UMOR ZARADI OKOLJSKO DOVOLJENJE PRITISKA ALI DOLGA? ZA TOPLARNO ST. 14 - LETO 61 - CELJE, 17.2.2006 - CENA 300 SIT PRODAJALEC PREKVALIFIACIJA (po končani poklicni šoli) EKONOMSKI TEHNIK PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli) pričetek izobraževanja bo 2 I DOGODKI Hflft II! UVODNIK Črni dnevi za perutnino Pa jo imamo tudi mi. Ptičjo gripo ali aviarno influenco namreč. Tisto »ta pravo«, kot je bilo včeraj na potrjeno, gre namreč za visoko patogeni virus H5N1, kar naj bi po domače pomenilo, da gre za virus, ki se lahko hitro širi, povzroči visok stopnjo pogina pri perjadi, v primeru dolgotrajnega stika z okuženo ptico pa naj bi se bil sposoben lotiti tudi človeka. Pa še neprijetno lastnost, da zna mutirati v kakšen še nevarnejši virus, naj bi premogel. Kar so bile nekoč pred leti zgolj oddaljene nočne more in tragični prizori iz nekega drugega sveta, je tako pred nekaj dnevi postala resničnost tudi v deželici, ki ima -kako ironično - vrh vsega, obliko kokoši. Virus ptičje gripe, predvsem pa njegov prenos na človeka, smo nekoč dojemali kot tragedijo držav tretjega sveta, kjer se je prebivalstvo zaradi neustreznih bivanjskih pogojev prisiljeno nadpovprečno družiti s svojo perutnino. Izkazalo pa se je, da so ptice živali, ki se ne znajo upreti letanju po zraku in da trmasto vztrajajo pri medcelinskih poletih, ki jih zaradi klimatskih pogojev redno izvajajo dvakrat letno. In očitno se niso bile pripravljene izogniti Sloveniji. Ne vemo še natančno, kdaj in na kakšen način je prišlo do okužbe v zadnjih dneh najpogosteje omenjane-ga laboda v državi, vendar pa je ta informacija zaenkrat manj pomembna. Ta trenutek želimo vedeti predvsem, kako naprej, kaj storiti, ter ali smo sploh dovolj in primerno pripravljeni. Pristojne državne institucije zagotavljajo, da razlogov za preplah ni in da so zadeve pod kontrolo. Sicer pa smo Slovenci na neprijetno novico tokrat odrea-girali presenetljivo hladnokrvno. Drži pa tudi, da smo že lani ob odkritju bolezni v sosednji Hrvaški speljali dokaj realistično generalko. Aktivirala se je vsa država, mediji pa so pokali po šivih od obilice takšnih in drugačnih informacij o ptičji gripi, vrstile so se okrogle mize in vsi obstoječi strokovnjaki so bili podrobno zaslišani, da o samozvanih poznavalcih niti ne govorimo. Od takrat H5N1 in tamiflu obvladamo kot abecedo, perutnino pa smo se tudi že navadili dajati pod ključ. Tokrat pretirano Črnogledih napovedi ni slišati. Nič ne kaže na vsesbvensko epidemijo. Panika je verjetno res odveč, saj zaenkrat virusa (še) niso našli pri domači perutnini, na udaru so le labodi in sive čaplje. Strokovnjaki zatrjujejo, da se zloglasni virus le v redkih primerih prenaša na človeka, dokazov, da bi se prenašal s človeka na človeka, pa še ni. S primernimi preventivni in higienskimi ukrepi je širitev mogoče učinkovito omejiti. Uživanje toplotno obdelanega perutninskega mesa in jajc našega zdravja ne ogrožajo. Slišati je pomirjujoče. Bo pa y prihodnjih dneh še veliko govora o morebitni gospodarski škodi in posledicah za rejce perutnine. Upati je, da do hujšega ne bo prišlo. Zagotovo pa ne bomo več ostali ravnodušni ob pogledu na poginulo ptico, ne bo več tako smešno, če se bo na koga ponesnažil golob, pa tudi ocvrto kurje bedro ne bo več teknilo kot nekoč. KRATKI SLADKI Pravočasno zvonjenje Nazarski župan Ivan Purnat se je kot gostitelj na srečanju z ministrom Janezom Podobnikom še posebej izkazal. Da bi pogovor pravočasno končali, je za ob 17. 30 naročil zvonjenje. In res je zvonilo. In res so nehali. m4 Zakaj je odšel? »Še predstavljati si ne morete, kako veliko dela je s pripravo in izvedbo javnih arhitekturnih natečajev,« je ob predstavitvi knjižice o sedmih tovrstnih natečajih, ki jih je Mestna občina Celje speljala v zadnjih šestih letih, pojamral nekdanji prvi celjski urbanist Miran Gajšek. »Saj zato si pa odšel v Ljubljano,« ga je takoj »zabil« župan Bojan Šrot. »Aaa, župani pa ne pišejo zapisnikov.« Minister Janez Podobnik potem, ko je ugotovil, da so se srečanja v Nazarjah udeležili samo županja in župani, njega pa je spremljala veččlanska ekipa. Še malo, pa bi zapisnik lahko pisali novinarji. POLONA Nespoštovanje sodb Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek uradoval v Celju Urad varuha človekovih pravic izvaja posebno obliko svojega dela tudi z rednimi obiski v posameznih občinah, kjer varuh Matjaž Hanžek s sodelavci prisluhne pritožbam občanov in jim svetuje, kaj storiti v nadaljnjih postopkih. »Na Celjskem sem bil v zadnjem času že večkrat, a bolj na delovnih obiskih po šolah, po danes opravljenih pogovorih pa je jasno, da bom s sodelavci z urada moral priti še večkrat, saj smo v enem samem dopoldnevu obravnavali kar 23, pretežno zapletenih primerov,« je po delovnem dopoldnevu povedal Hanžek. Posebej se je posvetil primeru črkoslikarja Ladislava Perčiča, ki mu kljub kilogramom dokumentacije, ki jo je v letih svojih protestov za- Matjaž Hanžek radi domnevno nelegalno de-nacionaliziranega poslovnega prostora, tudi po Hanžko-vem mnenju ni videti konca. Ostali primeri so bili zlasti s področja delovno pravne zakonodaje, pri čemer Hanžek opozarja: »Hidi če se varuh človekovih pravic ne strinja z odločitvijo sodišča, tega ne more razveljaviti, tako kot mora tudi predsednik države podpisati zakon, s katerim se ne strinja. Bistvo demokracije je pač v tem, da si ne more nekdo prisvojiti pristojnosti, ki jih pač nima. Žal ljudje prevečkrat pričakujejo, da bo varuh po petih, šestih letih sodnih postopkov kar razveljavil odločbo sodišča, ne glede na to, kako mislimo o tem.« Smisel njegovih presoj primerov je v tem, da občane napoti na ustrezne inštituci-je in jim svetuje pravno ustrezne postopke za popravo krivic. Zvečine se je ukvarjal s sklepi sodišč, pri čemer nikakor niso razumljivi dolgotrajni postopki, zlasti v delovno socialnih sporih, kjer že prvostopenjski postopki trajajo leto ali dve. »Najhujši problem pa je neizvrševa-nje sodnih odločb. Imeli smo primer, ko je človek po petih letih dobil pravomočno sodbo, da je bil nezakonito odpuščen, zdaj ga pa že več kot pol leta delodajalec, kljub sklepu sodišča, noče sprejeti nazaj v službo in mu izplačati ustrezne odškodnine. In to kljub temu, da gre za dobro stoječe podjetje, ki pa nima nič, kar bi mu bilo mogoče zarubiti. V takšnih primerih bi morala reagirati država že sama po sebi, saj gre za nespoštovanje človeka, zlasti pa odločb države,« je poudaril Hanžek. Glede na to, da je bilo ob tem obisku primerov preveč, je Matjaž Hanžek zagotovil, da bodo tovrstni delovni obiski pogostejši. BRST UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC v šolskem letu 2006/2007 bomo skupaj z matičnimi fakultetami organizirali Izredni študij: VISOKOŠOLSKIH STROKOVNIH PROGRAMOV: Organizacija In management (FOV KRANJ) - informativni dan 23. 2. ob 16. url uprava (fakulteta za upravo ljubljana) - informativni dan 1. 3. ob 16. uri ^f UNIVERZITETNIH PROGRAMOV: uprava (fakulteta za upravo uubuana) - informativni dan 1. 3. ob 16. url vsi informativni dnevi bodo na UPH.judski univerzi Žalec! INFORMACIJE: 03 713 35 50; www.upi.si; lu-zalec@upi.si. Rok za prijave je 8. marec. Vpis bo potekal v skladu z razpisom Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Slovo od orjaka z mehkim srcem Zdaj pritožba občine Občina Laško se je pritožila zoper sklep upravnega sodišča glede prodaje 24,47-odstotnega deleža v Zdravilišču Laško, potem ko je omenjeno sodišče razsodilo v prid civilne iniciative, ki odprodaji in načinu porabe denarja, pridobljenega s prodajo, nasprotuje. Laški župan Jože Rajh verjame, da bo vrhovno sodišče razsodilo v prid občine in da slednji sklepa o omenjeni odprodaji kapitalskega deleža ne bo treba razveljaviti. Pobudo civilne iniciative po razveljavitvi omenjenega sklepa so na zadnji lanski seji občinskega sveta zavrnili tudi svetniki, denar, pridobljen z odprodajo, ki ga bo občina vložila v regulacijo struge Savinje (kar je pogoj za širitev laškega zdravilišča), pa je že zajet v proračunu občine za letošnje leto. BA V polni Unionski dvorani v Celju so se včeraj popoldan od preminulega profesorja, župana in ravnatelja Milana Dobnika z žalnimi nagovori in toplim spominom na orjaka z mehkim srcem poslovili sodelavci, nekdanji dijaki, znanci in prijatelji. Na žalni slovesnosti, ki jo je pripravil aktiv celjskih osnovnošolskih ravnateljev so obudili spomin na profesorja, ki je slovel po tem, da je predaval iz glave in ne iz učbenikov, po tem, da je bil pravičen in da se je vselej razdajal mladim. Čeprav njegove odločitve ne razumejo, jo bodo spoštovali, vrednote, ki jih je sejal v kolektivu in njegove Človeške vrline pa bodo še naprej prenašali na mlade, so obljubili. Od profesorja, ki ni nikoli imel popravcev, od župana Žalca, od ravnatelja in človeka, ki ni nikoli nehal bili učilelj, so se poslovili z obljubo, da bodo maja, ko bo na »njegovem« Kamniku zacvetel rumeni jeglič, cvet, ki ga je imel tako rad, prinesli tudi na njegov prezgodnji grob. Žalno slovesnost so v sredo pripravili tudi v Žalcu, kjer se je spominu na nekdanjega predsednika Demosa, skupščine in prvega ne- posredno izvoljenega žalskega župana Milana Dobnika poklonilo izjemno veliko število občanov. Od pokojnega se je v Domu II. slovenskega tabora z besedami slovesa poslovil župan Lojze Posedel, med številnimi, ki so na različne načine izrazili globoko prizadetost, pa je bil tudi Lojze Peterle. Milana Dobnika so v družinskem krogu pospremili k zadnjemu počitku v sre-d0- BS Foto: GREGOR KATIČ Zelena luč za toplarno Pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje omogoča Energetiki Celje začetek gradnje Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je izdala prvo celovito okoljevarstveno dovoljenje IPPC Energetiki Celje za gradnjo in obratovanje Toplarne Celje. Ta je sestavni del gradnje centra za ravnanje z odpadki - druga faza, ki jo bo s 37 milijoni evrov sofinancirala Evropska unija. V toplarni bodo s sežigom energentov in ob tem tudi komunalnih odpadkov in blata iz celjske čistilne naprave proizvajali toploto in elektriko. Izdano dovoljenje potrjuje, da bo toplarna z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij delovala okoljsko in energetsko učinkovito. Postopek izdaje dovoljenja je zajel vse vidike vpliva naprave na okolje. »Ko smo izbirah tehnološke postopke, smo se odločali med napravami in evropsko potrjenimi postopki, naštetimi v dokumentu, ki ima kar 634 strani,« pripoveduje vodja tega projekta Janez Peterman. In doda, da je imela vloga na okoljsko ministrstvo brez projektov več kot tristo strani. »Izbrali smo postopke in tehnologije, ki so med najboljšimi v Evropi.« V toplarni, stala bo 5,2 milijarde tolarjev, 70 odstotkov gradnje pa bo sofinancirala Evropska unija preko svojih skladov, bo mogoče na leto sežgati do dvajset tisoč ton primerno obdelanih komunalnih odpadkov in do pet ti- soč ton blata iz čistilne naprave, ob postavitvi še dveh plinskih kotlov pa bo njena skupna zmogljivost petnajst megavatov energije. Od tega bodo proizvedli 1,9 megavata električne energije. »Najpomembneje je, da je ta objekt pika na i celotnega projekta centra za ravnanje z odpadki. V njem bomo sežigali vse tako imenovane lahke frakcije, ki jih po letu 2008 ne bo več mogoče odlagati na deponijah, in pridobivali toploto za ves vzhodni del Celja in še električno energijo. Za zdaj kaže, da je bomo 40 odstotkov uporabili za lastne pottebe, preostanek pa bomo oddajah v omrežje,« pravi Peterman. Čeprav gre v bistvu za prvo majhno slovensko sežigalnico odpadkov, v Celju o njej raje govorijo kot o toplarni. Ob kurjenju odpadkov bodo namreč uporabljali tudi druge energente, zlasti plin. In kam z. odpadki po sežigu? Tehnologija je naravnana tako, da je toplarna zadnji Člen v verigi okolju prijaznega odstranjevanja odpadkov. Ker v prejšnjih fazah odstranijo vse težke frakcije, torej tudi tiste z vsebnostjo težkih, kovin, je pepel razmeroma čist. »Nismo se še odloČili, ali bomo ta pepel odlagali na deponijo. Meritve kažejo, da bi ga bilo mogoče uporabiti tudi kot surovino za izdelavo različnih betonov, saj ne vsebuje Na razpis za strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje za naslednje štiriletno obdobje so se prijavili trije kandidati. Po neuradnih informacijah so to sedanji strokovni direktor prof. dr. Radko Komadina, specialist nuklearne medicine dr. Peter Predič ter specialistka abdomi-nalne kirurgije Milena Osole. Kot smo že poročali, bo njihove vloge preverija komisija za izvedbo postopka in pripravo gradiva za sejo sveta zavoda ter ugotovila, ali izpolnjujejo vse razpisne pogoje. V tej komisiji sta predstavnika vlade prof. dr. David Vo-dušek in Darja Hrast ter predstavnik zaposlenih, Matej Ma- ja nez Peterman Tri kandidature za strokovnega direktorja radioaktivnih elementov ali ostankov težkih kovin,« pravi Peterman. Izdaja soglasja Arso je pravzaprav pogoj za nadaljevanje vseh postopkov, ki bodo sledili. »Brez okoljskega soglasja ni mogoče dobiti gradbenega in kasneje uporabnega dovoljenja. Dokument je zavezujoč in omogoča nadzor državi, da bo preko vzpostavljenega mo-nitoringa lahko stalno nadzirala, ali meritve ustrezajo deklariranim vrednostim,« poudarja Peterman. V izvedbi projekta sicer še lahko zamenjajo določen del tehnologije, vendar le na področju, ki ne povzroča onesnaženja. »V delu, ki se nanaša na sežig in čiščenje dimnih plinov, pa ne moremo spre- minjati ničesar več,« zagotavlja varno in ekološko čisto proizvodnjo toplote in elektrike v novi toplarni Janez Peterman. Energetika bo v kratkem objavila javno naročilo za izvedbo projekta in to v slovenskem in evropskem uradnem hstu preko tako imenovane rumene knjige. »Potrudili se bomo, da bi proces pospešili in da bi začeli graditi vsaj v začetku letošnjega septembra, kar bi omogočilo, da bi objekt predah v poskusno obratovanje septembra 2008.« To pa je tudi tisti rok, po katerem nekaterih odpadkov, tudi blata iz čistilne naprave, ne bo več mogoče odlagati na komunalnih deponijah. BRANKO STAMEJČIČ rinšek. Mnenje o posameznih kandidatih bo oblikoval strokovni svet bolnišnice, o izbiri strokovnega direktorja bolnišnice za naslednja štiri leta pa bo odločal svet javnega zavoda na svoji seji predvidoma 28. februarja. Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je sestavljen iz devetih članov, ki jih je imenoval ustanovitelj javnega zavoda, torej Vlada Republike Slovenije, enega člana, ki ga je imenovala Mestna občina Celje, enega člana, ki ga je imenoval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in šestih članov, ki so predstavniki delavcev Splošne bolnišnice Celje. Predsednik sveta zavoda je Franc Košir. MBP ifT. od 225,00 POSBBHOOBV^O I ífe^Sl Deželna Banka Slovenije St. 14 -17. fsbruar 200S ■ maooposlcn^06 [je so nasi inci? Resničen svet Štirje slovenski vojaki bodo v Iraku usposabljali nastajajoče enote domače vojske. Takšno odločitev vlade, ki je povzročila precejšnje razburjenje v delu domače javnosti in ostre odzive opozicije, je na ponedeljkovi izredni seji potrdil tudi državni zbor (DZ), čeprav so poslanci LDS, SD (poslanski skupini teh dveh strank sta tudi zahtevali sklic izredne seje o Iraku), ki so se jim pridružili tudi v tradicionalno protinatovski SNS, trdili, da gre za nepremišljeno potezo, ki bo vplivala na varnost države in državljanov. Koalicija pa je trdno podprla stališče predsednika vlade Janeza Janše, da želi Slovenija na ta način prispevati k stabilizaciji Iraka, izpolniti svoje obveznosti kot članica Nata ter poskrbeti za lastno varnost. Razprava se je vrtela okoli štirih ključnih vprašanj. Prvo je bilo, ali je takšna odločitev sploh legitimna ter ali gre pravzaprav za nadaljevanje politike prejšnje vlade Antona Ropa, ki se je z nekaterimi premierskimi kolegi pogovarjal o slovenski udeležbi v ameriški koaliciji voljnih. V opoziciji so trdili, da je obrambni minister Karel Erjavec z objavo tajnih dokumentov o teh pogajanjih med Slovenijo in Dansko kršil diplomatske kodekse obnašanja in nam nakopal Črno piko pri vedenju na diplomatskem parketu. Poslanci na strani vlade pa niso mogli mimo slovenske objave, spornih karikatur preroka Mohameda, ki povzročajo bes med muslimani. Med njimi je tudi Drago Koren (NS-i), ki je prepričan, da nas bolj kot vojaška prisotnost v Iraku ogroža ta objava. »V Sloveniji ste navajeni, da smo bili kristjani dostikrat zasmehovani z razno raznimi stvarmi, od brezjanske Marije s podgano v naročju do zažiga križa in podobno. Slovenski kristjani nismo nasilni in nismo zelo burno reagirali, verniki islama pa niso takšni. Reakcije na objavo teh karikatur so prav gotovo izraz njihove čustvene prizadetosti,« trdi velenjski poslanec. O pravilnem odnosu do Iraka ne dvomijo niti v De-SUS. Žalski poslanec te stranke Ivan Jelen pravi, da gre za zakonito odločitve, ki je podprta tudi z mednarodnim pravom in resolucijo varnostnega sveta OZN ter uradnimi povabili iraških oblasti. »Naši vojaki v Iraku ne bodo sodelovali v bojnih operacijah, v okviru t.i. koalicije voljnih. Naša država tudi na druge načine pomaga k stabilizaciji razmer v Iraku, na primer z denarno pomočjo in z donacija-mi orožja za iraške oborožene sile. Članstvo v Natu Matjaž Han smo podprli na referendumu, vsak odgovoren državljan pa ve, da smo s tem sprejeli tudi določene obveznosti. Če želimo biti zaupanja vreden partner zavezništva, moramo sprejemati tudi manj prijetne obveznosti.« »Ne pristajam na trditev, da smo se z odločitvijo za Nato odločili tudi za sodelovanje v Iraku. Če bi takrat povprašali ljudi na referendumu ali s tem, ko vstopamo v Nato, gremo tudi v vojno, v Irak, bi bil odziv oziroma sporočilo volivcev na referendumu verjetno bistveno drugače kot je bilo na vprašanje, ali smo za članstvo v Nato,« se takšni razlagi upira Bojan Kontič (SD). Njegov strankarski kolega Matjaž Han je poleg tega prepričan, da je vlada z nenavadno obliko sprejemanja odločitev obšla DZ in s tem posredno izrekla tudi nezaupnico državljanom. »Prepričan sem, da vlada nekaj skriva, in če lahko špekuliram, se hoče s tem dejanjem odkupiti, ne vemo pa komu. Zato pričakujem, da bomo izvedeli prave razloge za takšno odločitev in se ne bo skrivala za odločitvami in ravnanji prejšnje vlade, ki v Irak ni poslala nikogar!« Kontič se ob tem boji črnega scenarija: »Najprej gredo v Irak štirje inštruktorji, v upanju da se jim ne bo nič zgodilo, kar si želim tudi jaz. Na ta način bomo ustvarjali naklonjeno klimo za sodelovanje Slovenije v Iraku. Drugi korak je sodelovanje v vojnih operacijah, kajti vojna bo še dolga in Amerika bo zahtevala tudi žrtve drugih ne le svojih državljanov v Iraku. In tako bomo do vratu v vojni le zato, da bomo všeč vodilni sili Nata.