niso dorasli*-'aostajajo leto za letom, razen k®' lar začno moliti delo v razredu, pusto v višji razred, šolanje zaklju ijo brez sposobnosti za življenj'’" ;i pa hi jih lahko razvili v posebni** olah, če bi jih pravočasno vklj>*‘ _ 'tinjc. Strokovna komisija pri občin!’' ti te otroke kategorizira, ugotavlja lasti v obrobnih šolah veliko llo takih otrok (Polhov Gradec r 1'rnovo 50). In končno, rezerve za tspehe so tudi še v izboljševanj*^ tčno vzgojnega dela v šolah. lohne metode z uporabo tehtne ^ »ripomočkov napravljajo |>ouk niv in privlačen. To pa je skup®j . »rejšnjim ključ do tega, da bo 50 o/o učencev dovršilo osnovne r osmih letih, tako kot predv*<*c »edemletni načrt razvoju šolstva-