« »Verjetno smo vsi proti vojni in krizam. Vendar idealnega sveta ni, je le realen. Dogodki v Iraku, ko so s plinom morili nedolžne vašča-ne, kažejo na to, da diktature ne glede na barvo ali ideologijo ne izbirajo sredstev. Če Nato ne bi posredoval v Bosni in potem še na Kosovu, verjetno ne bi imeli samo ene Srebrenice. Svet je realen in na realne dogodke je treba tudi realno odgovarjati,« je konjiški poslanec SDS Rudolf Petan zaokrožil vladno podobo sveta. SEBASTIJAN KOPUŠAR Ňyč 4 AKTUALNO 1 Tili Z motorko nad kril V noči na torek so v Velenju neznanci že drugič požagali križ, postavljen na mestu, kjer želijo graditi novo cerkev V noči na valentinovo je v Velenju na Šaleški cesti ponovno »padel« štirimetr-ski križ, ki je stal na mestu, kjer želijo zgraditi novo cerkev. Križ, ki so ga postavili junija 1994 na župnijskem zemljišču, so neznanci že drugič požagali, vmes pa je bil tudi tarča van-dalov, ki so na podnožju križa izrisali satanistične simbole. V Župniji blaženega Antona Martina Slomška že več let želijo zgraditi novo cerkev. Sicer so mnenja o gradnji cerkve deljena - nekateri menijo, da bi bilo na tem mestu bolj smiselno graditi drug objekt. V župniji se za gradnjo seveda zavzemajo, vendar so se dela ustavila in so sedaj v težkih razmerah. Maše imajo namreč v sosednji župniji, v dober kilometer oddaljeni cerkvi v Šale-ku, kjer je precejšnja gneča. Župnija ima le eno podružnično cerkev v vasi Bev-če. Tudi zato so ob cesti Ve-lenje-Slovenj Gradec, malce pred odcepom za Gorico, pred leti postavili lesen križ. »Križ je bil postavljen kot znamenje želje in molitev vernih krajanov za gradnjo nove cerkve,« so v sporočilu za javnost zapisali v Mariborski škofiji. Leseno znamenje je bilo tarča vandalov par dni po božiču leta 2003, ko so križ po velikem rock koncertu prvič požagali. Križ so v župniji ob pomoči krajanov uspeli obnoviti. Leseni del so takrat spodaj učvrstili v betonski podstavek. V noči na torek so vandali križ znova požagali nad betonskim podstavkom, ki so ga tudi porušili. »Za vse katoličane je vanda-lizem žalitev, toda hkrati jih bo spodbudilo k prizadevanju po še večji strpnosti in spoštovanju do drugače verujočih,« navajajo v škofiji. Verniki so že izrazili željo, da bi uničeni križ obnovili, vendar tokrat razmišljajo, da bi leseni križ nadomestili s kovinskim. Ugibanja Primer raziskujejo tudi velenjski policisti. Nekateri menijo, da gre za istega sto- rilca kot pred dobrima dvema letoma, ko so požagan križ povezovali z objestneži na rock koncertu, spet drugi namigujejo na povezavo vandalizma z objavo spornih protiislamskih karikatur, večina Velenjčanov pa dejanje ostro obsoja. Namigovanja, da bi imel požagan križ kaj opraviti z objavo protiislamskih karikatur v nekaterih slovenskih časopisih, župnik v Župniji blaženega A. M. Slomška Viljem Kaučič zanika in zatrjuje, da je v dobrih odnosih s krajevnim muslimanskim voditeljem. Prav tako tudi med kristjani in muslimani v velenjskem versko in narodnostno mešanem okolju ves čas vladajo medsebojno spoštovanje in mirno sožitje. Kot so zapisali v škofiji, je vandalizem delo neodgovornih, nestrpnih oseb, ki izkoriščajo trenutno med-versko napetost v svetu in želijo s povzročanjem med-verskih nemirov škodovati Sloveniji. »Takšna primitivna dejanja spravljajo v ne- varnost ves slovenski narod. Ne prizadevajo samo katoličanov, temveč škodujejo vsem državljanom, tudi slovenskim muslimanom, s tem, da nanje mečejo neutemeljen sum maščevanja. Zato so vredna splošne jav ne obsodbe in temeljitega kazenskega pregona storil cev,« so še zapisali v Mari borski škofiji. Nad dejanjem so zgrožen tudi v Mestni občini Velenje še posebej župan Srečko Meh pa ga globoko obžaluje: »Včasih smo nemočni pred dejanji, ki jih ne moremo preprečiti.« URŠKA SELIŠNIK Foto: JOŽE M1KLAVC PA ŠE TO Kot v Butalah Nič več zastonj Med predlogi ni Rimskih Vlada je na včerajšnji seji sprejela predlog novele zakona o ustanovitvi dvanajstih novih občin, kot ga je predlagal minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar. Med predlogi, kot je bilo pričakovati, ni Občine Rimske Toplice. V Rimskih Toplicah, ki se seveda z omenjenim predlogom novele zakona ne strinjajo, so že napovedali, da bodo svojo pravico glede osamosvojitve iskali na Ustavnem sodišču RS. Zadnjo besedo o tem, koliko novih občin bomo dobili v Sloveniji, bodo dali poslanci in poslanke DZ predvidoma v začetku marca. Volivci so se na referendumskem območju Rimske Toplice s 67,31 odstotki glasov sicer izrekli za osamosvojitev. Pri tem je bilo dobrih 84 odstotkov volivcev v KS Zidani Most proti priključitvi k Občini Rimske Toplice, v KS Rimske Toplice pa dobrih 85 odstotkov za novo občino. Če bi državni zbor upošteval voljo volivcev, bi postala občina Laško ozemeljsko nepovezana, kar pa sicer ni zakonsko nesprejemljivo.BA Med Laščani in Rimskotopličani vlada napeto ozračje. In to že kar nekaj časa, če smo iskreni. Pretiranih prijateljskih odnosov meeLnjimi še nikoli ni bikh-tokar se dogaja zadnje čase, pa že presega meje razumá in dobrega okusa. V Rimskih Toplicah so jezni na cel svet, ker jim politika pri njihovem osamosvajanju ni naklonjena. Krivce za to vidijo tudi (ali predvsem) u Občini Laško. V zadnjem času smo bili priča številnim očitkom, ki so leteli vsevprek, češ daje občina Laško vsa ta leta zanemarjala Rimske Toplice in vsa sredstva vlagala le v razvoj Laškega. Pa tudi obratno: da Rimske Toplice z ostalo občino niso pripravljene sodelovati ... Tokrat pa so šli oboji še korak dlje. Svet KS Rimske Toplice je na svoji zadnji seji sprejel sklep, v katerem urad župana in laški občinski svet obvešča, »naj v času postopka za ustanovitev Občine Rimske Toplice ne sklepa nobenih pravnih poslov, ki bi bili v škodo morebitni novi občini«. Župan Jože Rajh je pri tem le hudomušno pristavil, da bodo njihovo prošnjo oziroma zahtevo, če ne prej zagotovo upoštevali pri sprejemanju rebalansa proračuna. »Bomo že pazili, da Rimske Toplice ne bodo dobile preveč.« Kot so pazili doslej, bi hudomušno pristavili v Rimskih Toplicah. A nekateri Rimskotopličani razmišljajo drugače. Član sveta KS Rimske Toplice in občinski svetnik Drago Zupan je, denimo, prepričan, da takšen sklep lahko podpiše le predsednik Butal in da KS nima. nobene pravne podlage za sprejemanje takšnih sklepov. Tudi če bodo Rimske Toplice postale svoja občina, spori in očitki ne bodo koristili nikomur, je še dodal. V Rimskih Toplicah pa so piko na i postavili z izjavo, da so Rimskim Toplicam največ škode naredili ljudje, kot je on, ki pljuva v lastno skledo. Očitno bo preteklo še veliko vode, preden se bodo vroča čustva umirila. Toda volitve imajo ponavadi čudežno moč... BA Nekatere banke bodo s ponedeljkom začele zaračunavati provizije na bankomatih Če ste se v zadnjih petnajstih letih, odkar imamo bankomate, navadili, da denar dvigujete na njih, si boste sedaj morali zapomniti, na katerih boste to lahko še naprej opravljali brezplačno in na katerih boste, ne glede na znesek dviga, plačali 80 tolarjev. Po naših podatkih bodo vsaj tri večje slovenske banke (Nova Ljubljanska banka, Abanka in Banka Celje) z 20. februarjem začele uvajati nadomestilo za dvig gotovine na bančnih avtomatih. Banke svojim komitentom ne bodo zaračunavale te provizije. Če pa boste želeli s kartico, ki je v lasti druge banke kot je bankomat, na katerem nameravate dvigniti gotovino, dvigniti zgolj tisočaka, vam bo banka z računa odtegnila še 80 tolarjev. Nova Ljubljanska banka (NLB) je že nekaj časa napovedovala to novost, saj si banke med sabo že od nekdaj plačujejo provizije za dvige njihovih komitentov na drugih bankomatih. Vendar se pred leti za takšna plačila, ki so po svetu stalna praksa, banke niso odločile, saj so želele povečati splošno uporabo tedaj na novo uvedenih bankomatov. NLB, ki ima v Sloveniji dobro polovico vseh bankomatov, predvideva, da novost njihovim komitentom ne bo povzročala večjih težav. Po njihovih statistikah naj bi njihove stranke skoraj 70 odstotkov dvigov opravile na »domačih« bankomatih, torej tistih, ki so v lasti NLB. Tudi Banka Celje pričakuje, da se njihovim komitentom stanje na računih ne bo kaj dosti spremenilo. Na širšem celjskem področju je kar 74 bankomatov v lasti Banke Celje, poleg tega pa so z NLB dosegli do- govor, po katerem komitentom Banke Celje ne bodo zaračunavali storitve dviga tudi na bankomatih, ki so v lasti NLB oziroma bank skupine NLB (torej še na bankomatih Banke Domžale, Banke Zasavje in Koroške banke). »To pomeni, da bodo naši komitenti brez plačila nadomestila uporabljali skoraj 800 bančnih avtomatov po vsej Sloveniji,« pravi Sabina Koleša, vodja oddelka za odnose z javnostmi pri Banki Celje. Manjše banke si takšne poteze niso »privoščile«, med njimi so tudi nekatere večje, na primer SKB banka. Tistim, ki so komitenti teh bank, se ne bo potrebno obremenjevati z iskanjem bankomatov, ki so v lasti banke, ki je pla- čilno kartico izdala. Ostali »se bodo morali malo navaditi,« pravi Mojca Strojan iz NLB. »Vsi bankomati Skupine NLB (med njimi tudi Banke Celje) so označeni z nalepko o tehničnem varovanju, znakom banke na zaslonu, nadstreški oziroma svetlobnimi napisi, tako da jih naše stranke hitro in enostavno prepoznajo,« dodaja Strojanova. Vse banke, ki so uvedle provizije na bankomatih, so svoje stranke o tem obvestile na zadnjih izpiskih osebnih računov, pripravile pa so tudi zloženke, v katerih so navedeni bankomati, ki so v lasti posameznih bank. Podatki o njih so zbrani tudi na spletnih straneh www.bankomati.net. ROZMAR1 PETEK ostanki nekdanjega križa TEMA tedna Ptičja gripa je tu Celotna država območje tveganja - Potrjen virus H5N1 - Deževno vreme in prihod pomladi raj za viruse Potem ko je Veterinarska uprava Republike Slovenije v soboto ugotovila, da je vzorec brisa poginulega laboda grbavca, najdenega v reki Dravi pri Mariboru, pozitiven na aviarno influenco, podtip H5, je v naslednjih dneh potrdila najdbe še večjega števila divjih ptic, pri katerih obstaja sum prisotnosti virusa ptičje gripe. Kot smo že pisali, so sledili številni ukrepi za omejevanje širjenja bolezni, v sredo je bilo za območje tveganja do nadaljnjega razglašeno celotno ozemlje države. Včeraj pa so izvidi analiz iz laboratorija v Padovi potrdili, da je bil omenjeni labod okužen z visoko patogenim virusom ptičje gripe H5N1. Po še zmeraj veljavnem pravilniku o uvedbi ukrepov v zvezi s ptičjo gripo, ki je začel veljati v sredo, morajo rejci po vsej državi perutnino gojiti v ograjenem prostoru, jo hraniti in napajati v zaprtem prostoru in preprečiti kakršenkoli stik z vodnimi pticami. Razširjeno je tudi območje z izrazitim tveganjem, ki sega tudi do krajev celjske regije. »Zaradi pozitivnega žarišča v Slovenj Gradcu je v območje s strožjimi ukrepi, torej v desetkiiometrski pas padel severni del občine Velenje,« pravi direktorica območnega urada Vursa Celje Darja Grimšič Pavlič. »Na teh območjih morajo rejci poleg prej naštetega pri izhodih in vhodih postaviti dezin-fekcijske bariere, brez dovoljenja Vursa je prepovedan premik živali, lov nanje, zbiranje ptic za kakšne razstave ali podobno. Poleg tega nas morajo vsi imetniki živali pri prvih kliničnih znakih, ki jih opazijo pri svojih živalih, takoj obvestiti.« Med prve znake bolezni v večjih rejah spada pogin živali v parili dneh, saj se bolezen hitro širi, »ostali znaki so hropenje, vnetje sluznice in sinusov, izcedek iz nosnic, modrikavost in oteklina rože in podbradka, driska in predvsem živčnost,« pravi doktor veterine Viktor Štokojnik. Znaki pri človeku so precej podobni ostalim vrstam gripe. »Oseba ima visoko telesno temperaturo, znake vnetih dihal, kašlja, ima občutek pomanjkanja zraka in se splošno zelo slabo počuti,« razlaga dr. Alenka Skaza iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. »Zlasti pri otrocih so prisotne še kakšne trebušne težave. Pri postavitvi diagnoze pa je izredno pomemben podatek, ali je bil tak bolnik do največ sedem dni pred pojavom bolezni v državi, ki ima potrjeno ptičjo gripo pri živalih ali ljudeh oziroma, ali je bil v kontaktu s poginulo živaljo na razdalji največ enega metra.« Vse več mrtvih ptic Slovenija ima potrjeno ptičjo gripo pri živahh. Vprašajev in dvomov, kako ravnati z drugimi živalmi, njihovimi iztrebki ali najdenimi mrtvimi pticami, je zato čedalje več. Samo v sredo so na celjskem območju veterinarski inšpektorji našli več mrtvih ptic. »Ena siva caplja je bila najdena v Velenju, raca mlakarica v Rogaški Slatini, gulub v celjski Novi vasi ter šoja v Šoštanju,« je potrdila Darja Grimšič Pavlič, »prejeli pa smo tudi pet lažnih klicev oziroma nepopolnih informacij o kraju najdbe. Ljudje namreč ne sodelujejo, ne pustijo svoje številke ah imena, da bi lahko higienik lažje našel mrtvo ptico, zato bi ob tej priložnosti apelirala na vse, naj nam sporočajo samo resne, preverjene prijave, saj nam je vsem v interesu, da mrtvo ptico poberemo čimprej,« dodaja. V Državnem središču za nadzor bolezni so se odločili, da bodo sodelovali tudi s predstavniki civilne zaščite, direktoratom za varno hrano na ministrstvu za kmetijstvo ter policijo. Zaradi zagotavljanja zadostne količine zaščitnih oblek, bodo zaloge tedensko obnavljali in s tem poskrbeli za enako pokritost celotne države. Z ministrstvom za okolje in prostor so se medtem dogovorili o sistemu zakopavanja trupel živali ob nenadnem izbruhu kužne bolezni ali ob odreditvi poboja večjega števila živali in uskladili tudi pristojnosti za divje žive živali. Te so v pristojnosti kmetijskega ministrstva, medtem ko so mrtve živali, ne glede na vrsto, v pristojnosti sistema veterinarskih služb. Franc Kmecl, Celjske mesnine: »Naši mesarji in prodajalci te dni res zaznavajo upad prodaje. Nekoliko se je zmanjšalo povpraševanje po vseh vrstah perutnine in mesnih izdelkih iz perutninskega mesa. Glede na to, da se to dogaja zadnjih nekaj dni, ko se več govori o ptičji gripi, ki se je pojavila v Sloveniji, je upad verjetno res povezan z njo. Ljudje so previdni, čeprav virusa pri domači perutnini pri nas še niso našli.« Ministrstvo za zdravje in inštitut za varovanje zdravja poudarjata, da potrditev virusa ptičje gripe H5N1 pri divjih pticah v Sloveniji trenutno ne pomeni dodatne ogroženosti za zdravje prebivalcev. Kljub temu vsem prebivalcem svetujejo, da preprečijo dostop prosto živečim pticam v bivalne prostore, o najdbi poginjenih ptic obvestijo pristojno veterinarsko službo oziroma center za obveščanje na telefon 112, da se izogibajo ptičjim iztrebkom, da opozorijo otroke, naj se ne igrajo s prosto živečimi pticami in da vzdržujejo osebno higieno; predvsem je priporočljivo redno umivanje rok. »Če najdete mrtvo ptico je bolje, da jo prepustite higie-nikom, ki so ustrezno zaščiteni,« poudarja Štokojnik. »Če bi kdo sam pobral takšno ptico, mora biti ustrezno zaščiten z rokavicami, plaščem, masko in tudi očali, saj lahko virus dobimo tudi preko oči.« Strah pred krmljenjem malih ptic je po njegovem odveč, »saj ponavadi ne pridemo v kontakt z njimi. Je pa potrebna večja pazljivost pri čiščenju iztrebkov, saj se ravno preko iztrebkov bolezen najpogosteje prenaša.« Glede na to, da k nam prihaja pomlad in deževno vreme, strokovnjaki predvidevajo širjenje žarišč, saj so takšni pogoji idealni za razvoj bolezni. Prenapihnjena afera? V Sloveniji so po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije decembra lani zaklali 2.117.840 piščancev in ostale perutnine. V sosednji Italiji je zaradi strahu, ki ga je povzročila ptičja gripa, delo izgubilo 30 tisoč delavcev v perutninski industriji. Kar nekaj rejcev, ki so od te proizvodnje življenjsko odvisni, bodo po ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije utrpeli veliko gospodarsko škodo, po izračunih, ki jih je naredil časnik Finance, pa naj bi zaradi kratkoročnega zmanjšanja potrošnje perutninskega mesa in izvoza panoga utrpela 17,7 mi- lijard tolarjev škode. »Čeprav je bolezen odkrita le pri divjih pticah, se bo odkup piščancev zmanjšal, kar posledično za nas pomeni manj dohodka,« je zaskrbljen Silvo Križan iz Galicije, ki za Perutnino Ptuj redi piščance. Dvanajst tisoč piščancev v njegovi farmi je tik pred oddajo, nato pa ga verjetno čaka daljša pavza, v okviru katere bo farma samevala. Lea Winter Lešer, ki ima na Lopati farmo nesnic, je manj zaskrbljena. »Upad dohodka sprva bo, a po mojem se najbolj črn scenarij, po katerem bi nam pobili vse živali, ne bo zgodil. En >crkjen< labod še ne prinese pandemije, saj vsak dan v prometnih nesrečah ali zaradi navadnih grip umre več ljudi, kot pa jih je dosedaj zaradi ptičje gripe,« je optimistična Winter Lešer-jeva. Ob novi aferi nekateri omenjajo bolezen norih krav, ki je prav tako med prebivalci povzročila preplah, potem pa je vse skupaj zamrlo. Drugi dodajajo, da se krave ne sprehajajo na prostem, medtem ko vehke vodne ptice ne poznajo ne državnih ne drugih meja. Spet drugi opozarjajo na možnost, ko se bo zopet, ob minimalnih možnostih okužbe, brezglavo pobijalo na množice živali. Ni pa malo takšnih, ki jih je sedaj strah jesti jajca na oko ali celo solato. ROZMAR1 PETEK, POLONA MASTNAK Mihaela Majcen iz Celja: »Širjenja virusa ptičje gripe se zaenkrat ne bojim. Kar se tiče prehrane in navad, jih zaradi tega ne spreminjam. Jem normalno, tudi perutnino, vedno kupujem meso slovenskega porekla. Zaupam, da je varno uživati te produkte, zato se tudi nakupovalne navade ne spreminjajo.« Edi Ulaga iz Celja: »Zaenkrat me pojav ptičje gripe pretirano ne skrbi. Jajca kupujemo in jemo še naprej, perutninskega mesa pa nikoli nisem užival oziroma pretirano maral. Kar pa se tiče strahu pred Širjenjem virusa in prenosa na ljudi ... to bi znalo biti bolj problematično. Gre za nepredvidljivo bolezen, bomo videli. Mogoče bo nevarno, recimo za otroke, ki se igrajo ali nahajajo ob Savinji, tam je veliko rac in tudi ostalih vodnih ptic. Pri bazenu je zadnje čase videti celo dva laboda in ravno pri njih so najprej odkrili okužbo.« Franc Kontrec iz Celja: »Ne, ptičje gripe se ne bojim, ker tako ali tako nikoli ne jem nobene vrste perutnine, ampak kupujem le mastno svinjsko meso. Perutnine sploh ne maram, menda pa se virus tako ali tako ne prenaša na človeka ali na primer z uživanjem mesa in jajc. Drugače pa - bomo videli, ah se Saša Jakob, ribarnica Delamar: »Ja, v zadnjih dneh ljudje res nekoliko več povprašujejo po ribah, predvsem morskih. Ne vem, če je to neposredno povezano s ptičjo gripo, verjetno pa res gre za to, da se kupci zaradi pojave virusa v Sloveniji bolj izogibajo perutnini in raje posegajo po drugih izdelkih, tudi po ribah.« POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ bo virus še razširil, nikoli ne ve.« i-gospodarstvo Banka Celje išče posle tudi v tujini Celjski bankirji za letos napovedujejo zmerno rast - Za uvajanje evra kar 1,2 milijarde tolarjev Banka Celje je lani poslovala bolje, kot je načrtovala. Po še nerevidiranih podatkih je bilančno vsoto povečala na 409,5 milijarde tolarjev, kar pomeni 13-od-stotno rast glede na leto 2004. Bruto dobiček znaša 4,2 milijarde tolarjev, kar je približno toliko kot lani in 7 odstotkov več, kot so načrtovali. Po plačilu davkov jim bo, pričakujejo v banki, ostalo približno 3,1 milijarde tolaijev čistega dobička oziroma za skoraj 400 milijonov tolarjev več kot predlani. Predsednik uprave Niko Kač lansko poslovanje banke ocenjuje kot zadovoljivo. »Glede na ostro konkurenco v slovenskem bančnem prostoru, pa tudi porast stroškov, ki niso povezani s poslovanjem, smo z lanskimi rezultati zadovoljni. Rast bilančne vsote sicer ni med večjimi v Sloveniji, vendar smo lani predvsem zasledovali cilj, da bi rasli kvalitetno. To nam je tudi uspelo, kar pomeni, da nismo imeli slabih naložb. Moram pa poudariti, da smo bili nad povprečjem pri donosu na kapital, ki pred obdavčitvijo znaša 16,2 odstotka. Dokler bo ta podatek boljši, kot znaša povprečje bank v Sloveniji, upam, da bodo tudi lastniki zadovoljni.« Kakšen je trenutni položaj vaše banke v celjski regiji? Niko Kač Pri poslovanju s prebivalstvom, ki ga opravljamo v 32 enotah, smo v celjski regiji še vedno na prvem mestu. Lani smo ponovno veliko vlagali v posodobitev svoje mreže. Prenovili smo tri enote, dodali nekaj bankomatov, tako da jih imamo zdaj na območju regije 74. To nas po gostoti, to je številu bankomatov na prebivalce, uvršča v prvo tretjino bank. Tudi letos napovedujete rast bilančne vsote. Kako vam bo to glede na veliko konkurenco uspelo? Z iskanjem dodatnih poslov zunaj Slovenije. Že nekaj časa smo zelo aktivni v republikah bivše Jugoslavije, zlasti v Srbiji in Črni gori, pa v Makedoniji in na Hrvaškem. Pomemben posel smo sklenili že v Ukrajini, prisotni smo tudi na Slovaškem in Češkem. To so naše bodoče destinacije, kamor gremo tako, da sledimo poslovnim tokovom naših partnerjev. Dejali ste, da ste že lani imeli veliko stroškov z uvajanjem evra. Koliko bo Banko Celje stal ta projekt? Ocenjujemo, da bomo porabili 1,2 milijarde tolarjev. Na zunaj se niti ne vidi, kako obsežen je ta projekt. Poseben poudarek bo na gotovinskem delu in informacijski podpori. Poleg obveznega investicijskega vlaganja smo v znesek, ki ga bomo porabili za uvedbo evra, vključili tudi stroške, ki bodo nastali, ker se bo velik del našega kolektiva moral ukvarjati samo s tem projektom in ne s trženjem naših storitev. Vse to bo letos vsekakor vplivalo tudi na naše ostale naložbe, vendar je zelo pomembno, da Sloveniji ta projekt uspe. Zakaj je Banka Celje v začetku leta prodala delnice podjetja Ceste mostovi Celje, kar je v vodstvu tega podjetja povzročilo veliko nejevolje? Podjetje CMC je brez dvoma dobro in ima svoje mesto na trgu. Ko so lani ob polletju poslovali z izgubo, je to presenetilo kar veliko ljudi in postavljalo se je celo vprašanje, ali se obeta prisil-ka. Mi smo takrat s svojo izjavo pomirili javnost. Poudariti moram, da je vodstvo CMC vedelo, da bomo prodali delnice. Edini nesporazum, vsaj po mojem prepri- čanju, je nastal, ker kupec vodstvu ni bil pogodu. Ali prodaja delnic CMC pomeni, da v banki čistite svoje portfeljske naložbe? Znesek kapitala, ki ga smemo oziroma za katerega je pametno, da ga nalagamo, je omejen. Zato iz nekaterih podjetij izstopamo in v druga vstopamo. To je nekaj povsem običajnega. Pred dnevi smo na primer z dokapitalizacijo povečali svoj delež v Regionalni razvojni agenciji Celje, pripravljenih pa imamo tudi nekaj novih projektov. Še vedno sodelujete pri sanaciji Steklarne Rogaška? Seveda, saj nam je ostalo še nekaj terjatev. Če bo prisilna poravnava potekala po načrtu, kakršnega smo pripravili, bi podjetje v treh letih moralo izplavati iz nevarnih vod. Bančniki pričakujemo, da bo takrat v steklarno vstopil strateški partner. Mislim, da bo novo vodstvo uspešno, saj so reference Roberta Lična dobre in je pravi človek za vodenje steklarne. Banka Celje je velik upnik tudi v sosednji Steklarski Novi. Za kakšno rešitev finančnih težav se zavzemate pri njih? Verjamem, da bo prisilna poravnava uspela, prav tako verjamem, da bo prišlo do povezovanja med steklarnama. Glede na to, da so mejaši, upam, da bo prevladal zdrav razum in bosta podjetji začeli sodelovati. JANJA INT1HAR _O cetis Trgovine ob nedeljah spet odprte Prodajalne z nujnimi življenjskimi izdelki bodo ob nedeljah in praznikih spet lahko odprte brez omejitev. Ustavno sodišče je namreč zadržalo izvajanje novele zakona o trgovini in bo v nadaljevanju presojalo, ali je zakon v tistem delu, ki se nanaša na obratovalni čas trgovin, v skladu z ustavo. Trgovci so takšne odločitve veseli, vendar kljub temu napovedujejo, da bodo vložili še svojo pobudo. Sklep ustavnega sodišča pomeni, da bo v nakupovalnem centru lahko odprta samo trgovina, ki v svoji celotni izbiri ponuja več kot polovico nujnih življenjskih izdelkov. Preostale prodajalne bodo morale ostati zaprte. Prav zato bodo trgovci vložili še eno ustavno pobudo. V Mercator-ju, kjer bodo prodajalne z nujnimi življenjskimi izdelki ob nedeljah znova odprli, opozarjajo, da je to le delna rešitev problema. V trgovskih centrih bodo lahko odprti samo hipermarketi in ne tudi druge prodajalne, ki zaokro-žajo celovito ponudbo izdelkov in storitev. Od nedelje bodo spet odprte tudi Engrotu-ševe trgovine. Direktor Aleksander Svetelšek začasnega zadržanja tokrat ni pričakoval, meni pa, da bo ustavno sodišče prej ali slej odločilo v prid svobodne gospodarske pobude in liberalizacije obratovalnega časa. In kaj o odločitvi ustavnega sodišča meni sindikat delavcev v trgovini pri ZSSS? Sekretar Ladislav Kaluža pravi, da je ustavno sodišče s sklepom opozorilo, da je državni zbor ravnal narobe, ko je tako povečal število izjem. Zdaj bi bilo dobro, da bi sodišče tokrat odločilo čim prej, še pravi Kaluža, čeprav po njegovem mnenju problem odpiralnega časa prodajaln lahko rešijo le še socialni partnerji. JI HITRI KABELSKI INTERNET' SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na *ip!ektro T U R N Š E K Mariborska 86, 3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115 (JA) marginalija Novi potni listi do septembra Testni potni list bodo v Cetisu izdelali že maja - Posel v Sloveniji pomembna referenca za tuje trge Predvidoma septembra bodo na upravnih enotah na voljo novi potni listi z biometričnimi podatki, ki jih bodo izdelovali v celjskem Cetisu. Novi potni listi se na prvi pogled od starih ne bodo močno razlikovali. Opazni bodo samo nekateri popravki, na primer napisi v jezikih vseh držav članic EU, pri čemer bo najpomembnejša pridobitev čip z biometričnimi podatki. Državljanom po uvedbi novih potnih listov ne bo treba zamenjati sedanjih. Ti bodo veljali do preteka datuma v njih. Novi biometrični potni listi bodo tudi cenejši. Za 32-stranskega bo treba odšteti 6 tisoč tolarjev, za 48-stran- skega pa doplačati še 500 tolarjev. V Cetisu, ki je v sredo z ministroma za zunanje in notranje zadeve, Dimitrijem Ruplom in Dragutinom Matejem, podpisal krovno pogodbo o oblikovanju, izdelavi in personalizaciji biome-tričnih potnih listin, bodo prvi testni dokument predvidoma izdelali že maja. Glavna direktorica Simona Potočnik je povedala, da so se na tiskanje novih potnih listin dobro pripravili. »Kakovost bo vrhunska in se bo lahko kosala s potnimi listi najboljših izdelovalcev v svetu.« Kot je še dejala, pridobitev več-milijardnega državnega posla za Cetis vsekakor veliko pomeni v finančnem smislu. Vendar je pomembnejše kot to dejstvo, da ima Cetis s tiskanjem domačih potnih listin zdaj pomembno referenco tudi za sklepanje poslov v tujini. »Zdaj bomo veliko lažje konkurirali na drugih trgih. Prepričana sem, da smo konec lanskega leta prav zaradi dejstva, da smo bili izbrani za izdelovalca novih slovenskih potnih listin, dobili posel v afriški državi Niger.« Kot je znano, bo Cetis v skladu z že podpisano pogodbo za Niger, ki ima 12 milijonov prebivalcev, v prvi fazi izdelal 500 tisoč potnih listov. Ker so v Nigru z dosedanjim sodelovanjem zelo zadovoljni, kar je poudaril tudi njihov notranji minister Mounkaila Modi, ki se je v začetku tedna mudil v Celju, v Cetisu pričakujejo, da bodo podobne posle pridobili tudi v drugih afriških državah. JANJA INTIHAR Ta teden je bil za Cetis zelo uspešen. V sredo so podpisali pogodbo za izdelovanje biometričnih potnih listov, predstavnik nigrske vlade pa jim je prišel v Celje povedat, da je z dosedanjim sodelovanjem z njimi zelo zadovoljen. Z leve: direktorica prodaje varnostnih tiskovin v Cetisu Mihela Colnarič, nigrski notranji minister Mounkaila Modi, glavna direktorica Simona Potočnik, direktor podjetja Contact Global Anantharama-krishnan Maruthavanan in vodja projekta biometrični potni list Dejan Mauer letOll mmer i najMjsim cinvsom informacije 7 □ DRI TELEFDN Pravice vojnih veteranov Bralca iz Šentjurja, ki je v času vojne za osamosvojitev Slovenije sodeloval kot poveljnik v okviru Civilne zaščite, zanima, ali je kot udeleženec vojne upravičen do brezplačnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Trenutno je namreč brezposeln in brez lastnih dohodkov, slišal pa je, da veteranom, ki so v času vojne nosili orožje, stroške zavarovanja krije zveza veteranov Slovenije. Urška Čivej, poslovna sekretarka na Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, pojasnjuje: »Če ima bralec status vojnega veterana, mu po 50. letu ta pravica pripada. To si lahko uredi na pristojni upravni enoti, na oddelku za veterane in vojne invalide, pri katerem vloži vlogo. Obrazce za vlogo lahko dobi tudi na internetu na spletnem portalu upravnih enot. Če bralec še nima statusa vojnega veterana, na istem oddelku vloži najprej vlogo za pridobitev statusa. Poleg lega naša zveza svojim članov v primeru socialne stiske pomaga z enkratno denarno pomočjo. Zato mu svetujem, če je naš član, naj odda vlogo za pridobitev enkratne denarne pomoči, nato pa bo komisija presodila upravičenost vloge.« RP Prihranki in evro Bralec iz Škofje vasi sprašuje, kaj se mu zaradi bližajočega evra bolj izplača. Izvedeti želi, ali je za občane s tolarskimi prihranki po finančni plati ugodneje že zdaj menjati tolarje v evre ali je bolje počakati na avtomatično menjavo valute ob ukinitvi slovenskega tolarja. Prav tako ga zanima, kdaj točno, na kateri datum, bo prišel v obtok evro. Gordana Pipan iz službe za stike z javnostmi v Banki Slovenije odgovarja:. »Zamenjavo domače valute tolar z evrom kot domačo valuto je treba razlikovati od menjave tuje valute za domačo. Do uvedbe evra bo evro tuj denar. Menjava tuje valute za domačo je povezana s stroški storitve te zamenjave, zamenjava domače valute z novo domačo valuto pa je brezplačna. Evro naj bi v skladu z načrtom za prevzem evra, ki sta ga potrdili Vlada RS in Banka Slovenije, uvedli s 1. januarjem 2007, ko bodo dr- žave članice evrosistema v predpisanem postopku ugotovile, da Slovenija izpolnjuje vsa konvergenčna merila.« Obstreljena Bralka iz občine Laško (posredovala je točne osebne podatke), ki je v tretjem življenjskem obdobju, jebi-la pred nekaj meseci pred blokom obstreljena z zračno puško v stegno. Pri Zavarovalnici Triglav je že pred tem dogodkom sklenila življenjsko in nezgodno zavarovanje, zato jo zanima, kako naj začne postopek, da bo prejela izplačilo. Med dogodkom je doživela tudi psihični šok ter je morala k zdravniku, zato meni, da ji pripada škoda tudi zaradi psihičnega stanja. Duša Lindtner iz Službe za komuniciranje v Zavarovalnici Triglav odgovarja: »V zvezi s primerom vaše bralke vam sporočamo, da ima gospa aktivno polico, po kateri ji pripada dnevna odškodnina ob nezgodi. Svetujemo, da se osebno oglasi v Zavarovalnici Triglav, d.d., Območna enota Celje, kjer je sklenila pogodbo. Sporočamo pa tudi, da psihični strah, ki ga je gospa opisala, ni predmet tega zavarovanja." Manjkajoča ledvica Bralcu so kot 18-mesecev staremu malčku zaradi okvare odstranili eno ledvico. Danes je redno zaposlen ter je invalid tretje kategorije, vendar zaradi težav s hrb- tenico, zaradi česar prejema od ZPIZ nadomestilo. Za manjkajočo ledvico ne dobi ničesar, zato ga zanima, če mu kaj pripada tudi iz tega naslova. Pri tem še omenja, da mu je invalidska komisija zaradi manjkajoče ledvice priznala 30-odstotno telesno okvaro. Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi na sedežu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Ljubljani, odgovarja: »Na podlagi navedb v vprašanju bralca lahko ugotovimo, da je pri njem podana 30-odstot-na telesna okvara po poglavju X. A tč. 1 veljavnega Seznama telesnih okvar. Ker je omenjena okvara nastala, ko je bil zavarovanec star 18 mesecev, a v skladu s 144. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zavarovanec ne more pridobiti pravice do invalidnine. V 144. členu v 3. točki je namreč navedeno: »Zavarovanec ne pridobi pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki jo je imel pred vključitvijo v zavarovanje, če pa se takšna telesna okvara poslabša med trajanjem zavarovanja, se odmeri invalidnina samo za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje.« V kolikor je pri zavarovancu po vključitvi v zavarovanje prišlo do s preiskavo dokazanega poslabšanja preostale ledvice, lahko osebni zdravnik poda predlog za oceno telesne okvare po poglavju X. A tč. 2a ali 2b. V tem primeru bo invalidska komisija I. stopnje obravnavala njegov predlog ter po ugotovitvi dejanskega stanja podala svoje izvedensko mnenje oziroma oceno odstotka telesne okvare. Na podlagi pozitivnega izvedeniškega mnenja invalidske komisije bi zavarovanec lahko pridobil pravice do invalidnine za telesno okvaro oziroma poslabšanje telesne okvare nastale po vključitvi v zavarovanje.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. r r C r oskrkIJ ' plinom m toploto m 4 ENERGETIKA CELJE jazma podjetje, ô.o.o. Sowekarieva Ï, Cefia, tel :C3 426 33 tpoata: info@enargelika-ce.ai vas! Najdite nas, msswmm^s^® nagradi CIO Trgovina s fotografsko dejavnostjo Fotolik se je ostalim ponudnikom v Centru Interspar Celje pridružila konec minulega leta. Nudijo hitro in kvalitetno izdelavo fotografij iz filmov ter vseh digitalnih medijev. Izbirate lahko med pestro ponudbo okvirjev za fotografije različnih dimenzij, fotoalbumov, filmov Kodak, Fuji, Konica ... V Fotoliku lahko kupite tudi analogne fotoaparate različnih blagovnih znamk, različne vrste baterijskih vložkov, torbice za fotoaparate, stojala in voščil- nice. Poleg naštetega nudijo tudi fotografiranje za osebne dokumente. Poslušalka Irena Prelovec, Breg 38,3000 Celje bo prejela večji okvir za fotografijo, 50 brezplačnih fotografij v velikosti 10 x 15 ter dva Jilma. Bralka Marija Jug, Svetinova ulica 10,3230 Šentjur bo prejela album za fotografije, 50 brezplačnih fotografij v velikosti 10 x 15 ter dva filma. Katere trgovine v Centru Interspar Celje bo v sredo, 22. 2. 06, obiskala ekipa NT&RC Velikanska rumena gobica, ki vas opozarja, da je v Centru Interspar Celje prisoten četverec naše medijske hiše, se vsako sredo pojavi na različnih lokacijah nakupovalnega centra. Medtem ko smo v začetku tega meseca odkrivali čare restavracij v prvem nadstropju, nas je minulo sredo pritegnila trgovina, brez katere bi bolj teuko ujeli in zabelezili določene trenutke življenja. Ker je Fotolik v Centru Interspar Celje novost, ni presenetljivo, da je ugibanje zahtevalo malo več časa kot običajno. Ker energije za tovrstno nakupovalno potepanje še zdaleč ne manjka, se nam le pridružite prihodnjo sredo preko Radia Celje ali s pomočjo petkove številke Novega tednika. Na kupon napišite Jri trgovine oziroma lokale, za katere menite, da jih bomo prihodnjič predstavili. Če vas izžrebamo in če bo med tremi vsaj en ime in PRIIMEK-_ odgovor pravilen, boste dobitnik nagrade. Kupone pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ali jih oddajte pri okencu Informacij megamarketa Interspar v Centru Interspar Celje. Vsaka NASLOV:--- trgovino ali lokal obiščemo le enkrat! Nagrado morate prevzeti v 10 dneh v trgovini, ki jo poklanja, ob predložitvi davčne številke. Tr. FFnM. Nagradna igra bo na sporedu v sredo, 22. 2. 2006! CENTER H^HshgJii d) CELJE ODGOVOR (TRI TRGOVINE): ® ARIEL • BAUMAX • CELI SVET - VSE P0199 SIT • COMSHOf • DM • DOK • OOROTHY PERKINS • DROGERIJA Y • GALA BAR • GARDENIA • HERVIS • JONES • KLJUČI S0T0ŠEK • LOTERIJA SLOVENIJE • MEGAMARKET INTERSPAR MEHIŠKA RESTAVRACIJA • MK ZALOŽBA • MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA • M0DIÂNA • MŮDNťNAKlT CIMI «:0MN)C0 - SIM0BIL • PIZZA ŠPICA • RESTAVRACIJA INTERSPAR • SLAŠČIČARNA R0MANSA • STEN TIME • STIEFELKOENIG SWARÛVSKI • MURA • ART • 0DAD0Ž • FABIANI NOGAVICE « LEONARDO • TRANSPORT • SANTANA • BARGUARANA • MODNI NAKIT CLAUDIA MIK 8 INTERVJU Reševali bomo življenja! Cilj velike humanitarne akcije za nakup koronarografa je enak ciljem predsednice društva Korona mag. Frančiške Škrabl-Močnik Če ne bi bilo skupine zavzetih posameznikov, ki so se združili v društvo Korona in ki so znali za dosego visokega cilj pritegniti še več posameznikov, da so potem skupaj zbudili celotno celjsko regijo, ne bi bili tik pred začetkom delovanja koronarografa. Z aparatom za inva-zivno srčno diagnostiko bodo lahko tudi v celjski bolnišnici na najsodobnejši način reševali življenja bolnikov s srčno žilnimi obolenji. Srce akcije S srcem za srce, s srcem za koronarograf je od samega začetka predstojnica oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja v celjski bolnišnici, mag. Frančiška Škrabl-Močnik, dr. med. Društvo Korona, ki ga vodite, ste ustanovili septembra 2004. Kaj je temu botrovalo, kako se je sploh začelo, danes že lahko rečemo, veliko gibanje za nakup koronarografa? Zamisli je botroval izglasovan samoprispevek za razvoj bolnišnice v Mariboru. Če so lahko oni vzpodbudili tako velik del javnosti, ga lahko tudi mi, sem menila. V Celju zamisli o samoprispevku niso podprli, zato sem začela razmišljati, da bi šli v akcijo, ki bi temeljila na prostovoljs-tvu in humanitarnih principih. Takrat se je na našem oddelku zdravil Tone Petek, ki je bil takoj pripravljen sodelovati. Pridružili so še zdravniki internista Dragan Ko-vačič in Rafael Skale, kardiolog prim. Janez Tasič, znana Celjan-ka Tatjana Dremelj ter naš pacient Ivo Marine. Dovolj, da ste ustanovili društvo, ki si je postavilo za cilj, da zbere denar za nakup aparata za invazivno srčno diagnostiko. Odločno smo začeli, a prave množičnosti sprva nismo dosegli. V najboljšem primeru bi uspeli zbrati denar za nakup prenovljenega aparata, kar tudi ne bi bilo slabo. Potem ko so se nam pridružili veterani s svojimi aktivnostmi, smo videli, da bomo lahko kupili z delnim prispevkom bolnišnice nov aparat. Na ta način smo dosegli optimalni cilj. Videti je preprosto ... A ni bilo. Včasih je bilo že kar kritično. Izgubljali smo zagon, malo smo se utrudili, marsikdo nam je samo obljubil, pa potem ni obljube izpolnil, marsikdo se ni hotel niti pogovarjati. Saj smo to pričakovali, a vseeno ... Čeprav so bili prispevki prostovoljni, je težko sprejeti nerazumevanje. Če te akcije ne bi speljali, bi se kardiološki oddelek počasi osipal. kader bi šel drugam. Marsikdo je razumel, da je težje dobiti strokovnjake kot aparat, vsi pa ne. Strokovnjake smo obdržali, ker smo uspeli zagotoviti strokovni razvoj. Celjske bolnišnice vseeno ni mogoče primerjati z, na primer, Kliničnim centrom v Ljubljani. Ste delo v njej kdaj občutili kot omejitev pri svojih poklicnih ambicijah? Gotovo, saj nas marsikaj omejuje. A je že tako, da si moraš sam pomagati in potem ti tudi bog pomaga. Če povem drugače - človek ne more kar čakati, da mu bo kaj poklonjeno. Stvari moraš vzeti v svoje roke, pa gre. Ampak ta akcija... Ves čas nam je visela nad glavo. Strah, da ne bomo dobili koncesije, je bil velik. Ministru Kebru že nismo mogli zaupati, da nam bo stal ob strani, absolutno ne. Zdaj pa je naš program potrjen na zdravstvenem svetu in to je ključno. Aparat, za katerega ste se tako zavzemali, rešuje življenja. Ravno vaš oddelek je eden tistih, kjer se pogosto srečujete tudi s smrtjo. Je to huda obremenitev za zdravnika? Je. Lahko sicer sprejmeš naravno, pričakovano odhajanje, ko pa po nepotrebnem izgubimo mlada življenja, zato ker nismo pripravljeni na zapletena zdravljenja, to ni enostavno. Trudimo se, da bi bili kos čimveč izzivom. Medicina je v zadnjih letih naredila velike korake. Tudi zato se je v zadnjih 40 letih dolžina življenja na celjskem območju podaljšala za celih deset let. Seveda so bili pri tem pomembni tudi drugi dejavniki, kot so izboljšano socialno stanje, preventiva ... a delež medicine je bistven. Je pa res, da je naše področje zahtevno. Če se kaj zalomi, je lahko hudo. Kako hudo? Lahko doma odložiš prizadetost, pozabiš? Ne. To je film, ki se vrti. Ponoči, preden zaspiš ... Tuhtanje, ali smo naredili vse, kar je mogoče. Ali imamo vse možnosti, vsa znanja, smo razvili vse sposobnosti... Pri vlaganju v znanje ni dovolj volja. Potreben je čas, zdravnikov pa vas je malo. Res je vlaganje v znanje zahtevna, draga stvar, razkošje svoje vrste, a brez tega ne gre. Če se zdravnik ne izobražuje sproti, potem je boljše, da zapre »štacuno« in gre delat kaj drugega. Znanje v medicini izredno hitro zastari. Če ga nenehno ne obnavljaš in nadgrajuješ z novim, ne moreš delati. Zato pa imamo številne seminarje in konference, ki jih redno obiskujemo. Ob tem je izredno pomembno še samoizobraževa-nje, spremljanje literature. To je danes, v dobi informatike, veliko lažje kot je bilo včasih, ko strokovne revije niso bile dosegljive in se je dogajalo, da so jih posamezni profesorji skrivali, da jih drugi ne bi videli. A še vedno nas je malo in čas je omejen. Zato me pa prizadene, ko ekonomist dr. Mičo Mrkaič govori o premajhni storilnosti zdravnikov. Statistično to mogoče drži, a ni prav, da meče vse v isti koš. Kardiovasku- larnih bolezni je na primer 40 odstotkov in več, nas, kardiovaskularnih zdravnikov, je le 10 odstotkov. Očitno nekaj ni v redu z organizacijo. Fino bi bilo, če bi Mrkaič to malo preštudiral, saj očitno razmišlja in marsikaj ve. Čas bi že bil, da bi kdo zabil žebljico na glavico. Če bomo usmerjali več denarja tja, kjer ga na osnovi epidemioloških podatkov ljudje najbolj potrebujejo, bomo bistveno izboljšali kakovost medicine. Če bi tako razmišljali, bi okrepili kardiologijo in ljudje ne bi več toliko čakali. Koliko pa čakajo pri vas? Od nekaj mesecev do enega leta, odvisno od zdravnika. Kar je nujno, naredimo takoj, še zlasti, če se kdo pritoži, da ima težave. Sicer pa skušamo s sestrsko in zdravniško triažo ter osebnimi stiki odkriti ljudi, pri katerih je tveganje večje. Zelo si želim, da bi imeli toliko kapacitet, da bi delali brez stisk, brez čakalnih vrst. 30 let že delam v stiski, 30 let imam dolgo čakalno dobo, 30 let sem preobremenjena. To se dogaja tudi mojim kolegom. V akciji zbiranja denarja je sodelovalo zelo veliko ljudi, velika so tudi njihova pričakovanja. Jim boste kos? Mislim, da bo vsak, ki bo potreboval diagnostiko z novim aparatom, to tudi dobil. Želim si, da ne bi bilo čakalnih vrst, resnično. Sicer pa bo naša nova dejavnost pomemben prispevek k skraj- ševanju čakalnih vrst za te preiskave v Sloveniji. Kakšne pa so vaše izkušnje z odnosom ljudi do same akcije? Neverjetno veliko ljudi me je pozitivno presenetilo. Bili pa so tudi ljudje, ki so me spraševali, kaj se gremo, ali nas ni sram prosjačiti okrog ... To niso bili ljudje, ki bi jim šlo slabo. Ko ste doživeli več zaporednih zavrnitev - ali se niste tudi vi počutili, kot da prosjačite? S tem sem opravila na začetku. Vsakemu sem povedala: mi ne prosimo in ne želimo prispevkov za nas osebno. Sama se bom že znašla, pa moji kolegi tudi. Zavedala sem se, da je akcija prostovoljna in da nekateri ljudje pač ne razumejo in nimajo posluha za potrebe drugih. Takšni ljudje se mi v bistvu smilijo, saj so kljub materialnemu bogastvu veliki reveži. Ne verjamem, da se človek dobro počuti le zato, ker sedi na vedno večjem kupu ... Po drugi strani pa se mi zdi civilizacijsko, kulturno, humano delovanje, če nekdo razume, če si odškrne od tistega malega, kar ima - ali pa od velikega. Vseeno pa je bilo tudi od tistih, ki so prispevali, slišati pomisleke, da bi za tako pomembno aparaturo morala denar zagotoviti država. Tudi najbogatejše družbe imajo še vedno donatorske aktivnosti. Tako so zgradili marsikaj -od otroških bolnišnic do onkoloških oddelkov. V Ameriki ali na Švedskem, saj je to najbolj zanesljiva pot za uresničitev dobrih zamisli, Še zlasti, če ne najdejo mesta v državnem programu. Uvedbo koronarografije v Celju je stroka sicer podprla, a ne gre pozabiti, da je bilo zdravstvo v Sloveniji v preteklosti povsem centralizirano. Če smo hoteli ljudem približati koronarografijo, smo morali iti z glavo skozi zid. Z akcijo. Brez iniciative ni ničesar. Minister nam tega programa ni ponujal. Zahtevah smo ga in potem ga je podprl. Ne pričakujem, da mi bo kdo drug vse dal. To je moj življenjski princip. Zato se mi je akcija zdela nekaj normalnega in sem pričakovala uspešen konec. Kot vodja oddelka sem dolžna zagotavljati razvoj stroke in to sem naredila. Ste vedno vedeli, kaj hočete? Več ah manj. Kot otrok sem bila pogosto bolna in veliko po bolnišnicah. Že takrat sem se odločila, da bom Šla na medicino. Potem me je ves čas privlačila interna medicina in znotraj nje kardiologija. Zato sem po dveh letih zapustila zdravstveno postajo v rodnem Rogatcu. Delam tisto, kar sem si želela, čeprav ni bilo enostavno. Moje delo je bilo izredno obremenjujoče za družino in starše, ki so mi pomagali. Sedaj sta sinova že odrasla, zato je malo lažje. Bo tudi lažje, ker ste dosegli cilj društva Korona? Šele takrat, ko bo invazivni center v celoti in brezhibno deloval. Takrat bom odložila vehko breme. A to še ne pomeni, da bo Korona prenehala delovati. Razmišljamo, da bi preko nje še vedno zbirali denar za manjše, a za kardiologijo pomembne aparate. Poleg tega se bomo usmerili tudi v preventivno delovanje. Mika nas, da bi skupaj z drugimi skupinami civilne družbe uredili pot od Rinke do Laškega ... Želimo prispevati k zdravemu življenju, ne le zdraviti bolezni. Preventiva je bodočnost, ne bo pa rešila vseh problemov. MILENA B. POKLIC lno Bo direktorica brez sluibe? Mestna občina Celje nezakonito zaposlila Tino Gril Kramer Potem ko je maja lani inšpektorica za sistem javnih uslužbencev na osnovi anonimne prijave in ugotovitev iz revizije računskega sodišča opravila inšpekcijski pregled v Mestni občini Celje, je največ zanimanja javnosti povzročila ugotovitev, da so v občini nezakonito zaposlili direktorico občinske uprave Tino Gril Kramer. V kar 38 strani dolgem zapisniku je inšpektorica ugotovila tudi številne druge napake, zlasd pri poimenovanjih občinskih uradnikov, pri čemer je bila ob zaposlitvi direktorice uprave sporna tudi zaposlitev takratne pripravnice Milene Čeko Pungartnik, ki so jo zaposlili brez javnega razpisa. Po inšpekcijskem pregledu in prejeti odločbi vladne komisije za pritožbe iz delovnega razmerja so napake pri njeni zaposlitvi odpravili. Objavili so javni razpis, jo med kandidati izbrali in vnovič, tokrat zakonito, zaposlili. V občini so v roku odpravili tudi ostale ugotovljene nepravilnosti, sporna pa ostaja zaposlitev Tine Gril Kramer, ki ni izpolnjevala pogojev o delovnih izkušnjah. Namesto zahtevanih 11 let delovnih izkušenj jih je do te zaposlitve (postopek imenovanja se je začel 24. junija 2003, njen prvi delovni dan na novem delovnem mestu pa je bil 1. avgust) nabrala le eno leto, 11 mesecev in 16 dni. Župan je inšpekcijske ugotovitve sicer izpodbijal, češ da v času zaposlitve Tine Gril Kramer še ni veljal novi zakon o delavcih v državnih organih in da je bila zaposlitev legalna. »Ministrstvo za javno upravo je ugotovilo, da je v tem Času oziroma že od 28. junija 2003 veljal zakon o javnih Bo Tina Gril Kramer ostala brez službe? uslužbencih, ki bi ga pri izbiri kandi datov za odgovorno delovno mesto di rektorice občinske uprave župan mo ral upoštevati,« je pojasnila predstav niča za odnose z javnostmi na ministrstvu Nina Furman. »Zato je nesporno, da je v postopku izbire direktorice občinske uprave prišlo do nepravilnosti in neizpolnjevanja zahtevanih pogojev. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je zato zahtevala tudi razveljavitev te pogodbe,« pojasnjuje Furmanova. V Mestni občini Celje kljub temu, da je odločitev ministrstva dokončna in sledi iz ugotovitev inšpektorice ter odločitev komisije za pritožbe, še ne ukrepajo. »Doslej še nismo prejeli odločbe oziroma sklepa vladne komisije za pritožbe iz delovnega razmerja o razveljavitvi individualnega akta o zaposlitvi direktorice občinske uprave,« pojasnjuje pooblaščenec za odnose z javnostmi Roman Repnik. »Šele ko bomo ta akt prejeli, bomo odločali ali o novi pritožbi oziroma sporu pred pristojnim sodiščem ali o objavi novega razpisa za to delovno mesto.« Zupan Bojan Šrot je še vedno prepričan, da je ravnal zakonito oziroma v skladu s takrat veljavno zakonodajo, zato sklepov ministrstva glede zaposlitve Tine Gril Kramer za zdaj ne komentira. Pravi pa: »Po mojem mnenju država ne more sanirati nečesa, kar je bilo narejeno po starem zakonu, z novim zakonom in odločitev uveljavljati za nazaj.« Prav tako pravi, da je ministrstvu posredoval vsa ustrezna dokazila o odpravi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila inšpektorica. Zadnji ugovor je ministrstvu posredoval 3. novembra lani, »odločitve ministrstva pa so zgolj odgovor na njegov ugovor,« pojasnjuje Furmanova. Ker je Tina Gril Kramer še do avgusta na porodniškem dopustu, ostaja do takrat odprto, kako se bo primer dokončno razpletel. Je pa že zdaj jasno, da bo v primeru prekinitve pogodbe o zaposlitvi Tina Gril Kramer upravičena do ustrezne odškodnine. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ s songer PROIZVODNJA VZMETI, KOVINOPLASTIKA, KOVINSKI IZDELKI Cesta v Celje 2 - Ljubečna - 3202 Ljubečna - Slovenija Tel.: ->-+386 (03) 780 62 10, *+386 (03)780 62 20 Fax:+*386 (03) 5461-231 IŠČEMO NOVE SODELAVCE - KOMERCIALIST ZA NABAVO, PRODAJO IN DELO NA TERENU Od kandidatov pričakujemo: - ustrezno izobrazbo (strojna, metalurška ali ekonomska smer-min.V.stopnja izobrazbe) - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - organizacijske sposobnosti, komunikativnost, iznajdljivost - minimalno 2-3 leta delovnih izkušenj - POMOČNIK PLANERJA, LOGISTIKE Od kandidatov pričakujemo: - ustrezno izobrazbo - min.V. stopnja - organizacijske sposobnosti, komunikativnost, iznajdljivost - minimalno 2-3 leta delovnih izkušenj - KONTROLOR KAKOVOSTI Od kandidatov pričakujemo: - ustrezno izobrazbo (strojna smer - min. - minimalno 2-3 leta delovnih izkušenj - poznavanje in obvladanje ISO standardi industrijo - RAZVOJNIK IN TEHNOLOG Od kandidatov pričakujemo: - ustrezno izobrazbo (strojna smer- min.V.stopnja) - minimalno 2-3 leta delovnih izkušenj - poznavanje in obvladanje ISO standarda in standarda z. industrijo - DELAVEC NA CNC STROJIH ZA BRIZGANJE PLASTIKE - DELAVEC V PROIZVODNJI - dela na stiskalnicah, montaži, skladišču, kalilni liniji .... - VOZNIKA C kategorije Vsi kandidati in delovni invalidi , ki imate veselje do dela pošljite prošnje s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj, ter dokazila o izobrazbi na naslov: Sumer Viljem s.p. Kadrovska služba Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna /.stopnja) in standarda zí Naturally 7 v Slovenskih Konjicah Ena izmed treh najbolj priznanih a-capella skupin na svetu. Naturally 7, bo v soboto, 18. februarja, v okviru svoje turneje nastopila v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah. Zasluga za gostovanje te edinstvene zasedbe, ki ji pripisujejo glasbeno genialnost, gre mlademu, talentiranemu slovenskemu vokalistu in skladatelju Vincenců Strnadu, ki se bo s svojo spremljevalno zasedbo ta večer tudi sam predstavil nov j CENTER ■lifcHaHsHa® CELJE Petrovce 115a j 3301 Petrovče i trgovina info@apIast.si i Podjetje Aplast, d.o.o., iz Petrove, ki se ukvarja z rotacij-: skim litjem polietilena, zaradi povečanega obsega del išče novega sodelavca. Vaše delo bo obsegalo organiziranje, vodenje in spremljanje proizvodnje; razvoj, projektiranje in uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo; izdelavo tehnične dokumentacije, sodelovanje pri razvoju in izdelavi pločevinastih orodij za izdelke, trženje novih izdelkov. Pričakujemo izobrazbo V. ali VI. stopnje, smer strojništvo, dobro poznavanje računalniških programov Autocad, MS Office, aktivno znanje ang. in/ali nemš. jezika, dobro poznavanje postopkov obdelave pločevine, komunikativnost, fleksibilnost, inovativnost, občutek za timsko delo, vestnost in resnost pri delu, tri leta delovnih izkušenj. Svoje vloge pošljite . i 3. 2006 na naslov Apl3st d.o.o., Petrovče 115/a ali info@apiast.si pozor, hud pes Olimpijada Po legendi naj bi olimpijske igre nastale v spomin na zmago v boju med Zevsom in njegovim očetom Krono-som. Po drugi naj bi jih ustanovil Pelop v spomin na zmago v borbi za roko Hi-podameje, ko je premagal v eni izmed kasnejših olimpijskih disciplin - dirki četve-rovpreg - njenega očeta Oi-nomaha. Tretja legenda pravi, da je za igre odgovoren Herkul, ki naj bi izmeril mere za Zevsov hram, uredil štadion (ime izhaja iz grške merske enote stadij, ki je pomenil razdaljo, ki jo je Herkul pretekel v enem vdihu, okoli 185 m, različni polisi so imeli različne mere za stadij, danes meri štadion 400 m, torej približno dva stadija) in organiziral prve igre. Herkul je bil seveda predvsem junak, sloveč po svojih spopadih z resničnimi in predvsem mitičnimi bitji grškega mitičnega kozmosa. Skupno vsem trem legendam je, da so vse povezane z neke vrste vojno, z borbenim duhom. Igre v sebi nosijo, duh militantnosti, konec koncev so nekakšna »nadzorovana vojna«, če ob tem pomislimo tudi na to, da so bili v času iger prepovedani spopadi med polisi (t.i. ekecheiria), česar so se Grki držali. Grki so skušali z igrami nekako nadomestiti vojno kot takšno, namesto prave so si izmislili »civilizirano vojno«, ki v sebi nosi neka pravila; paradoksalno so spopadi med športniki v odnos med nasprotnikoma vnesli tudi vzdušje medsebojnega spoštovanja (fair play). Če bi se poglobili v takratne športne discipline, bi nam kmalu postalo jasno, da niso te nič drugega kot preizkušnje, spopadi v vojaških spretnostih tistega časa, kar bi bilo danes morda primerljivo s kakšnimi vojaškimi vajami. Toda - na igrah so imeli v programu tudi govore filozofov, pesnikov, zgodovinarjev, ki so se prvi dan sprehodih skozi Zevsov gaj v Olimpiji (t.i. aids) , naslednji dan so spet tam recitirali t.i. epinikinije, slavili zmagovalce ... Moderne olimpijske igre so bile ob koncu 19. stoletja zasnovane po zgoraj omenjenem principu in ves čas obstoja se je vanje mešala politika, spomnimo se iger Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com leta 1936 v Berlinu, pa bojkotov iger v Moskvi in Los Angelesu, da o bavarski tragediji sploh ne govorimo. Igre so postale poligon za razreševanja, političnih fru-stracij ideologij, hladne vojne, multikulturnih in mul-tietničnih slepih peg, predvsem pa bi lahko rekli, da so od Samarancheve odločitve, da na njej lahko nastopajo tudi profesionalni športniki, izgubile tudi ekonomsko devištvo. Bistvena razlika med antičnimi in modernimi igrami je torej predvsem v tem, da so bile pri Grkih manifestacija moči in duha (športniki in filozofi z ramo ob rami), danes pa so navadno tržišče, trgovina kot taka; kot drugo ločnico med igrami nekoč in danes pa bi bilo smiselno izpostaviti njihovo globalno mirovno koristnost -nekoč je bil v času, ko so potekale, mir, zdaj je treba »poskrbeti za varnost« na njih. Kakšne pretirane globalne koristi od samih iger enostavno ne vidim. Še najbolj koristne so predvsem za ego tistih, ki se ukvarjajo z nekoliko bolj »eksotičnimi« športi, čeprav pravzaprav ni niti eden izmed njih eksotičen, ljudem neznan. Gre bolj za to, da so »eksotični«, ker je v njih manj denarja in so seveda posledično tudi manj medijsko atraktivni in pokriti, na igrah pa se lahko zdaj pač »spromovi-rajo«. Če bi recimo Slovenci zmagali v tistem kegljanju na ledu, ki je nekaj najbolj bizarnega v smislu TV-prenosa, bi se že našli tisti, ki bi se s to medaljo na veliko širokoustili, mediji pa bi jih pograbili. Recimo - pili bi šipkov čaj, mi smo pa tako nori na to kegljanje in na naše zmagovalce, da ga bomo kupili še sami. Olimpijske igre so na žalost zgolj biznis in nič več. Stari Grki bi nas lahko znova kaj naučili. CMCelje CESTE MOSTOVI CEUE d.d. V večstanovanjskem kompleksu Livada Šentjur pri Celju prodamo: • dvoinpolsobno stanovanje v drugem nadstropju v izmeri 65,50 m2 • dvosobno stanovanje v pritličju v izmeri 54,30 m2 • S dvoetažnih stanovanj v četrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,20 m2 • 8 garaž v izmeri 2,9 m « 5,6 m Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas ŠTORE Prisilna izselitev mladinske organizacije Občina Štore je predvčerajšnjim opravila prisilno izpraznitev prostorov društva Mladinska organizacija Štore na Lipi, pri tamkajšnjih športnih objektih. To se je zgodilo potem, ko so policisti v začetku meseca v njih zasegli »določeno količino« indijske konoplje. Gre za prostore v lasti občine, ki jih je dala društvu v brezplačni najem pred sedmimi leti, zato so policisti o dogodku obvestili občinsko upravo. V občinski stavbi ter širše so bili namreč po obravnavi rednega letnega poročila Policijske uprave Celje, ki ugotavlja v zadnjem času v Štorah močan porast kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, na takšno dogajanje še posebno pozorni. Pri tem se je občinska uprava dodatno seznanila s sumljivim početjem v okolici prostorov društva Mladinska or- Sporočamo varn, da lahko opremo, ki je ostala v bivših prostorih »Društva mladinske organizacije Štore« zainteresirani dvignete v petek, dne 17,02.2006, med 11.00 in 12.00 uro. Opremo lahko dvignete z ustreznim potrdilom o lastništvu in proti podpisu? Dbčinska uprava Občine Štore Občinska uprava v Štorah dela red. Na vratih prisilno izpraznjenih prostorov društva Mladinska organizacija Štore visi njeno obvestilo »zainteresiranim«, da lahko danes, v petek 17. februarja, dvignejo opremo. ganizacija Štore, kjer je ugotovila hude kršitve pravil uporabe občinskih prostorov. Kot omenjajo v sredini občinski Izjavi za javnost, je občino k prisilni izpraznitvi vodilo tudi dejstvo, da društvo Mladinska organizacija Štore kot takšno v zadnjih treh letih ni več delovalo. Tako naj bi prostore v zadnjem obdobju uporabljali v gostinske namene ter za trgovino s prepovedano drogo. Prisilna izpraznitev je bila opravljena v navzočnosti zadnjega predsednika društva, ki je dal odstopno izjavo že pred tremi leti. Kot omenja župan Franc Jazbec, je občina takoj po prvih ugotovitvah Policijske uprave Celje ustanovila koor- Društvo Mladinska organizacija Store je delovalo v sprednjem objektu, pri športnem igrišču na Lipi. dinacijsko telo za spremljanje in reševanje nastalega položaja. V to telo so bili poleg vodje policijskega okoliša in uslužbenke občinske uprave za področje družbenih dejavnosti imenovani ravnatelja osnovne in srednje šole, direktorica zdravstvene postaje ter predstavnici centra za socialno delo in zavoda za zdravstveno varstvo. »Koordinacijsko telo se je prvič sestalo v začetku januarja, se seznanilo z nastalim položajem, sprejelo nekaj sklepov ter zavzelo stališče, da je o problemu posesti, preprodaje in uživanja nedovoljenih mamil potrebno dobro seznaniti vse občane Štor,« dodaja župan Jazbec. V sredo, na dan prisilne izpraznitve prostorov, je tudi predčasno izšlo občinsko trimesečno glasilo Štorski občan, kjer seznanjajo občane s problematiko strokovnjaki z različnih področij. BRANE JERANKO Z desne: Mojca Bitenc, Sandra Sever, Sara Kališnik in Miha Alujevič Valentinove nagrade za nadarjene Na 6. dobrodelnem valentinovem koncertu Rotary in Rotaract kluba Celje ter Društva ljubiteljev lepih umetnosti Celje v Narodnem domu so kot običajno razdelili nagrade štirim nadarjenim posameznikom. Po 100 tisoč tolarjev so prejele glasbenica Mojca Bitenc s I. Gimnazije v Celju, likovnica Sandra Sever z Gimnazije Celje-Center in nekdanja dijakinja Gimnazije Lava, zdaj študentka matematike Sara Kališnik. Četrto darilo v višini 200 tisoč tolarjev je za izdajo plošče z znanimi popevkami in melodijami iz muzikalov, ki jo pripravlja skupaj s priznanimi slovenskimi glasbeniki, prejel celjski režiser in pevec Miha Alujevič. Zasedba Rožmarinke je nato s solistoma Mojco Bitenc in Miho Alujevičem ter pianistom Simonom Dvoršakoin v razprodani dvorani občinstvo navdušila s posebej za to priložnost sestavljenim programom melodij iz znanih muzikalov, popevk in popularne klasične glasbe. BA, foto AŠ JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03 425 64 00 fax: 03 425 64 12 Vita Mavric spet v Celju Šansonjerka Vita Mavric se po nekajmesečnem premoru spet vrača na odrske deske. Potem ko je včeraj s kvartetom Akord in klarinetistom Jurijem Hladnikom nastopila v laškem Kulturnem centru, se bo nocoj ob 21. uri z židovsko glasbo predstavila Še v Plesnem forumu Celje. Vsestranska umetnica, Celjanka po rodu in med drugim tudi Unicefova ambasadorka, obljublja nepozaben večer. BA Zdrav slog Zdrav življenjski slog - to bo tema predavanja, ki ga v torek in v sredo pripravljajo Javni zavod Socio - Projektna pisarna Celje zdravo mesto, Zdravstveni dom Celje hi Mestna četrt Center. Predavala bo koordinatorica preventivno vzgojno varstvene dejavnosti v celjskem zdravstvenem domu, Vladka Vovk. Zaradi omejenega števila udeležencev pozivajo, da se zainteresirani prijavijo najpozneje do ponedeljka na sedežu zavoda Socio, v Projektni pisarni Celje zdravo mesto aU v Mestni četrti Cen-BS ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ Intervencijska naročila izven rednega delovnega časa po tel: 031 394 091 et éá^Áí fa. TOC NAZARJE LJUBNO | BRASLOVČE LUČE | H S m) w 11 Brez abstraktnih raziskav Novosti, napovedi in obljube ministrstva za okolje in prostor - V ospredju še vedno neurejena Savinja s pritoki na kratko pravljajo krovni dokument, v katerem bodo v letih od 2007-13 predvideli tudi predlog prednostnih nalog. Minister Podobnik je večkrat izpostavil gradnjo malih hidroelektrarn, vendar v sožitju z vsemi dejavniki, ki pogojujejo življenje ob Savinji. Pritiski ljudi Že več let se v Zgornji Savinjski dolini pojavlja tudi problem naplavin. »Naplavine v Matkovém in Robanovem Kotu ogrožajo občinske ceste. Mogoče bi jih sami odstranili, vendar se, ker je pač tako urejeno, na teh odsekih praktično ne smemo prikazati,« je opozoril solčavski župan Vojko Klemenšek. »Na katerokoli agencijo se obrneš, ne veš, kaj lahko in kaj ne, medtem ko domačini nenehno pritiskajo. Vendar, če kdo naloži prikolico tega peska, takoj velja, da krade...« Tudi zato, kakor je opozoril poslanec Jakob Presečnik, prihaja do divjih odvzemov z vsemi negativnimi posledicami, med dru- gim tudi do zmanjšanja poplavne varnosti. Minister Podobnik se je kot predsednik SLS udeležil srečanja Regionalnega odbora SLS za Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino, kjer je še enkrat pohvalil zgornjesavinjske organizatorje za poletno pripravo tabora stranke v Mozirju. Večino časa so namenili pripravam na jesenske lokalne volitve. Župani so opozarjali še na ironijo, da morajo za vzdrževanje občinskih in lokalnih cest prod in pesek drago kupovati, pri čemer ga vode spet odnesejo. Da so pri tej problematiki »malo mečkali«, je priznal tudi minister Podobnik, vendar je za prihodnje napovedal pripravo strokovnih podlag, v katerih bi opredelili možnosti odvzema naplavin. »Pustimo, da stroka predlaga, kaj je najbolje za ljudi in Savinjo,« je zaključil minister Podobnik. URŠKA SELIŠN1K 'o bralno značko, so prisluhnili pisatelju Nov Korajžni bralci V sredo so v knjižnici na Ljubnem prvič podelili bralne značke za odrasle. Bralno značko je organizirala Knjižnica Mozirje, kamor sodi sedem krajevnih knjižnic v Zgornji Savinjski dolini. »Bralna značka za odrasle se mi zdi zabavna pobuda, saj vzbuja pozornost za branje, ki je bolj osebnega značaja in ni tako atraktivno kot recimo folklora ali pevski zbor,« je med drugim zapisala pobudnica bralne značke Lenka Kralj, ki se ji je pridružilo še nekaj bralcev in ljubiteljev lepe besede. V knjižnici so določili dvanajst naslovov, pri čemer so bralci morali za pridobitev bralne značke prebrati pel knjig, med šestimi dobitniki pa je tudi ljubenska županja Anka Rakun. Podelitev bralnih značk je spremljal pisatelj Bogdan Nóvak, ki je zanimivo in doživeto spregovoril o svojih začetkih pisateljevanja ter tudi vzgibih, ki so ga vodili pri pisanju posameznih del. Za njegov zadnji roman Bab-je leto so se namreč odločili vsi prejemniki bralne značke. Po besedah direklorice mozirske knjižnice Ane La-mut bodo letos bralno akcijo razširili v vse knjižnične enote. US VEČER I crlsmka norico j od 14. februarja vsak torek z občinskih svetov Brusova ostaja BRASLOVČE - Svetniki so odločili, da bo Ludvika Brus ostala predsednica nadzornega odbora do konca mandata. Konec leta 2004 se je namreč Brusova preselila v občino Polzela in Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na svoji seji zahtevala njeno razrešitev, v kolikor Brusova ne bi odstopila sama. Komisija je menila, da je Brusova s preselitvijo izgubila volilno pravico oziroma pravico biti izvoljena v občini Braslovče. Zato so predlagali razrešitev, ki pa so jo svetniki preložili, da bi dobili potrebna pravna mnenja. Služba za lokalno samoupravo je odgovorila, da mora o razrešitvi odločiti občinski svet po navodilu nadzornega odbora. Ludvika Brus je medtem že podala odstopno izjavo. Za zadnjo sejo pa je nadzorni odbor pripravil dopis, v katerem se je zavzel, da se Brusove ne razreši in da naj se njena odstopna izjava ne upošteva. Kot so še zapisali v nadzornem odboru, naj bi Brusova odstopno izjavo podala zaradi osebne prizadetosti. Svetniki so na seji potrdili odločitev nadzornega odbora. ŠO Lučki župnik častni kanonik LUČE - V soboto, na god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov, je mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger poleg stolnega kanonika Janeza Lesnike imenoval tudi več častnih kanonikov. Med njimi je tudi Jože Gračnar, častni dekan in župnik v Lučah. Stolni ali kolegiátní kapitelj kanonikov je zbor duhovnikov, ki imajo nalogo, da opravljajo slovesnejša bogoslužna opravila v stolnih ali kole-giatnih cerkvah ter prevzemajo naloge v vlogi ožjih škofovih sodelavcev. Delujejo na osnovi statuta, ki ga potrdi krajevni škof. Kanoniki z imenovanjem pridobijo tudi častna zunanja znamenja, med drugim tudi svetinjo z verižico in rdeče obrobljen talar z rdečim pa- Za urejanje Savinje in njenih pritokov od Luč do Soteske na ministrstvu pri- Ponedeljkovo srečanje ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika z zgornjesavinjskimi županjo in župani je minilo predvsem v znamenju vprašanj, ki tarejo posamezne občine. Za večino je minister Podobnik, ki se je srečanja v Nazarjah udeležil s številnimi sodelavci, že imel pripravljene odgovore. Župane je najbolj zanimalo financiranje manjših čistilnih naprav - do sto enot - saj morajo v občinah pri urejanju zemljišč rešiti tudi to vprašanje. Po navedbi ministra Podobnika naj bi v začetku prihodnjega leta objavili razpis, s pomočjo katerega bodo lahko v občinah, ki imajo projektno dokumentacijo, pridobili del potrebnega denarja za gradnjo tovrstnih ČN. Te naj bi se v prihodnje financirale tudi iz evropskih strukturnih skla- Srečanje v Nazarjah so tako minister Podobnik kot županja in župani šestih občin ocenili pozitivno. ke abstraktne raziskave,« je odgovarjala Metka Černelč z ministrstva na pripombe županov, da je izdelava leh prostorskih dokumentov vsaj za manjše občine precejšen strošek. Opozorilo o izgubah v sistemih ogrevanja z lesno biomaso, s katerimi se soočajo predvsem v Gornjem Gradu in nekoliko manj v Nazarjah, je na ponedeljkovem srečanju ostalo brez pravega odgovora. Verjetno predlog, da naj župani dvignejo ceno tovrstnega ogrevanja, ni edina (in najboljša) rešitev. dov (doslej to še ne velja), medtem ko naj bi še letos v Sloveniji začeli graditi ne- katere pilotne projekte, ki bi potem obveljali kot primeri dobre prakse. Glede prostorskih aktov, ki naj bi jih v vseh občinah dokončali julija prihodnje leto, je v proceduri nov zakon, ki naj bi bistveno olajšal, skrajšal in pocenil postopke. Datuma, do kdaj morajo v posameznih občinah sprejeti nove prostorske akte, naj ne bi ukinjali, pri Čemer naj bi novi zakon na primer ukinil lokacijske informacije. »Strategijo bo možno izdelati v mesecu dni, občine pa ne bodo potrebovale dodatnih sredstev za ne- NTJÍC Zimska služba svoje že pokurila Da gospôda in zima nič ne odpustita, so vedele povedati že naše babice. In letošnja zima jim je dala prav na vsej črti. Čeravno ni bilo na cesti izrednih razmer zaradi neusmiljenega sneženja, je pa pritisnil prav sibirski mraz. Z računi za ogrevanje se bomo morali spopasti bolj ali manj sami, nad nezaslišano visokimi številkami na računih za zimsko službo pa so se šentjurski občinski svetniki po malem usajali že celo lansko leto. In kako gre tej finčni postavki letos? Šentjurska občina ima na skrbi 312 kilometrov cest. Od tega za 121 kilometrov lokalnih skrbi sama, medtem ko je 191 kilometrov javnih poti v pristojnosti krajevnih skupnosti. Pri tem zimsko službo v celoti prevzame občina. Po razredih delijo ceste na bolj ali manj pomembne in načeloma zagotavljajo prevoznost med 5. in 20. uro. Tako na najpomem- bnejših cestah in avtobusnih linijah 24-urno dežurstvo zagotavlja VOC Celje, v krajevnih skupnostih Šentjur - mesto in Šentjur - okolica zimsko službo opravlja Javno komunalno podjetje. Krajevne skupnosti imajo na skrbi samostojni podjetniki. Prevorje, Slivnico, Kalobje, Vodruž, Resevno in Krajnčico pluži Anton Klad-nik ml., v Loki pri Žusmu Milan Grobin in na Planini Iztok Durakovič. In kako je torej z denarjem letos? V sezoni 2004/2005 so za zimsko službo porabili skupaj 96 mio tolarjev. Letos pa je sneg pokazal zobe še precej bolj zgodaj kot lani. Že novembra je tako občina VOC-u dologovala dobrih 12 milijonov tolarjev, JKP-ju dobrih osem, Kladniku slabih Šest, Grobinu malo več kot poldrugi milijon tolarjev in Dura-koviču slabe tri milijone. December je bil v tem pogledu za občinsko blagajno še za spoznanje bolj požrešen. Pluženje in posipavanje na lokalnih cestah je stalo dobrih 20 milijonov in na javnih poteh več kot 28 milijonov tolarjev. Kot je povedal višji svetovalec za gospodarske zadeve občine Šentjur Jernej Tisel, imajo za tekočo sezono v proračunu namenjenih sredstev za javne poti 33 in za lokalne ceste 48 milijonov tolarjev. »Skupno torej 81 milijonov tolarjev, kar smo že skoraj porabili v dveh mesecih. Kljub mnogim nezadovoljnim pripombam občanov in stalnemu kritiziranju svetnikov zaradi visokih stroškov upam trditi, da je zimska služba pri nas na bistveno višji ravni kot jo predpisuje zakon,« je še povedal Tisel. Kakorkoli že, glede na vrtoglave stroške, ekološko škodo, ki jo povzročajo soljenje in druge nevšečnosti, lahko le upamo, da smo za letos svojo merico snega že dobili. SAŠKA TERŽAN Kdo so preroki, doktrinarji, epigoni? Nova knjiga ddr. Igorja Grdine nosi naslov Preroki, doktrinarji, epigoni: idejni boji na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. Pred domačim občinstvom v šentjurski knjižnici je avtor knjigo predstavil v pogovoru z direktorico Inštituta za civilizacijo in kulturo dr. Aljo Brglez. Brglezova ni skrivala navdušenja nad sodelovanjem z enim najbolj plodnih avtorjev, ki se je podpisal že pod neverjetnih 645 naslov. Vseeno pa je dejala, da imata tihi dogovor, da čisto vsega, kar napiše, pač ne morejo objaviti. »No, že prebrati je težko vse, kar v kratkem času nastane pod njegovim peresom.« Sicer pa ddr. Grdina v inštitutu, ki združuje kakšnih deset rednih sodelavcev, opravlja tudi mentorsko vlogo. »Na tisti žlahten način, za katerega na fakultetah premnogokrat zmanjka časa. In kadar kakšno vprašanje ostane brez odgovora, ker tudi spletni iskalnik Google ostane nemočen, običajno sklenemo, da bomo jutri vprašali Igorja,« je avtorjevo širino malce hudomušno opisala Brglezova. Pogovor z ddr. Igorjem Grdino je vodila dr. Alja Brglez. Tokratno knjigo je avtor sam označil kot noviteto, ki jo predvsem v ZDA poznajo kot intelektualno zgodovino, ne glede na to kako problematičen je ta izraz. Gre za zbirko razprav o slovenski samopodobi v prvi polovici 20. stoletja, razmišljanj in vzporednic iz sodobnosti. In če so Slovenci v Avstro-Ogr-ski. delili usodo siromakov, so bih v stari Jugoslaviji poosebljena zgodba o uspehu. Stereotipi pa v obliki obrabljenih floskul preživijo tudi najbolj razburljiva stolet- ja. Eden takih je tisti o tisočletnih sanjah Slovencev o samostojnosti. Na laž ga postavi tudi poglavje o Antonu Novačanu, znamenitem Celjanu, advokatu, literatu in politiku, ki je z idejo o samostojni Sloveniji prepričal zgolj in samo 1.461 volilcev. Celo hrvaška Radi-čeva stranka je pobrala 10 tisoč glasov, Korošec z idejo avtonomije znotraj Jugoslavije pa kar šestkrat toliko. Anekdotično orisano No-vačanovo razburljivo življenje je tudi ta večer potrdilo navrženo misel, da »smo veliko zamudili, ker ga nismo poznali«. Knjiga se na tekoč in ino-vativen način dotika še mnogih plati slovenske zgodovine. Pri Igorju Grdini poznavalci najbolj cenijo širino, ki jo kot doktor slovenistike in doktor zgodovine preprede z duhovitostjo in vedno znova osvetli z drugačnega zornega kota. SAŠKA TERŽAN Tri muhe na en mah Člani medgeneracijske-ga društva za kakovostno starost so v torek v laški Hiši generacij s proslavo obeležili tri dogodke. Spomnili so se 150-letnice rojstva pesnika Antona Aškerca, kulturnega praznika in valentinovega. Uvodne besede je župan Jože Rajh namenil pobudnici ustanovitve centra za starejše v Laškem, zdaj že pokojni Pavli Lapornik, ki je nekoč dejala, »če ne bomo poskrbeli za ostarele danes, kdo bo za njih skrbel jutri, ko bomo na vrsti mi?«. Nato je ta citat obesil na vidno mesto v Hiši generacij. Marija Lipovšek Schiiller je zrecitirala Aškerčev Mejnik in Prešernovega Povodnega moža, ljudski pisci so se predstavih s svojo poezijo, Mo-PZ Laško je zapel pet pesmi iz svojega repertoarja, za konec pa so se predstavih še učenci glasbene šole. BA Utrinek iz Šmocla Šmoci z novim vodstvom Študentski, mladinski, otroški center Laško ima od minulega tedna novega predsednika. Dosedanjega Janeza Benedeka je zamenjal absolvent prava in dosedanji podpredsednik upravnega odbora Šmocla Klemen Grešak. Grešak si je glede delovanja Šmocla zadal kar nekaj zahtevnih ciljev. Eden izmed njih je spodbuditi mlade, da sami ustvarjajo podobo in vsebino Šmocla. Njegov drugi cilj pa je pokazati, da problemi mladih niso nastali sami po sebi, ampak so posledica delovanje vse družbe, zato jih lahko rešujemo le skupaj in s potrpljenjem. Mladinski center se namreč po besedah Grešaka srečuje z družbeno stigmatizacijo. »Govori se, da je Šmocl dežurni krivec za uničene kažipote, prevrnjena korita, razbite steklenice in podobno v mestu.« V dokaz, da se mladi, ki zahajajo v Šmocl, ne ukvarjajo s takšnimi stvarmi, našteje nekaj prireditev, ki so se v zadnjem času zgodile pri njih: »Minuli teden je bilo, denimo, v Šmoclu predavanje dr. Dragana Pe- V Laškem o drogah Rdeči križ Slovenije je minuli teden v Laškem pripravil delovni posvet o drogah. V občinah Laško in Radeče so šele pred kratkim ustanovili Lokalno akcijsko skupino (LAS), zato so dobrodošle vsakršne izkušnje in nasveti na področju problematike drog. Na posvetu so izpostavili nekatere težave, s katerimi se srečujejo LAS-i po Sloveniji. Največji problem je, da so LAS-i prepuščeni regijskim koordinatorjem, pri čemer se skuša država odmakniti od problemalike drog. »Morda tudi zato, ker prevladuje prepričanje, da Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami še ni v tako slabem položaju, kar se drog tiče. Mi menimo, da ni tako in da je treba pravočasno in strpno skupaj z ostalimi ustanovami koordinirati delo na tem področju,« je povedal sekretar Območnega združenja RK Laško Vlado Marot. V občini Laško in Radeče bodo v kratkem ocenili stanje na področju problematike drog, na podlagi česar bodo sledile tudi aktivnosti in ukrepi. trovca, strokovnega sodelavca na Inštitutu za kriminologijo na Pravni Fakulteti v Ljubljani. Pred tem sta bila koncerta ŽPZ Korina in v večernih urah skupine East Rodeo ...« Sicer pa v Šmoclu nameravajo letos preurediti prostore, odpreti spletno kavarno, prenoviti spletno stran, pridobiti novo pisarno, še naprej sodelovati z Laškim akademskim klubom, graditi zunanjo podobo na paradnih projektih (Jam session, 13. Kres, TV-oddaje, Poem express, socialni in vzgojni projekti, mednarodne izmenjave ter drugi mednarodni projekti), povečati sredstva, ki so namenjena programu (letos prideta s pomočjo programa Mladina v Šmocl na delovno izmenjavo Francoz in Makedonec). BOJANA AVGUŠTINČIČ Za nov dom petčlanske družine Družina Jakopič-Sevšek iz Obrežja nad Radečami živi v skromnih bivanjskih razmerah. Na že sicer dotrajano hiško, v kateri se stiska pet ljudi, je med zadnjim neurjem padlo še drevo in povsem poškodovalo streho. Za pomoč družini v stiski so se odločili na OŠ Glazija, ki jo obiskujeta dva Jakopičeva otroka. Skupaj z Občino Radeče, območno organizacijo RK Laško, laškim centrom za socialno delo in Nedeljskim dnevnikom bodo družini pomagali kupiti nov dom, hiško v bližini njihovega sedanjega doma, za kar pa potrebujejo najmanj 1,8 milijona tolarjev. Za pomoč družini Jakopič-Sevšek so pri OO RK Laško odprli račun: 06000-0003706087 sklic 00022006. BA RADIO JE UHO.S KATERIM SUŠIMO SVET! r-7 «frJ J= ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT SO LET PRIJATELJSKE BLIŽINE PODČETRTEK1 ŠMARJE P. J. ROGAŠKA S. ROGATEC { Pred gradnjo prizidka Po večletnih prizadevanjih bodo v Pristavi pri Me-stinju letos gradili šolski prizidek, v katerem bo tudi prvi pristavški vrtec. Občina Podčetrtek je v uradnem listu že objavila razpis za gradnjo prizidka, ponudbe pa zbira do 7. marca. Kot je povedal župan Peter Mišja, se je z razpisno dokumentacijo oskrbelo že več predstavnikov zainteresiranih podjetij. Če ne bo posebnih zapletov, nameravajo z gradnjo prizidka začeti pred koncem marca, uporabljati pa naj bi ga začeli z novim šolskim letom. V prizidku bodo za šolske potrebe nova razdelje-valnica hrane ter dodatne šolske učilnice (prenova obstoječih je bila zaključena v preteklem letu) ter prostori za dva oddelka vrtca. Obenem bodo uredili okolico ter poskrbeli za otroško igrišče in dovozno cesto. Vrednost naložbe, skupaj z opremo, znaša 250 milijonov tolarjev, od tega bo prispevala občina 122 milijonov, ostalo pa šolsko ministrstvo. Prizadevanja za gradnjo omenjenega prizidka so v preteklih letih spremljala ne- soglasja v občinskem svetu ter širše in to predvsem glede potrebe po gradnji prizidka ter vrtca. V pristavškem koncil so opozarjali, da je gradnja nujna, drugje pa so imeli zanjo manj razumevanja. V občinski upravi Podčetrtka so ocenili, da je naložba glede na pripravljenost države za sofinanciranje prizidka, vsekakor-utemeljena. Narekujejt^fó tudi zahteve dev^tfetke ter uvedba vrtca, ki ga v tej veliki krajevni skupnosti še nimajo. BRANE JERANKO Obstoječa podružnična šola v Pristavi pri Mestinju bo letos svoj izgled povsem spremenila. Če ne bo posebnih zapletov, bodo začeli uporabljati nov prizidek že z novim šolskim letom. V Rogatcu večja knjižnica V Rogatcu so v tem mesecu odprli razširjene prostore tamkajšnje knjižnice, ki deluje kot enota Javnega zavoda Knjižnica Rogaška Slatina. Knjižnica je tako pridobila nove prostore za računalniški in čitalniški kotiček ter za neknjižno gradivo, med katerim so glasbene zgoščenke, DVD-ji in CD-romi. Med širitvijo so na novo uredili tudi ogrevanje celotne knjižnice, vodovodno napeljavo in vhodni del ter poskrbeli za klančino za lažji dostop invalidov. Vrednost naložb, ki so jih omogočili s sredstvi občine in kulturnega ministrstva ter knjižnice, znaša v celoti 5,5 milijona tolarjev. Knjižnica v Rogatcu, ki deluje v pritličju kulturnega doma, je odprta dvakrat na teden (ob torkih in petkih) ter vključuje več kot 500 aktivnih članov. Med njimi je največ osnovnošolcev, ki jim sle-dijo zaposleni in dijaki. V knjižnici pripravljajo različne prireditve, med njimi redne ure pravljic in ustvarjalne delavnice, pa tudi predstavitve knjig in njihovih avtorjev ter potopisna predavanja. Nazadnje so predstavili knjigo Svet viteštva, ki jo je napisal dr. Ivan Stopar, naslednje potopisno predavanje pa bo v znamenju kolesarjenja po Sredozemlju. BJ Nov razpis za službe Nagrada v Bistrico Med štirimi prejemniki letošnje nagrade družbe Helios za izdelavo najboljših zasnov vodnih učnih poti je iz naših krajev Osnovna šola Bistrica ob Sotli. Gre za nagrade, ki jih podeljujejo v ok viru Helisovega projekta obnove slovenskih vodnjakov. Vsaka od štirih šol je tako prejela po 250 tisoč tolarjev, nagrade pa sta ob svetovnem dnevu mokrišč slovesno podelila minister za okolje in prostor Janez Podobnik in podpredsednik uprave Helios, mag. Marko Vresk. Nagrada za izdelavo najboljših zasnov vodnih učnih poti je bila letos podeljena drugo leto. Med štirimi lanskimi prejemniki nagrad je bila osnovna šola iz Žalca. BJ Jutri, v soboto, bo zadnji dan za prijavo na ponovljeni razpis za zadnja prosta delovna mesta v novem Domu starejših občanov v Rogaški Slatini. Investitor, podjetje Comett domovi d.o.o. iz Ljubljane, išče za delo v novem domu pet negovalcev-bolničaijevter pet zdravstvenih tehnikov, ki jih s prvim razpisom ni uspel najti. Takrat se je sicer prijavilo dovolj kandidatov, vendar brez zahtevanih pogojev. Kot je povedala predstavnica podjetja Comett domovi Helena Čampa, so z odzivom na ponovljeni razpis zadovoljni, saj so prejeli v Ljubljano že več kot 30 vlog. Gre za zadnja nezasedena delovna mesta v novem domu za starejše občane, kjer bo vsega skupaj 55 zaposlenih. Vsi izbrani naj bi začeli z delom najpozneje v aprilu, kmalu po slovesni uradni otvoritvi doma, ki bo IZ marca. Vsa dela namreč potekajo po načrtih. V podjetju Comett domovi obenem pripravljajo še razpis za sprejem oskrbovancev, ki bodo živeli v novem domu. Objavo tega razpisa napovedujejo za 24. februar, doslej pa Dolgotrajno iskanje direktorja so evidentirali že približno sto vlog kandidatov. BRANE JERANKO V knjižnici v Rogatcu imajo več kot 500 aktivnih članov, med katerimi prevladujejo osnovnošolci. V tem mesecu so odprli razširjene prostore. Svet zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, ki deluje ná območju šestih občin Obsótelja in Kozjanskega, bo po vsej verjetnosti še v tem mesecu sprejel odločitev o ponovnem razpisu za imenovanje direktorja za prihodnja štiri leta. " " Funkcijo direktorja opravlja trenutno kot vršilec dolžnosti dolgoletni direktor zdravnik Janko Čakš, kar lahko traja ripjveč leto dni. Cakš je vršilec dolžnosti zato, ker po razpisu maja lani ni prejel soglasja vseh občin soustanoviteljic, med njimi Podčetrtka in Rogaške Slatine, kjer so se pritoževati zaradi pomanjkanja zdravnikov. Svet zavoda je tako oktobra lani sprejel ponovni sklep o razpisu za direktorja, decembra pa je bil izbran za novega direktorja ZD Na čelu ZD Šmarje pri Jelšah je za leto dni kot vršilec dolžnosti zdravnik Janko Čakš. Šmarje pri Jelšah univerzitetni diplomirani ekonomist iz Kamnika, ki je pozneje poslal odstopno izjavo. Na nov razpis se lahko po veljavni zakonodaji prijavi tudi sedanji vršilec dolžnosti Janko Čakš, saj lansko negativno mnenje dveh občin na nov postopek imenovanja nima vpliva. BJ Kdo je kriv za zamude? Vzkliki »Smrt Fazarincem!« zaradi opozarjanja na pomanjkljivosti pri načrtovani gradnji Tuša v Vojniku V Vojniku se že lep čas govori, da bo v mesto prišla trgovina TUŠ. Otvoritev so napovedovali že za lanski december, dosedaj pa investitorjema, Kmetijski zadrugi Celje in Engrotušu, ni uspelo pridobiti nid gradbenega dovoljenja. Kot razlog za zamude predsednik Kmetijske zadruge Celje Marjan Kovač navaja neposrednega soseda Franca Fa-zarinca, ta pa pojasnjuje, da sta za vse zamude kriva investitorja sama, saj nista pravočasno uredila nujnih stvari v zvezi z ureditvijo protiplavnih rešitev in varovanjem okolice. Potrebne dokumente za izdajo gradbenega dovoljenja sta investitorja Kmetijska zadruga Celje ter Engrotuš na upravno enoto oddala šele lani sredi decembra, pripoveduje neposredni sosed načrtovanega objekta Franc Fazarinc. »Mislimo, da očitki, da zaviramo izgradnjo tega centra, niso primerni, kar lahko tudi dokažemo, in jih ne more nihče naslavljat na nas. Če so res nastali, so to po krivdi investitorjev in občinskih faktorjev, Zemljišče, na katerem bo kmalu ki niso že od vsega začetka upoštevali vsega tistega, kar je nujno, da ta projekt ne predstavlja zmanjšanja kvalitete bivanja Vojničanov.« »Investitorjem bi morali prepustiti del zemlje, da bi lahko nemoteno vzdrževali svoje bodoče objekte,« pripoveduje Vili Kveder, »zato smo si zdaj, ko stal S parov objekt v Arclinu, že pri investitor ni naletel na večje težave. to ni več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, oddahnili.« »Zares, zelo smo si oddahnili, saj bi me sicer bilo sram hoditi po Vojniku, ker bi ljudje mislili, da mi zaviramo gradnjo,« dodaja njegova žena Ljudmila. Čeprav bodo s protipo-plavnimi zaščitami končali pred njihovo hišo, sta zakonca za gradnjo. Očitno tukaj zadovoljna. »Namesto protipo-plavnega zidu bi nam postavili nek steber na sredi zemljišča,« pripoveduje Vili Kveder, »si bomo že sami še naprej urejali strugo tako kot dosedaj.« Že pred leti, ko so gradili Merca-toijevo trgovino, si je podtalnica našla novo pot skozi njihovo hišo in jim naredila ogromno novih stroškov, da so prostore preuredili. Tudi takrat so si morali pomagati sami. Kam bo zdaj, zaradi bodoče gradnje, šla podtalnica, še posebej tista, ki pride s Tomaževega hriba, pa skrbi Franca Fazarinca. Ne dolgo nazaj je namreč šolo in nekatere stanovanjske objekte zalila voda s fekalijami. Še drugi pomisleki se mu ob gradnji porajajo, ki pa, začuda, nikogar drugega ne skrbijo. »Dovoz in izvoz iz bodočega centra je od obstoječega semaforiziranega križišča oddaljen borih nekaj metrov, kar ob podatku, da skozi Vojnik dnevno pelje 17 tisoč vozil, pomeni, da bo gneča na cesti še večja. Ob tem pa se bo po obeh narejenih ekspertizah, tako tistih, ki jih je dala narediti Kmetijska zadruga Celje kot jaz, povečale emisije v zraku, in seveda tudi hrup,« pripoveduje Fazarinc. »Še nekaj me skrbi. Objekt bodo zaključili v štirih mesecih, zaščito pred poplavami pa bodo zgradili v dveh letih. V med-časju pa bomo Vojničani izpostavljeni povodnji. To se mi vsekakor ne zdi korektno, za- to mislim, da bi protipoplav-na zaščita morala biti postavljena pred začetkom gradnje trgovsko-poslovnega objekta, saj bi na ta način zaščitili tudi omenjen objekt. Ampak, kadarkoli rečem investitorjem, da kaj manjka, da bi bilo potrebno kaj spremeniti, so užaljeni.« Očitno pa je moč kapitala v Vojniku precej močna, saj se, za splošno dobro, tudi občina zelo trudi, da bi center začeli čimprej graditi. S tem bodo dobili nova delovna mesta (ali prerazporedili obstoječa), pošta bi stala na manj nevarni lokaciji in podobno. Kaj se bo zgodilo z delovnimi mesti v obstoječi trgovini v Vojniku, se še nihče ne sprašuje. Tudi povečanje emisije v zraku in gneča na cesti obremenjuje zgolj Fazarinca, ki zaradi tega, ker si skuša domačo hišo, v kateri z ženo živita že mnogo let, ohraniti vsaj deloma tako, da bo v njej lahko še kolikor toliko mirno spal, od nekaterih Vojničanov posluša vzklike »Smrt Fazarincem!«. ROZMARI PETEK 1Ï. 1CH> Grafično podjetje d.o.o, OPERATER NA DODE-LAVNIH STROJIH V TISKARNI (M/Ž) Opis dela: - strokovno delo pri dodelavi računalniških in drugih tiskovin - delo na znašalnih, zgibal-nih in lepilnih strojih Pogoji: - srednja ali poklicna šola tiskarske ali druge tehnič- - tehnične spretnosti in zaželeno znanje dela na do-delavnih strojih v tiskarni Ponujamo: - možnost priučitve - delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in življenjepisom pričakujemo v 15 dneh na naslov: INO d.o.o., Cesta v Trnovlje 7, 3000 CEUE, telefon 03 42 54 100, e-pošta: ino@ino.si M CENTER R aa® : Drobtinice arhitekture v Zrečah V avli kulturnega doma v Zrečah je na ogled razstava Drobtinice arhitekture, ki jo je pripravil Zavod za mladino Zreče v sodelovanju z mladimi avtorji: Dominikom Sagadinom, Boštjanom Matuljem, Ingrid Vindiš, Maticem Lašičem in Blažem Slivnikom. Razstava je že ob odprtju ob slovenskem kulturnem prazniku naletela na veliko zanimanje obiskovalcev, saj so se avtorji izkazali ne le z zanimivimi, temveč tudi izvirnimi rešitvami. Posebne pozornosti je bil deležen študent arhitekture Dominik Sagadin, ki je tudi eden izmed treh prejemnikov priz- nanj in nagrad, ki jih je podelila Občina Zreče ob letošnjem kulturnem prazniku. V domači občini so ga nagradili za vrsto projektov, ki so prispevali k urbanističnemu razvoju lokalne skupnosti, seveda pa je bila opažena tudi študentska arhitekturna nagrada, ki jo je prejel na Piranskih dnevih arhitekture novembra lani. Na med- narodnem srečanju držav iz jadranske regije od leta 1989 za najboljše stvaritve podeljujejo prestižne nagrade pi-ranesi. Ena izmed nagrad je tudi študentska in prav to je lani prejel Sagadin. V obrazložitvi so zapisali: »Dominik Sagadin je nagrajen za nalogo Transformacija transportnega kontejnerja, ki jo je izdelal pod mentorstvom Borisa Leskovca in Andreja Mahoviča. Naloga bivalne prostore običajnega stanovanja razporeja v standardne ladijske kontejnerje, ki so postavljeni pokonci. Na eksperimentalen način se ukvarja z redefinicijo sodobnega načina bivanja. Prostore od vhoda, servisnih, bivalnih in delovnih prostorov smiselno in spretno razporedi po vertikali in jih poveže s hidravličnim dvigalom. Simulacija postavitve v tipično strukturo enodružinskih hiš nazorno prikazuje kakovosti bivanja, ki jih omogoča projekt. Z inovativno reciklažo industrijskega izdelka, kakršen je ladijski kontejner, je Sagadin pokazal veliko načrtovalske spretnosti in obvladovanja prostorskih razmerij.« V Zrečah se je Dominik Sagadin s svojimi risbami v domačem okolju že predstavil na skupni razstavi Zavoda za mladino Zreče, to študijsko leto pa je tudi štipendist Likovnih prijateljevanj. MBP (nov poslovni objekt; nasproti EMA v Celju) Telefon: 03 490 9000 • odkup in prodaja . parkirni senzorji rabljenih GSM aparatov . avtoalarmi • servis GSM aparatov . avtoakustika • avtoinstalacije za GSM aparate • centralna zaklepanja ELMARK Dejan Kovač, s.p. Mariborska cesta 67 3000 Celje KULTURA 15 Pol milijona za koleselj V Pokrajinskem muzeju Celje so z denarjem, ki jim ga je konec lanskega leta podarila Banka Koper, kupili koleselj s konca 19. stoletja. Nova pridobitev je vredno skoraj pol milijona tolarjev. Koleselj je bil narejen po naročilu in namenjen predvsem za prevoz ljudi. Izdelali naj bi ga leta 1892 v Rušah pri Mariboru, uporabljali pa so ga na kmetiji PiŠotek v Konjiški vasi. Na podeželju je bil koleselj do uporabe avtomobila znak socialnega statusa lastnika, saj si ga nekoč ni mogel privoščiti vsakdo. Stroški nabave in vzdrževanje konj za vleko so bili za povprečno kmetijo previsoki. Koleselj, ki ga je od Karli-ja Lebra odkupil Pokrajinski muzej Celje, so prvič obnovili leta 1950, nato pa ponovno pred šestimi leti. Koleselj je sedaj varno shranjen v de-poju kočij Leber na Dobrni, kjer ima Pokrajinski muzej Celje že zbirko sedemnajstih kočij, kolesljev, ročnih vozičkov, ciz... Najstarejša prevozna sredstva v depoju segajo v drugo polovico 19. stoletja. BA Roman Nussdorfer iz Banke Koper, PE Celje in direktorica Pi skega muzeja Celje Darja Pirkmajerna koleslju Novo pesniško zbirko Ivana Dobnika z naslovom Rapsodija v mrzli zimi so predstavili v Žalcu. S pesnikom se je pogovarjal Zoran Pevec. Ivan Dobnik, doma iz Šma-tevža v Savinjski dolini, se je rodil v Celju leta 1960, osnovno šolo obiskoval na Gomilskem in v Prehodu, gimnazijo v Celju, v Ljubljani pa študiral filozofijo in primerjalno književnost. V letih 1988 do 1995 je bil zaposlen v Knjižnici Bežigrad. Je član uredniškega odbora revije Apokalipsa in soustanovitelj ter odgovorni urednik Poe-tikona, revije za poezijo in poetično. Do zdaj je objavil že štiri pesniške zbirke. Peta zbirka obsega 39 pesmi in je bila v prvi različici zapisana marca 2004, druga je bila ob- Še se bomo smejali Smeh bo v Celju doma tudi ta konec tedna. Potem ko so se Dnevi komedije minuli petek začeli z dramo, oprostite, s SNG Drama iz Ljubljane, ki se je predstavila kar z dvojno »porcijo« smeha (Enim španskim komadom in Scapinovimi zvijačami), bomo nocoj videli, kaj se zgodi, kadar mačke ni doma. Na Dneve komedije namreč z istoimensko predstavo prihaja Špas teater iz Mengša. Za prešerne obraze bo poskrbela zasedba odličnih igralcev, od Ljerke Belak, Slavka Cerja-ka, Boruta Veselka in drugih. Jutri bo smeha željno občinstvo z Beneškima dvojčkoma zabavalo Mestno gledališče ljubljansko. Bo kateri od omenjenih predstav uspelo prehiteti Scapinove zvijače, ki jim je občinstvo v soboto prisodilo visoko oceno 4,75? Pustimo se presenetiti ... In vabljeni v knežji Talijin hram tudi v nedeljo ob 17. uri na ogled domače predstave Let nad kukavičjim gnezdom, ki je uvrščena v spremljevalni program festivala. Skoraj celotnemu celjskemu ansamblu bo na odru v vlogi kaznjenca v norišnici Randla P. McMurphyja delal družbo Jernej Šugman, sicer Član ljubljanske Drame. BA 108 min., (Casanova), romantična komedija Režija: Lasse Hallstrom Igrajo: Heath Ledger, Sienna Miller. Jeremy Irons, Oliver Piatt, Lena Olin Ze v Planetu Tus! Podeželje in njegovi portreti Do izteka februarja bo v Sa-vinovem salonu v Žalcu svoja dela razstavljal Stojan Kerbler. Ptujski fotograf, ki je poleg številnih priznanj dobil tudi nagrado Prešernovega sklada, je znan predvsem po portretih, ki jih je posnel v Halozah in ki s poetičnim realizmom predstavljajo tamkajšnji vsakdanjik. Serija o prebivalcih Haloz seje začela že pred desetletji inje nastajala dlje časa. Kerbler je kot dokumentalist našel trenutke, ki so značilni za taprostor, kije v prejšnjem stoletju ekonomsko zaostajal. A ravno zato je dlje kot v ostalih pokrajinah ostala prisotnost neke preteklosti, ki so jo srečevale starejše generacije in jo danes poznamo predvsem še iz pripovedk iň s fotografij. Značaj njegovih del izključuje sentimentalnost ali fotografski piktoria-lizem, ki je v času modernizma določal likovni izraz naših fotografov. Kerbler je v šestdesetih in sedemdesetih letih sodeloval s skupino mariborskih fotografov, ki ji je uspelo uveljaviti subjektivi-zem, s katerim so se odmaknili od tedanje »klubske« fotografije pri nas. Takrat so se prvič začela postavljati resna vprašanja o fotografiji kot povsem enakovredni likov- ni disciplini, imprimer v primerjavi s slikarstvom. in kot pri večini dokumentarnih fotografij tudi pri njegovih najdemo številne pomene, ki se v posameznem delu sestavljajo v neko novo celoto. Zato teh del ne moremo obravnavati le z ene perspektive, saj se s tem oriše le posamezen poudarek. Fotografije so sestavljene kot majhni likovni eseji, kjer nastopa posameznik s svojo preteklostjo, vpeto v nacional- no zgodovino, u kateri je našel svoj socialni pomen. Vsak lik je izrazito individualen, dostojanstven v svoji skromnosti in pristen v domačem prostoru. Avtor, poznavalec novejše evropske fotografije, ki seje oblikovala na podobnih izhodiščih, se tako pridružuje tistim fotografom, ki s svojo humanistično naravnanostjo ne opisujejo le časa, ki je minil, temveč ple-menitijo tudi našega. BORIS GORUPIČ Rapsodija v mrzli zimi javljena v reviji Sodobnost, zadnja pa je izšla konec lanskega leta, ko jo je izdala Družba Piano. Ivan Dobnik živi in ustvarja kot samostojni književnik v Ljubljani in Šmatevžu pri Gomilskem. Že dolgo je prisoten na slovenski pesniški sceni in se drži ozadja, ne sili v ospredje in tiho ter vztrajno pili svoje pesmi. Nekaj utrinkov z razstave Slavíci Tesovnlk v galeriji MIK Celle Ko nastane zgodba... v celjski galeriji Mik so od 9. februarja in vse do 13. aprila na ogled dela slikarke, ki se ne more pohvaliti z dolgoletnim umetniškim stažem, so pa morda prav zato njene slike polne svežine, barvitosti in osebnega pristopa. »Platno je nedorečena reč brez zgodbe, dokler se ga ne dotakne moj čopič,« pravi Slavica Tesovnik in z navdušenjem v likovnem jeziku pripoveduje o naravi in svoji okolici. Le-to skuša ujeti na slikarsko platno. Včasih s pomočjo fotografskih predlog, drugič po svoji domišljiji, s prijazno dobrohotnostjo in veseljem do vseh vrst pojavnosti. Njene kompozicije so trdne z notranjo napetostjo, hkrati pa preproste in abstrahirane. Kot takšne neposredno učinkujejo na gledalca in ga s svojo neposredno sporočilnostjo spravljajo v različna pozitivna razpoloženja. PROMOCIJSKO BESEDILO ME Bank Austria Creditanstalt Telovadnica je najprej prizorišče resnega, pa vseeno zabavnega tekmovanja, zvečer pa se spremeni v plesno dvorano in skupno spalnico. Prva skupina z učiteljico Urško Groleger. Škratje so spali v šoli Že tretje leto zapored so učenci tretjih razredov Osnovne šole Ob Dravinji preživeli noč in dan v šoli Pred tremi leti so se v Osnovni šoli Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah prvič odločili, da otrokom, takrat pr-vošolcem, približajo šolo še na nekoliko drugačen način. Pripravili so jim pestre popoldanske delavnice, ki so se zvečer končale s plesom in spanjem v šoli. Otroci so bili navdušeni, zato so uspelo zamisel ponovili tudi lani in letos. Prvo šolsko leto so spanje v šoli naslovili Pike in gusarji spijo v šoli, ker se je celotno šolsko leto odvijalo v stilu domiselne in navihane Pike Nogavičke ter neustrašnih. a prijaznih gusarjev. Učiteljice so ob pomoči vzgojiteljic za 39 šestletnikov pripravile športno delavnico v telovadnici in kuharsko v gospodinjski učilnici, kjer so otroci sami pripravili večerjo. »Po večerji smo uredili in pripravili učilnici za spanje. MiZe in stole smo potisnili v kot in po razredu položili blazine ter nanje razgrnili spalne vreče. Sledil je obred umivanja in preoblačenja v pižame. V avli šole smo si pri voščili nočno zabavo v pižamah in okoli 21. ure, ob pravljici za lahko noč, utonili v sanje. Noč je bila skoraj pre- kratka, saj smo zjutraj spali do 7.ure, ko smo se preoble-kli, umili in pripravili razred za pouk,« se spominja učiteljica Urška Groleger. Ker je spanje v šoli navdušilo otroke, program pa so podprli tudi starši, so ga naslednje leto nadaljevali. Tisto léto je bil njibov junak Kekec, zato so privzeli njegovo in Mojčino ime. Tokrat so pripravili učno uro Pes v razredu (s pravo, živo psič-ko Taro). Spali so v tclovad niči. Seveda ni šlo brez plesa v pižamah in pravljice za lahko noč. In ponovitve v tem šolskem letu. Učiteljica Sonja Rak je vodila izdelavo papirnatih srčkov. Za srčkov ples in za razstavo. Škratje spijo v šoli, so letos rekli. Zato, ker bodo letos na zaključnem izletu raziskovali Škratovo pot na Ro-gli, na to pa se je seveda treba dobro pripraviti. Sedaj že 8-letniki, torej učenci tretjih razredov, so ostali v šoli prejšnji četrtek. Razdelili so se v tri skupine, tako da so se lahko vsi zvrstili v delavnicah. V ustvarjalni delavnici so izdelali krasne srčke, s katerimi so popestrili srčkov ples, na ogled pa so sedaj tudi na razstavi v avli šole. V glasbeni delavnici so, kaj drugega, peli in plesali, v športni pa je šlo zares, saj je bilo tekmovanj e v premagovanju ovir resno in zagreto. Misli malih škratov »Meni je najbolj všeč v telovadnici, ko tekamo in se igramo. Zabavno je zvečer, ko svetimo s svetilkami in nagajamo drug drugemu,« pravi Marko Perlič. »Najlepše je zvečer, ko poslušamo pravljico in potem skupaj zaspimo,« je bolj romantična Urška Drofenik. »Meni pa je najbolj všeč ples, ko mečemo v zrak igračke. Predlani je bilo hecno, ko smo v razredu pospravljali mize, da smo naredili prostor za spanje,« doda Ana Noner. Srčki, ki so jih letos naredili, so ji seveda tudi všeč, pa Jaki Megliču tudi: »Naredili smo jih za srčkov ples, potem pa jih bomo še razstavili, da jih bodo lahko vsi videli. Ponoči se pa strašimo,« ne more iz fantovske kože. Izak Bytyqi ima rad glasbo: »Lepo je, ko pojemo in ko učiteljica igra na klavir. Pa zvečer, ko je tema in svetimo s svetilkami, zraven pa igra glasba. To je res fino.« Laura Kobale ima širši pogled na spanje v šoli: »Lepo je, ker nihče ni sam, ker so tu prijatelji. Vsi smo skupaj, pojemo, plešemo, klepetamo. Lepo je prespa-ti v šoli in se zjutraj zbuditi med prijatelji.« MILENA B. POKLIC Investirajte varneje. Trikrat varneje! Uravnotežen vzajemni skladCapital InvestGuarantee Basket2013 investiravnajboljše vrednostne papirjena kapitalskem trgu Vzhodne in Srednje Evrope. Zaklenite svojo glavnico s trojno garandjo Bank Austria Creditanstalt AG Dunaj in si pridobite priložnost za rast svoje naložbe. Vplačila v sklad so možna do 29. septembra 2006. Ogrevanje za večerni ples z učiteljico Antonijo levart, ki je edina letos prvič prespala v šoli. Pa tako velika je že. mm tlDNII 17 sala, huh, več se ne morem spomniti. Furnirastih in ročno žganih embalaž za steklenice naredim največ, ker mi jih otroci in prijatelji sproti odnašajo, izdelal sem pet kompletov jaslic, pa mi je komaj uspelo obdržati ene,« se nasmehne. Ker obožuje brkljanje okoli svojega vikenda, si je za vsak primer izdelal kopijo, jo pobarval in opremil z otroki in vnuki, da je videti pristna. »Ideje dobim kar sproti, ko recimo listam oglasne letake. Zagledam kakšno stvar, malo razmislim, kako bi jo naredil in se lotim. Ne posnemam do potankosti, vedno kaj naredim po svoje. Tudi v trgovinah opazim marsikaj, kar mi potem ne da miru.« Pravi, da ima veliko časa, zdaj ko ni več v službi. Zato mu fii žal nekaj ur, za najzahtevnejše lesene predmete pa celo nekaj dni. Največ časa mu vzamejo jashce, tri dni, medtem ko embalažo za steklenico naredi zelo hitro. »Sam sem si izdelal tudi žgalno napravo - vse iz odpadnih materialov. Vsakemu izdelku vtisnem vzorec, po lastni presoji jih bolj ali manj okrasim,« se pohvali. Najprej načrtov ni hotel izdati, potem se je le ojunačil. Začel bo izdelovati lesene luči v obliki zvonca. Elektrika, se namuzne, je še ena ljubezen. Čeprav bo izdelava svetil kar zapletena za izdelovanje, se Franc Koštomaj izziva ne bo-ji- ANA-MARIJA BOSAK Ni ga čez les! Celjan Franc Koštomaj zna koristno uporabiti vsak košček lesa Izbruh množičnega potrošništva na vsakem koraku ponuja industrijske izdelke, ki naj bi bili nepogrešljivi pri vsakdanjih opravilih ali pri izjemnih priložnostih. Mogoče ste vsaj potihem med tistimi, ki vam več pomenijo ročno izdelani predmeti. Vanje je navsezadnje vloženega veliko truda, kaj šele znanja, delovnih ur in idej. Spreten z rokami je tudi Franc Koštomaj iz Celja, invalidski upokojenec. Ko zagleda les, se mu oči zasvetijo. Skoraj videti je, kako v glavi že reže, sestavlja, lepi, oblikuje. Ker dneve, sploh pozimi, pretežno preživlja doma na toplem, ga je pred kakšnim letom prijelo, da bi izdeloval razne predmete. Prvi izdelek, s katerim se še zdaj rad pohvali, je mlin na veter, kot jih poznajo na Popravek in opravičilo V 12. številki Novega tednika smo na tej strani pod naslovom Švicarski gardisti kot »šparovčki« pisali o mladem in obetavnem skorajšnjem arhitektu Boru Pungerčiču iz Celja, ki je s svojim projektom prenove ljubljanskega Trga republike v kategoriji arhitektura zmagal na natečaju z naslovom Realising your potential (Ujemi priložnost), ki ga je razpisal British Council Slovenia. Žal pa smo kar nekajkrat Bora Pun-gerčiča »prekrstili« v Roka Pungerčiča, za kar se bralcem in Boru iskreno opravičujemo. Uredništvo Primer informativnega izračuna gotovinskega kredita za komitente: *V izračunu EOM so zajete ol stroški zavarovanja kredita. EOM je izračunan ob predpostavki, da je celoten znesek kredita porabljen na dan 28.2. 2006. Ne zamudite posebne ponudbe potrošniških kreditov -do 28. februarja 2006 v vseh poslovalnicah Abanke! ABANKA Nizozemskem. Potem pa zamislim ni bilo konca. Uporablja ostanke furnirja in odpadnih lesenih zabojč-kov za sadje in druge materiale, ki jih kdo drug malomarno zavrže in ne zna več uporabiti. »V trgovini si izprosim lesene zaboje od sad- ja. Iz njih lahko marsikaj naredim, so hvaležen material. Ljudje marsikaj zavržejo, jaz pa znam to uporabiti. Denimo zamaške od pijač, razne otroške figurice ... « pravi Franc. Prijatelj mu iz furnirnice prinaša ostanke furnirja, sam pa marsikaj, kar bi sicer romalo v smeti, poišče tudi doma. Paleta njegovih izdelkov je obsežna. Niti ne zna našteti vsega, kar si upa izdelati. »Znam narediti hišice, jaslice, embalažo za steklenice, okvirje za slike in fotografije, razne stavbe, držalo za pi- Franc Koštomaj z lučjo v obliki zvonca r 7a info@abar»ka„sî www.abanka.si Abators 080 1 360 Za lahkotnejše spuste po belih poljanah, za prijetnejše zimske počitnice in za vse, kar vam še pride na misel -potrošniški krediti Abanke do 1.000.000,00 SIT in dobo vračanja do 3 let po posebej ugodnih obrestnih merah od 6 % do 6,5 % za komitente in od 6,7 % do 7,8 % za nekomitente, odvisno od dobe vračanja. Panes oba v Utrip na zimskih olimpijskih igrah je le poživil moški hokej, naši skakalci so na srednji skakalnici razočarali, Petra Majdič je za dobrih 8 sekund zaostala za bronom (6. mesto) v teku na 10 km, danes pa bosta na prizorišče odpotovala smučarja s Celjskega. Ana Drev iz Šmartnega ob Paki se je v zadnjih dneh pripravljala na Golteh, Velenjčan Bernard Vajdič pa v Kranjski Gori. Član SD Unior Celje bo odhod pričakal v Ljubljani, kjer živi z izbranko iz Trbovelj. »Počutim se dobro. V Španiji sta bili slalomski progi evropskega pokala slabo utrjeni, v dveh veleslalomih pa so mi uspele štiri dobre vožnje in uvrstitvi na 5. mesti,« je začel prijazni »Beri«, ki ga je v našo medijsko hišo pred leti prvič pripeljal takratni predsednik celjskega kluba (Unior) Janko Šopar in napovedal, da si bo po prvi Vajdi-čevi zmagi nad Juretom Koširjem obril brke, kar je tedaj izpolnil z zamudo. »Smučati sem začel pod vodstvom trenerja Cirila Kugoniča - Cica, kasneje me je prevzel Pavel Harnold, v Celju pa sem dolga leta delal s Cenetom Jovanom. Razšla sva se, ko sem postal reprezentant, on pa se je odpravil h Kosteličem. Zdaj pač je, kakor je ...« se Bernard spominja odlične strokovne pomoči. Zdaj nad njim bdita Janez Šmitek in Jani Hladnik. V tej sezoni je njegov glavni preskok uvrščanje v druge vožnje svetovnega pokala. V veleslalomu je pričakoval več, saj mu je šlo zelo dobro v evropskem pokalu. Prepričan je, da ima še precej rezerv. Obžaluje pa drugo vožnjo in polom v Weng-nu, potem ko je izjemno odpeljal prvi slalom in zasedel 8. mesto. V svetovnem pokalu je med slalomisti 32., v veleslalomu pa je zbral komaj 4 točke. Formo ocenjuje za zelo dobro, osrečilo pa bi ga približanje širšemu vrhu. Veleslalom bo v ponedeljek, slalom pa v soboto, 25. februarja. Drevova bo na Štartu supervelesla-loma v nedeljo, veleslaloma pa čez teden dni. DEAN ŠUSTER PANORAMA ROKOMET Pokal Slovenije Četrtfinale, prva tekma: Krka - Celje Pivovarna Laško 27:25 (14:11); Kukavica 10, Erčulj 8; Gajič 10, Ivan-kovič, Kokšarov 4, Kozoma-ra, Hribar 3, Mlakar 1, Gorenje - Trimo Trebnje 27:25 (12:11); Zrnič 10, Kavaš 6, Bedekovič 3, Oštir, Ilič 2, Sirk, L. Dobelšek, Rezniček 1; Skube 6, Bezjak 5. 1. SL - ženske 17. krog: Burja - Celeia Žalec 23:38 (10:17); Kožul 5; Cerar 14, Čerenjak 6, Jeriček 4, Grčar, Toplak, Globačnik 3, Futač, Pristavšek 2, Strgar 1. Vrstni red: Krim 30, Inna Dolgun 24, Celje Celjske mesnine, Celeia Žalec 22, Olim pija 21, Ptuj 18, Loka kava 16, Kočevje 14, Brežice 10, Izola 8, Maks 5, Burja 2. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 17. 2. MALI NOGOMET 1. SL, 15. krog: Kobarid -Nazarje (19), Škofije: Tomi - Dobovec (20.30). . 2. SL - vzhod, 14. krog, Živex Loka - Benedikt (20). SOBOTA, 18. 2. ROKOMET 1. SL - moški, 16. krog: Celje Pivovarna Laško-Slovan (18.30). Trojka v lovu na pokal Ta konec tedna se v Jadranski in 1. A-ligi ne igra redni krog, saj so na sporedu zaključni turnirji pokala. Slovenski se je sinoči začel v Domžalah. Za naslov se poteguje osem klubov, brani pa ga Union Olimpija. Med njimi so tudi tri ekipe s Celjskega, ki niso imele sreče z žrebom, a bodo kljub temu skušale pripraviti presenečenje in priti vsaj do velikega finala. Še najbolj se z njim seveda spogledujejo Laščani. Je proti Slovanu kaj možnosti? Laščani so v četrtfinalu dobili Geoplin Slovan, ki jih je letos v Jadranski ligi že dvakrat premagal. Moštvo, ki ga vodi tvorec največjih uspehov košarke v Laškem Aleš Pipan, je tudi edino, ki se v regionalni ligi kosa z ekipami iz sosednjih držav, istočasno pa je tudi edino, ki ima še možností - in to povsem realne - da se udeleži zaključnega turnirja osmerice te lige, ki bo v Sarajevu. Odmevna je bila predvsem Slovanova zmaga v Zadní minulo soboto in roko na srce, pivovarji nimajo veliko možnosti. A košarka je nepredvidljiva igra in morebitno podcenjevanje s strani Kodeljev-čanov in dober dan Laščanov lahko prineseta presenečenje. Ker bo zmagovalec tega dvoboja igral proti bistveno slabšima moštvoma iz sosednjega četrtfinalnega para, odpira zmaga v drevišnjem dvoboju na široko vrata finala, za kar se vsekakor velja potruditi. Polfinale zreška realnost Elektra je v prvem srečanju igrala proti domačemu Heliosu, ki ne skriva velikih ambicij po osvojitvi lovorike, zaradi česar se je tudi odločil za organizacijo zaključnega turnirja. Tretji predstavnik celjskega bazena bo ekipa Rogle iz Zreč, ki na turnirju nima nikakršnih ambicij, a ji bo kakšno srečanje še kako prav prišlo. Po zmagi v Kopru se je optimizem vrnil v vrste Rogle, ki je lahko neugoden nasprotnik prav vsaki ekipi. V Kopru so dobro igrali tako zunanji igralci kot centri in proti Kraškemu zidarju so možnosti povsem izenačene. Če bodo Zrečani uspeli odigrati, tako kot znajo. čeprav brez Boštjana Sivke, potem bi lahko prišli v sobotni polfinale, kar je tudi optimum za ekipo Slobodana Be-niča. Laščani bi ob morebitni zmagi s Slovanom v pollinaiu igrali z zmagovalcem dvoboja Rogla - Kraški zidar, Elektra pa ob morebitnem uspehu proti Heliosu proti zmagovalcu dvoboja Loka kava - Union Olimpija. Dodajmo tudi, da se igra pokal v Sloveniji po pravilih Fibe in ne Uleba, tako da tekme sodita le dva sodnika. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN Jeff McMillan bo drevi igral proti Slovanu, Jimmie Hunt ( z žogo) pa bo jutri zabijal na Ponikvi. Komu trinajsti finale na Polzeli? Odločilni boji za končno razvrstitev v Savinjski košarkarski ligi bodo v nedeljo v polzelski dvorani. Ligo že 12 let vodi ŠKD Koš Polzela. Letos je sodelovalo 10 moštev s širšega celjskega območja. Prva tekma bo že zgodaj dopoldne (glej spored v rubriki Vikend pod koši), ob 18. uri pa bo vodilno moštvo po rednem delu lige, domači Brglez.com Polzela, z Matjažem Cizejem, Veljkom Petranovičem, Benom Pungartnikom in kapetanom Danilom Turnškom skušalo obraniti lanskoletni naslov. Dosedanji zmagovalci od leta 1994 naprej: TVD Partizan Mozirje, Ciklosport Velenje, Norma Soft Velenje, Dravograd, ŠD Mozirje, Prebold, Veterani Pivovarna Laško, ŠD Savinja 2000 Ločica, Vepol Velenje, Velenje in Brglez.com Polzela. DEAN ŠUSTER NEDELJA, 19. 2. ROKOMET 1. SL - moški, 16. krog, Velenje: Gorenje - Prevent (18). 1. SL - ženske, 17. krog: Celje Celjske mesnine - Ptuj ( 18). NA KRATKO Usodna soigralka Antwerpen: Rusinja Dinara Safina je s 6:2 in 6:4 izločila Velenjčanko Katarino Sre-botnik v drugem krogu teniškega turnirja v Belgiji. V dvojicah sta soigralki, drugi nosilki. Srebotnikova je v uvodnem krogu premagala osmo-postavljeno Italijanko Francesco Schiavone s 6:4 in 6:2. - Knapise ne predajaj© Velenje: Nogometaši Rudarja so na pripravljalni tekmi premagali Maribor Pivovarno Laško s 3:1. Na igrišču z umetno travo je dva gola dosegel Zoran Pavlovič, enega pa Denis Grbič. Zmaga je odlična vzpodbuda za varovance trenerja Romana Frangeša pred nadaljevanjem tekmovanja v prvi slovenski ligi, kjer pa so pred "misijo nemogoče". Na zadnjem mestu imajo 6 točk. Bela krajina pa 18. Višje sledita Koper 21 in CMC Publikum s 23 točkami, ki se je včeraj na Olimpu pomeril z Dravinjo, v uvodnem spomladanskem krogu pa bo v nedeljo, 5. marca gostil Maribor Pivovarno Laško. (DŠ) VIKEND POD KOŠI PETEK, 17. 2. Pokal Slovenije, zaključni turnir, Domžale: Pivovarna Laško - Geoplin Slovan (18), Rogla - Kraški zidar (20.30). ............SOBOTA, 18.2........ Pokal Slovenije, polfinale: zmagovalec A (Helios -Elektra) - zmagovalec B (Loka kava - Olimpija) (18), zmagovalec C (Pivovarna Laško - Slovan) - zmagovalec D (Rogla - Kraški zidar) (20.30). 1. B SL, 19. krog. Slovenske Konjice: Banex - Bežigrad, Polzela: Hopsi - Cerknica, Nova Gorica: Gorica -Celjski KK (vse 19). 2. SL - vzhod, 18. krog: Prebold - Maribor, Janče - Nazarje (obe 19), Ptuj - Pivovarna Laško mladi (20). 3. SL - vzhod, 16. krog, Pragersko - Vojnik (18), Podčetrtek: Terme Olimia - Pa-loma (19), Prevalje: Koroška - Rogaška (20). NEDELJA, 19. 2. Pokal Slovenije, finale (16). Savinjska liga - Br-glez.com, končnica, tekma za 7. mesto: Pizzeria 902 -Odgovor (9.30), tekma za 5. mesto: Parižlje - Tweed (11), tekma za 3. mesto: Gomilsko - GG Steklarstvo (16), tekma za prvo mesto: Br-glez.com - Fantasy (18). SPORT 19 Dirigiral bo Dragan Gajič Vodstvo rekreacijske košarkarske lige iz Šentjurja, ki se imenuje Kokla, je prišlo na zanimivo idejo, da pripravi Dan košarke na Ponikvi, na katerem se bosta pomerila KK Ponikva in Selekcija lige Kokla. Ker je na Šentjurskem trenutno pravi hit košarkarski klub Alpos Kemoplast, se bo tudi slednji aktivno vključil. V metanju trojk se bodo namreč pomerili vipovci, člani UO KK Alpos Kemoplast Jože Artnak (sicer tudi podpredsednik občine Šentjur), Dušan Debenak, Igor Jecl, Peter Lapornik, Jože Palčnik (direktor občinske uprave Šentjur) in Slavko Pečenko, pa tudi trener članov Damjan Novakovič. Na sporedu bo tudi tekmovanje igralcev iz lige Kokla v metanju trojk. Gledalci bodo lahko videli tudi demonstracijo zabijanja. Jimmie Hunt je letos v tej prvini slavil na All stars tekmi v Kopru. Prireditev se bo jutri začela popoldan, glavno srečanje bo ob 19. uri, metanje trojk in zabijanja pa med četrtinami. JANEZ TERBOVC Celjanka Miša odlična Rokometaši Gorenja so v Rdeči dvorani na prvi tekmi četrtfinala slovenskega pokala premagali trebanjski Trimo le za dva gola, Celjani pa so v zdesetkani zasedbi celo klonili v Novem mestu in si privoščili 20. poraz v domači konkurenci. To je bil njihov drugi zaporedni spodrsljaj, najprej so si v Hrpeljah pokvarili božični večer, tokrat pa valentinovo. Zadnja bilanca evroligašema ni v ponos. V težkem položaju so se znašli Velenjčani - vodili so že z 21:15 - vendar so v tej sezoni že zmagali v Trebnjem. Do povratne tekme (15. marec) imajo še veliko časa, da pridejo k sebi. Povsem je odpovedal Momir Ilič. Tudi Miro Požun je na Dolenjskem ostal brez bombarderjev. Miladin Kozlina ni nastopil zaradi bolečin v mišici trupa, Sergej Harbok pa je en strel usmeril mimo gola, štiri pa v vratarja. Bělorus oziroma njegova rama je spet potrebna počitka, tako da bo jutri njegovo mesto zasedel Krešo Ivanko-vič, s sredine pa bo moštvu s tremi levičarji dirigiral Dragan Gajič, ki je »beka« igral že proti Krki in zabil 10 golov. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Dan košarke na Ponikvi 31. Pokal Loka, mednarodno tekmovanje otrok v alpskem smučanju na Starem vrhu nad Škofjo Loko, se je končal z ekipno zmago Slovenije 1 pred Avstrijo in Norveško. V veleslalomu za starejše deklice je zmago slavila Celjanka Ana Michelle Stipič. 14-letna Miša, kot jo kličejo sošolci v 1. OŠ, je bila po prvem slalomu 14., nato pa je na drugi progi dosegla drugi najboljši čas in se povzpela na peto mesto. Na prvi pregledni tekmi sezone na Slovaškem je bila v veleslalomu prav tako prva, v slalomu pa le za mesto slabša. Uvrstitve na zadnjih tekmah - na Pokalu Loka so zmagovale kasneje vrhunske tekmovalke kot Ja-nica Kostelič, Urška Hrovat idr. - Miši obetajo visoko skupno uvrstitev po petih tekmah neuradnega svetovnega pokala za mlade. Druga preizkušnja bo konec tedna v Italiji - tradicionalna tekma Topolino, kjer se zbere vsa smetana. Bronasti medalji sta na Starem vrhu osvojila še Šentjur-čan Mišel Žerak (s štartno številko 80!) pri starejših dečkih v veleslalomu in Velenj-čan Andraž Pogladič med mlajšimi dečki v slalomu. DEAN ŠUSTER www.novitednik.com wvuw.radiocelje.com 20 KRONIKA mm TEDNIK Bogat tatinski konec tedna H .0,113 Po zračne blazine V noči s torka na sredo so bili na območju Celja delavni predvsem tatovi zračnih blazin. Vlomih so v kar pet osebnih avtomobilov znamke Fiat punto, ki so bili parkirani na območju Nove vasi, Hudinje in Lave. Iz vozil so demontirah prednje zračne blazine in lastnike skupno oškodovali za skoraj dva milijona tolarjev. SCradel v bolnišnici Celjski policisti so v sredo zvečer odvzeli prostost 23-let-nemu Celjanu. Omenjenega so prijeli, ker naj bi tistega dne na enem od oddelkov celjske splošne bolnišnice kradel denarnice in druge stvari iz nočnih predalov štirih bolnikov. S tem naj bi jih oškodoval za več kot sto tisoč tolarjev. 23-letnika so izročili mariborskim policistom, saj sumijo, da je tudi na njihovem območju počel podobna kazniva dejanja. OîiiahnîEa v globino V sredo zvečer so laški gasilci iz zaledenelega slapu potoka Volčji dar v bližini Marija Gradca reševali alpinista, ki sta se poškodovala pri plezanju. Kot so v času reševanja ugotovili, sta 38-letni Laš-čan in njegov soplezalec plezala po zaledenelem slapu in nato omahnila v globino. 38-letnik se je pri tem hudo telesno poškodoval in je zaradi tega ostal na zdravljenju v celjski bolnišnici, medtem ko je njegov 42-letni soplezal ec utrpel lažje telesne poškodbe. Peš v Slovenijo Policisti Policijske postaje Rogaška Slatina so prijeli 30-letnika, ki je peš preko reke Sotle na ilegalen način poskušal vstopiti v Slovenijo. Šlo je za državljana Bosne in Hercegovine, ki ga bodo po končanem postopku pred prekrš-kovnim organom predah hrvaškim varnostnim organom. Zalotili tatova Policisti bodo ovadili mlajša moška, stara 23 in 25 let, ki sta včeraj v ulici Ob potoku v Slovenskih Konjicah vstopila v ograjen prostor enega izmed tamkajšnjih podjetij in si pripravila za približno deset tisoč tolarjev bakra, ki sta ga nameravala odnesti. Pri tem ju je zalotil varnostnik in ju zadržal do prihoda policistov. Po nesreči v Žalcu V eni uri dve nesreči z vlakom V torek dopoldne sta se na območju Žalca zgodili dve nesreči z vlakom. Prva, ki se je pripetila nekaj minut čez deseto uro dopoldne na železniški progi Petrovče-Novo Celje, se je končala tragično. Motorni potniški vlak je namreč trčil v 49-letnega Srečka Lavbiča iz Petrovč, znanega glasbenika, pedagoga in ljubiteljskega astronoma. Ta je nenadoma prečkal železniško progo na prehodu ceste, ki ga uporabljajo samo še pešci, pravijo na policiji. Umrl je na kraju nesreče. Slabo uro kasneje je 79-letna voznica osebnega avtomobila iz Žalca na železniškem prehodu v Žalcu trčila v vagone. Gre za samostojni tir, ki vodi do nakladalne rampe, pri čemer je 79-letnica poskušala obvoziti spuščene polzapornice ravno v trenutku, ko so delavci premikali vagon. Ženska se je v nesreči lažje poškodovala. SŠ, foto: ALEKS ŠTERN Minuli petek je bilo na območju Poljč, Pariželj, Brega pri Polzeti in Ločice ob Savinji vlomljeno v kar šest stanovanjskih hiš. Neznanci so jih preiskali in odnašali predvsem denar, bančne kartice in nakit. Skupne škode naj bi bilo za več kot dva milijona in pol tolarjev. V zapuščeno stanovanjsko hišo so vlomih tudi v Strmcu nad Dobrno in odnesli kar 650 tisoč tolarjev vredno starinsko pohištvo ter nekaj orodja. Dan kasneje je nekdo nepovabljen prišel v hišo v Bezenškovi ulici v Celju in odnesel denarnico, dokumente, zlatnino, fotoaparat in dve športni uri. Lastnica je oškodovana za dvesto tisočakov. V nedeljo popoldne je nekdo vlomil še v hišo v kraju Štajerska vas in našel več kot milijon in pol tolarjev gotovine v različnih valutah. V času od sobotnega popoldneva do nedeljskega večera je neznanec prišel še v hišo v Šaleku, preiskal notranje prostore in ukradel kovinski predal blagajne, v katerem je bilo za milijon tolarjev vrednostnih bonov. V tem tednu so vlomili še v eno izmed stanovanjskih hiš na Petrovem trgu v Šempetru v Savinjski dolini. Predrz-než je iz notranjosti odnesel nekaj tehničnih predmetov, gre za televizijo, sprejemnik satelitske antene, starejši fotoaparat in moški plašč. Storilce vseh omenjenih vlomov kriminalisti še vedno iščejo. SŠ Umor zaradi pritiska ali dolga? Začelo se je sojenje za umor pred trgovskim centrom Merkur - Umorjeni Željko Jelič naj bi pred smrtjo grozil domnevnemu morilcu Danijelu Operčkalu Danijel Operčkal je obtožen, da je avgusta lani umoril Željka Jeliča. Operčkal je Jeliča ustrelil skozi šipo avtomobila, v katerem je le-ta sedel. Od sedmih strelov jih je pet zadelo Jeliča. Usodni so bili štirje streli v prsni koš in zgornji del trebuha. Motiv za umor naj bi bil Jeličev pritisk in grožnje Operčkalu, ki naj bi bil sicer Jeliču dolžan več milijonov tolarjev. O desetmilijonskem Operčkalovem dolgu obstaja tudi pogodba, ki jo je ta lastnoročno napisal in podpisal. Pogodbo je našel Jeličev brat Dušan, na pogodbi pa je zapisan znesek v petih obrokih, torej dva krat po dva milijona tolarjev. Omenjena pogodba je sicer obravnavana še v eni tožbi proti Operčkalu, v katerem mu očitajo goljufijo. Glede omenjene pogodbe je Operčkal na obravnavi dejal, da jo je podpisal pod prisilo. Tudi sicer naj bi Jelič Operčkalu grozil, Frankolo-vo pa celo polepil s plakati z Operčkalovo fotografijo in napisom vohljač. Zaradi pritiskov se je Operčkal odselil v Ljubljano, vendar se ti naj ne bi končali. Operčkal je tako poskušal narediti samomor in maja lani so ga zaradi tega odpeljali v psihiatrično bolnišnico. Jelič pa naj ne bi odnehal in nadaljeval s pritiski. Operčkala naj bi večkrat klical in mu pošiljal SMS-sporočila. Od junija, ko je Operčkal prišel iz bolnišnice, do 17. avgusta, ko se je zgodil umor, sta se srečala še desetkrat, kot je dejal Operčkal. Dolg pa je rasel. 60-milijonski dolg in grožnje Kot je pričal Operčkal, je res, da si je od Jeliča večkrat izposodil nekaj denarja, vendar naj bi večino odplačal. Sam naj bi mu plačal približno šest obrokov po 125 tisoč tolarjev in dva krat po tisoč nemških mark. Kasneje je izvedel, da je Jehču milijon tolarjev plačala celo njegova mama, tako da v času umora Operčkal naj ne bi bil Jeliču dolžan niti tolarja. Vendar Operčal ni vedel za ta milijon tolarjev, obresti od tiste sumljivo podpisane pogodbe za deset milijonov tolarjev pa so rasle, saj naj bi po Operčkalovih besedah znašale od 90 do 130 tisočakov na teden. Dan pred umorom naj bi se Jelič in Operčkal dobila v enem izmed lokalov. Jelič naj bi takrat zahteval že 50 milijonov in dodatnih 10 milijonov tolarjev, da bi »pozabil« Operčkalovo dekle Petro. Operčkalu naj bi rekel, da mora denar priskrbeti do naslednjega dne. Na tem srečanju naj bi imel pištolo, zataknjeno za pas. Naslednji dan sta se ponovno dobila v gostilni v centru Merkur, kjer sta se sicer velikokrat srečevala, saj je tam veliko ljudi. Ko sta odšla in ko je Jelič že sedel v svoj avtomobil, se je zgodil umor s puško kalašnikov. Kot je povedal na sojenju, je puško Operčkal vozil na zadnjem sedežu že približno deset dni prej, predvsem zato, da bi se tisti, ki bi puško videl, prestrašil. Menil je tudi, da se bo s tem lahko branil, čeprav podatkov ali dokazov, da je Jelič sploh imel pištolo, ni. Ko so ga našli umorjenega, so za pasom sicer našli platnen etui, v katerem pa je bila teleskopska palica. Zakaj jo je imel tam, ni pojasnjeno. Operčkal je na sojenju zatrjeval, da je Jelič pištolo zagotovo imel. Dejal je celo, da je z njo tudi že streljal nanj. To naj bi se zgodilo, ko so ga Jelič in še dva njegova pajdaša odpeljali z avtom na Petříček, med vožnjo tja pa naj bi bila pištola neprestano uperjena proti Operčkalu. Na Petričku naj bi podpisali tisto famozno pogodbo, sledila pa je še »kopel« v Savinji. Danijel Operčkal na sojenju Operčkalu naj bi Jelič dejal, da bo moral plavati, če hoče preživeti. Operčkal je tako prebredel Savinjo, po njegovih besedah pa naj bi Jelič streljal za njim. Da je Jelič Operčkalu grozil, so potrdili tudi Jeličevi prijatelji, njegova mama pa se je sama počutila ogroženo, saj naj bi Jelič po telefonu grozil tudi njej. Jelič je sicer veliko telefoniral. Operčkala je lani od 1. januarja do 17. avgusta, ko se je zgodil umor, klical kar 637-krat, kar pomeni, da ga je v povprečju poklical skoraj trikrat na dan. Ob tem moramo povedati, da je Jehča velikokrat klical tudi Operčkal, saj ga je poklical 347-krat, kar je 1,5-krat na dan. Jeličevi prijatelji so za Operčkalov dolg vedeli, niso pa vedeli, da je zadeva tudi na sodišču, poleg tega pa naj ne bi vedeli, na kakšen način si Jelič prizadeva dobiti denar nazaj. Prevelik pritisk? Kot je na sojenju dejal Operčkal, umor obžaluje, čeprav se pravzaprav ničesar ne spominja: »Trenutkov pred umorom se ne spominjam. Tako je, kot bi takrat lebdel. Spomnim se samo enega velikega poka.« Pokov je bilo sicer sedem ... Operčkal je še dejal, da dogodek obžalu- je, saj v njem ne vidi nobenega smisla. Vendar pa pod takimi pritiski ni mogel več zdržati, kot je povedal. Operčkala je pregledal tudi sodni izvedenec za psihiatrijo. Ugotovil je, da je bil Operčkal v času umora v stanju zmanjšane zavesti, da je imel torej bistveno zmanjšano sposobnost oceniti pomen svojih dejanj, poleg tega pa se ni mogel obvladati. Kljub temu pa tožilka Erna Mazej vztraja in meni, da obstaja povsem logičen pomislek, da bi šlo zgolj in samo za prevelik pritisk. Z umorom namreč Operčkal ni več dolžnik. Poleg tega pa ni dokazov za tisto, kar trdi Operčkal, torej da naj bi mu Jelič grozil. Prej nasprotno. Ena od prič je namreč v preiskavi dejala, da je v nekem ljubljanskem lokalu slišala Operčkala, kako je razlagal, da ima veliko upnikov, ki pa da jih bo »počistil«. Operčkalu po obtožnici, ki ga bremeni umora iz nizkotnih nagibov, grozi od deset do trideset let zapora. Vendar pa mu lahko ugotovitev izvedenca za psihiatrijo pri odmeri kazni, v kolikor bo spoznan za krivega, zelo pomaga. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji mesec. ŠPELA OSET Foto: SHERPA NCÏI TEĎ« m bralcev 21 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. odmevi Spoštujejo osebno odločitev Ob novici, da bo od 1. februarja 2006 naš župan Bojan Šrot opravljal svojo funkcijo nepoklicno, so v medijih, kamor seveda sodi tudi Novi tednik kot časnik, ki ga najbolj zanimajo dogodki o knežjem mestu, razpredali o tem, da se Mestni svet oziroma vsaj opozicija ni temu uprl. Zato bi bilo potrebno pojasniti širšemu krogu bralcev, predvsem pa prebivalcem »Bisera ob Savinji«, da se po določilih Zakona o lokalni samoupravi župan sam odloči, ali bo to funkcijo opravljal poklicno ali ne. Da torej Mestni svet, pa naj bo to koalicija pozicije ali opozicija, o tem ne more reči ali odločiti prav nič. Da se s tem dej s-tvom in županovo odločitvijo le seznani in pika. Osebno sicer menim, da se bo to v razvoju in napredku poznalo. Da bi naše mesto moralo imeti poklicnega župana, tako kot sem bil o tem prepričan, ko je postal poslanec naš prejšnji župan in član LDS Jože Zim-šek. Tedaj je imel Mestni svet še kaj besede pri tem in tako smo nekateri glasovali proti takšni odločitvi v prepričanju, da to ne more biti dobro niti v redu. Ne za nas, mestne svetnike, ampak za naše mesto. Pa bi kot poslanec lahko odločal o koristih Celja v Državnem zboru. In tudi je. Mislim, da je treba to objektivno priznati. No, potem so pač svoje rekli volivci. Ti se bodo konec tega leta spet morali odločiti. Kajti vprašanje je, ali bi Bojan Šrot kot nepoklicni župan imel v svojem sedemletnem mandatu enake rezultate in uspehe. Toliko v vednost, zakaj se nismo zaletavali z glavo v zid. BORUT ALUJEVIČ, svetnik MS MOC Pet »jurjev« za kletvico V zgoraj omenjenem članku (NT 10. 2. 2006) je novinarka ga. Janja Intihar obravnavala akt o mandatnem kaznovanju, ki ga je sprejela uprava Etola d. d.. Članek je sicer objektiven, meniva pa, da bi lahko novinarka pred objavo članka vzpostavila kontakt z upravo, ki bi ji pojasnila, zakaj je sprejela sporni akt, zato podajava pojasnilo. Zakon o delovnih razmerjih med drugim določa, da UREDNIŠTVO lahko disciplinsko odgovornemu delavcu delodajalec izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, kot so na primer denarna kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije, ki velja tudi za družbo Etol d. d., žal ni sledila napotilu Zakona o delovnih razmerjih in ni uredila področja disciplinskega postopka in odgovornosti v smislu zgoraj navedenega zakona. Meniva, da je na tem področju pravna praznina, zato sva bila zaradi dejavnosti naše družbe »prisiljena« ukrepati. Naša družba opravlja dejavnost proizvodnje aditivov za živila, med drugim tudi za otroško hrano, ki zahtevajo spoštovanje izredno visokih standardov za ravnanja z živili (strogo spoštovanje ISO standardov, HACCP-a, varstva pri delu) inje nenehno izpostavljena zahtevnim mednarodnim nenapovedanim audi-tom. Auditorji imajo visoke zahteve v okviru stroke, pričakujejo pa tudi spoštovanje splošnih človekovih vrednot. Uprava je poskušala slediti tudi zahtevam nekaterih odgovornih, kot tudi delavcev v proizvodnji in režiji, da je potrebno nekaj storiti na področju discipline. O tem je spregovorila na 9. redni seji sveta delavcev, ki je bila dne 23.11. 2005, na kateri je bil prisoten tudi predsednik Podjetniškega sindikata, tako da trditev, da svet delavcev in predsednik sindikata niso bili seznanjeni z namenom uprave, ne drži. Družba Etol d. d. je sprejela tudi Pravila obnašanja, ki so jih zaposleni prejeli in se s svojim podpisom zavezali, da jih bodo pri svojem delu spoštovali, žal je ugotavljala, da se v praksi ne spoštujejo, kar jo je navedlo na sprejem spornega akta. Uprava je vedno spoštovala Podjetniški sindikat in tudi razumela njegovo vlogo pri zaščiti zaposlenih. Zavedava se, da lahko sindikat v okviru svojih pristojnosti sprejema svobodno svoje odločitve, sprašujeva pa se, zakaj je bilo potrebno o nastalem problemu takoj obvestiti javnost, pričakovala bi, da bi podjetniški sindikat, v kolikor se z rešitvijo ni strinjal, na to najprej opozoril upravo, kjer bi se, na osnovi dialoga poiskala primerna rešitev znotraj družbe. Po naknadnem razgovoru s predsednikom podjetniškega sindikata in njegovim namestnikom, nama je bilo obrazloženo, da je Podjetniški sindikat želel od Območne organizacije sindikata Celje pridobiti le pravno mnenje in da ni želel in ni pričakoval, da bo iz »spornega akta« nastala takšna publiciteta. Uprava je na osnovi vseh reakcij razveljavila sklep o uvedbi mandatnih kazni. Pri tem pa bi vendarle rada poudarila, da je družba, ki jo vodiva, ena najuspešnejših v celjski regiji in da vse odločitve, ki jih sprejemava, delava zato, da ostajamo konkurenčni in uspešni na trgu in na ta način zagotavljava skupaj z vsemi sodelavci dobro socialno varnost zaposlenih v družbi. Smo namreč družba, katere povprečna mesečna plača, ki vključuje tudi božičnico in stimulacijo, ki jo izplačujemo, je znašala v letu 2005 bruto 476.651,00 SIT, medtem ko je povprečna plača v Sloveniji za obdobje januar - november 2005 znašala 276.073,00 SIT. Zaposleni dobijo redno vsak mesec plačo, regres za redni letni dopust, lahko še vedno koristijo počitniške kapacitete, pomagamo tudi zaposlenim, ki so dlje časa odsotni zaradi zdravstvenih težav. Pri našem delu poskušamo gojiti in spoštovati vse človeške vrednote, tudi v odnosu zaposlenih, saj se uprava dobro zaveda, da je zadovoljstvo delavcev ključ za uspešno poslovanje družbe. Ob vsem zgoraj navedenem se nama postavlja vprašanje, ali je bilo potrebno območnemu sindikatu preko medijev vznemirjati celotno slovensko javnost, ob dejstvu, da v Sloveniji v gospodarstvu obstajajo družbe, ki se vsak dan borijo za svoje preživetje, da zaradi tega veliko ljudi ne dobiva ustreznega plačila in so jim kratene njihove pravice, ki v najhujšem primeru privedejo do izgube dela, s čemer je nedvomno ogrožena tudi njihova socialna varnost. Predsednik uprave IVAN FERME, univ. dipl. ekon., član uprave mag. ZDENKO ZANOŠKI »A zdaj boste pa postavljali še diagnoze?!« (1) Pred sedmimi leti sem se zaklela, da z vami, g. Pusti-nek, ne spregovorim niti besede več, vendar se čutim dolžno odgovoriti na vaše pismo. Kljub temu, da kot ustanoviteljica Centra za avti-zem poznam mnogo zgodb, ki so podobno kot moja povezane z vami, govorim o lastnih izkušnjah. Pot, ki jo starši otrok z avtizmom prebrodijo v času iskanja strokovne pomoči, ni lahka. Danes lahko rečem, da sein uspela. V Centru za avtizem delujemo v boju za vse, ki hodijo po enaki poti, ki sem jo prebredla sama. Da ne boste rekli, da je laž, da ste rekli, da je Tomaž »stu-piden« in jaz mati, ki ne znam vzgajati, citiram psihološki izvid, 23. 6. 1999: »Pristop kaotičen, STUPIDEN in brez vsake motivacije.«, »Gre za kombinacijo konstitucional-ne oz.organske anomalično-sti in popolnoma distorzira-- Št. 14-17. ne vzgoje s strani matere«. Med drugim ste zapisali, da gre za »psihološko nasilno vzgojo«. Na koncu pa ste kot »zelo dober psihodiagnostik« zapisali diagnozo: opozicio-nalno-kljubovalno vedenje v otroštvu (F91.3). In za vsak tak F ste bili dobro plačani -pa četudi je bil napačen. Diagnozo - avtizem (F84.0) - je 1. 2003 potrdila tudi mag. Bernarda Dob-nik-Renko, ki sedaj strokovno opravlja delo kliničnega psihologa v Dispanzerju za otroke in mladino v ZD Celje. Rada bi poudarila, da kolikor imam stika z zaposlenimi v dispanzerju, so vsi korektni, prijazni in kooperativni. Ga. Velikanje, ki danes vodi dispanzer ima, po mojem mnenju, težko nalogo povrniti dispanzerju ugled, ki je bil izgubljen zaradi takih obravnav, ocenjujem pa, da so se tega lotili strokovno in jim bo uspelo. G. Pustinek, na vas smo se obračali starši v stiski, starši, ki nismo vedeli, kaj je narobe z našimi otroki. Iskali smo pomoč. K vam nismo hodili za to, ker bi nam bilo dolgčas ali pa, ker bi nas skrbelo za vaš opravljeni fond ur. Nisem »neka nezadovoljna mati«, kot pravite vi. Sem ponosna mati in borila se bom za svojega sina in njegove pravice. 10. 2. 2006, sem iz Časopisa izvedela, da imate obsežno dokumentacijo, ki zadeva sina. Poklicala sem na dispanzer in ga. Velikanje mi je priskrbela vso obstoječo dokumentacijo, ki obsega le eno vaše poročilo. Manjka poročilo, ki ste ga napisali po obisku v vrtcu Leveč (katerega so videle tudi priče). Ker to dokumentacijo potrebujem, sem vas poklicala, pa ste rekli, da dokumentacije ne daste iz rok in odložili slušalko (imam pričo). Zdaj se sprašujem, kako je mogoče, da kartoteka, ki je v »lasti« nekega javnega zavoda, kar tako izgine in se znajde v zasebni zbirki nekega psihologa? Kdo vam daje pravico, da mi samovoljno odvzamete nekaj, kar mi je kot državljanki RS dano z Ustavo RS (38. člen v 3. odstavka določa, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj)? In koliko kartotek se je na takšen način še »izgubilo«? In zakaj? Naj omenim samo še to -avtizem ni duševna motnja (citiram: »pisati o neki resni duševni motnji«), Avtizem je nevrološka razvojna motnja. Upam, da vam take (lastne!) izjave ne kvarijo vašega »poklicnega ugleda« in ne povzročajo kakšne dodatne »psihološke škode«. Na srečo ustvarjamo nove možnosti za vse starše in predvsem otroke, ki se danes soočajo s podobnimi težavami. V Sloveniji je vsak dan več strokovnjakov, ki avtizem strokovno obravnavajo, saj se na tem področju redno izobražujejo. Naj torej slaba luč ne pade na vse strokovnjake, ker bi mnogim s tem naredili krivico. To, kar sem danes doživela od februar 2006 - vas, g. Pustinek, bo eden naših naslednjih bojev. Ustvarili bomo prijaznejši svet za vse starše, ki jih podobne obravnave še čakajo. VESNA MELANŠEK, Center društvo za avtizem »A zdaj boste pa postavljali še diagnoze?!« (2) Z možem sva prebrala intervju z Vesno Melanšek in buren odziv g. Pustinka - kliničnega psihologa. Vedela sva, da bo prišel trenutek, ko bova lahko povedala, kar sva kot bridko bolečino nosila v sebi vsa ta leta. V četrtek, 1. 4. 1998, sva šla s sinom Andražem na sistematski pregled. Sprejel naju je g. Pustinek in rekel Andražu, naj sede. Andraž tega ni storil, ampak je stikal in begal po prostoru. Ko se je vendarle usedel, mu je g. Pustinek dal narediti različne naloge, ki pa jih je Andraž naredil po svoje. Po končanem »pregledu« sem vprašala za mnenje, vendar mi g. Pustinek ni hotel nič povedati. Ker sem vztrajala, mi je rekel, da je vzrok za njegovo vedenje poškodba možganov pri porodu in obsevanje proti zlatenici. Vprašala sem, kaj lahko storim in kam naj se obrnem po pomoč, pa mi je rekel, naj grem čez eno leto v ZD Žalec, ker spadamo v to občino in da se bo potem videlo, kako in kaj. Sesul se mi je svet in med jokom sem se odpeljala domov ter poklicala moža. Naslednji dan je na razgovor k njemu odšel mož in tudi on ni dobil nobenih drugih informacij. V ponedeljek sva z možem spet odšla v dispanzer in prosila g. Pustinka, da naj pove, kaj naj storiva, kaj je z najinim sinom narobe, saj nisva mogla eno leto čakati v negotovosti. Dal nama je številko mobilne pedagoginje, da naj se obrnemo na njo in da bo ona povedala, kaj je narobe z Andražem. Z možem sva prosila, naj nas napoti na ustrezne preiskave, vendar je g. Pustinek rekel, da preiskave ne bodo nič pokazale in da se ne da nič narediti z najinim sinom. Prosila sva, če lahko Andraža pregleda še kdo drug in poslal naju je k logopedinji Tratnik, ki pa je bila istega mnenja - da se ne da nič narediti. Obupana sva poklicala prijateljico iz ministrstva za zdravje, ki se je začudila, da nas omenjeni psiholog ni nikamor napotil in nam je uredila pregled pri prof. Veličkoviču. Prof. Veličkovič nas je sprejel in postavil diagnozo: avtizem. Čeprav je bil za naju to hud šok, smo izvedeli, kaj je narobe z Andražem in mu tako lahko začeli pomagati. Pomoč smo poiskali pri gospe Sabolič, s katero smo odšli kasneje tudi v Innsbruck, obrnili pa smo se tudi na Autism Research Institute San Diego. Prof. Saboličeva je za Andraža takoj naredila program, po katerem smo potem delali tako doma kot tudi v vrtcu, s katerim smo lepo sodelovali. S ponosom lahko povem, da je iz dečka, ki je cele noči prejokal, se prestopal z noge na nogo, ki se ni pustil dotikati po obrazu in s katerim nisem mogla v trgovino, banko ... zrasel vesel fant, star 11 let, ki je začel govoriti, brati, je natančen, Čist in »vodljiv«, z njim lahko gremo povsod. Še vedno pa ima avtizem. Obiskuje II. OŠ v Žalcu-OVI program in s šolo lepo sodelujemo. G. Pustinek, v pismu navajate, kakšne psihične bolečine vam je povzročil omenjeni intervju in »neka nezadovoljna mati«. Ali ste se kdaj vprašali, kakšne bolečine ste staršem povzročili vi in vam podobni »strokovnjaki«? Sprašujem se, koliko usod otrok se je zapečatilo v zavodih in koliko družin z otroki s posebnimi potrebami je bilo razbitih zato, ker so dobile neustrezno obravnavo? Pa še nekaj; veliko diagnoz v Sloveniji se glasi tako: nespecifična razvojna motnja v duševnem in telesnem razvoju (lahko pa bi kar po domače rekli, da se ne ve). DANICA IN ANDREJ KUNC, Braslovče »A zdaj boste pa postavljali še diagnoze?!« (3) "Ridi sama sem se odločila, da napišem pismo na članek v Novem tedniku »A zdaj boste pa postavljali še diagnoze?!« z dne 20. 1. 2006. S štiri leta starima dvojčicama obiskujem Dispanzer za psihohigieno otrok in mladine iz Zdravstvenega doma Celje. Tam smo redni gostje, ker deklici potrebujeta strokovno pomoč. Rada bi napisala le to, da me je pismo mamice zelo presenetilo. Jaz sem z njimi namreč izredno zadovoljna. So točni, kvalitetni in zelo humani. Deklici obiskujeta gospo Umek in gospo Cehner. Brez problema gresta z njima v igralnico, kjer se učita izgovorjavo besed, se igrata ... Dvomim tudi, da je pri njih treba dolgo čakati na vrsto, saj smo mi naročeni vsaj trikrat na mesec. Ni lepo blatiti vseh zaposlenih, še posebej, če si zaslužijo pohvalo. Vem, da je težko delati z nekaterimi otroki, a tako težko pa spet ne, saj so vendar vse usposobljene za pomoč otrokom, kadar jo le-ti potrebujejo. Bila sem tudi s punčko na pregledu pri gospe Centa, a tudi ona je na mene naredila zelo dober vtis. V tem pismu bi se rada še enkrat zahvalila vsem na tem dispanzerju, kjer se trudijo pomagati našim otrokom. Ko čakam na punčko po slabo uro, opažam, da je tudi gospa Tratnik izredno ljubezniva, polna razumevanja in vsega lepega. Na tem dispanzerju je prav zares izbran zelo strokoven in učinkovit, kader. Vse pohvale tudi dispanzerju za predšolske otroke za korekten odnos. LIDUA ROŽIČ, Celje Zime sicer še ni konec, pa vendar nas veliko že razmišlja o tem, kje in kako bomo preživeli letošnje poletne počitnice. Tudi v agenciji Sonček smo že razmišljali o poletju - in pred kratkim izdali katalog s številnimi ponudbami za prihajajočo pomlad in poletje. Že znanim in priljubljenim destinacijam iz preteklih let smo dodali nekaj novih, prav tako zelo zanimivih in atraktivnih počitniških krajev. V katalogu za poletje 2006 predstavljamo kar nekaj novih ugodnosti. Največja novost so prav gotovo Počitnice po meri. Zato, da bodo počitnice prijetnejše in pot manj stresna, lahko sami izbirate, kateri dan se boste odpravili na pot ter se tako izognili največji gneči. Poleg dneva prihoda se lahko odločate tudi o dolžini svojih počitnic, in sicer med 3-, 4-, 7-, 10- in večdnevnimi počitnicami v glavni poletni sezoni. Različna dolžina počitnic je še posebej primerna za vse tiste, ki imate radi raznolikost in želite dopust preživeti v več krajih. Tako si lahko na primer 11-dnevne počitnice po Kvarnerskih otokih sestavite tako, da preživite 4 dni na Krku, 3 dni na Rabu ter 4 dni na Pagu. Seveda pa vam v naših poslovalnicah sestavimo kombinacijo po Ob rezervaciji počitnic do 28. februarja oziroma 31. marca, lahko pri določenih paketih iz našega kataloga prihranite tudi do 15% vrednosti aranžmaja. Zato ne čakajte - saj poznate tisti rek Rana ura, zlata (k)ura! Za vse rezervacije počitnic iz našega poletnega kataloga vam do 31. marca podarimo še darila, ki smo jih poimenovali Sončkov trojček. Kakor pove že ime, prejmete tri darila v skupni vrednosti 10.000 SIT, in sicer: turistični vodnik; ob sklenitvi Coris družinskega nezgodnega popust v višini 1.500 SIT; da pa bo potovanje udobnejše, vam podarjamo še Sončkov dekorativni volneni vzglavnik. Tudi v letošnjem letu nudimo družinam izbor hotelov, kjer otroci bivajo brezplačno -največkrat do 12. leta. Družine z otroki še posebej vabimo v Sončkove klube, kjer je ob odličnih popustih za otroke poskrbljeno za animacijo in zabavo otrok. Ugodna ponudba, nova poznanstva, skrbni predstavniki, veliko novega v sicer znanih krajih, smeh, zabava in spontanost so tisto, kar vsako leto privablja vedno večje število gostov. V letošnjem poletju smo za vas pripravili 13 Sončkovih klubov z zanimivimi in raznolikimi vsebinami: v Bohinju, Slovenskem in Hrvaškem primorju, Črni gori, Neumu v BiH, v Grčiji na Krfu ter v Italiji v Toskani. Za čas pred poletnimi počitnicami, smo za vse, ki si pred poletjem želite krajšega oddiha ob obali, v hribih ali termah pripravili ugodne ponudbe, ki smo jih poimenovali Sončkova pomlad. Posebna ugodnost teh ponudb je, daje dolžina bivanja od 2 dni naprej, dan prihoda pa si lahko izberete sami. Vabimo vas, da se oglasite v kateri izmed naših poslovalnic v Celju, Mariboru, Ljubljani, Ptuju, Murski Soboti, Novem mestu ali Velenju, oziroma nas obiščete na spletni strani www.sonchek.com. Lahko pa nas pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 19 69. Z veseljem vam bomo pomagali pri izbiri počitnic po va- PROMOCUSKO BESEDILO BAZENI WELLNESS CENTRA TERMALIJA Najbolj barvite terme: več kot 2000 m vodnih površin, brbotavi whirlpool!, vodni slapovi, masažne šobe, biserne in druge kopeli ter nova tematska, barvitosti polna počivališča. Največji svet savn na 1550 m (10 različnih): rdeča, modra, vijolična, zunanja, zelena oranžna, tepidarium ter laconium. ODPRTO: Vsak dan do desetih zvečer, ob sobotah do polnoči. ATRAKTIVNA PONUDBA V ČASU ZIMSKIH POČITNIC! BREZPLAČEN vstop v bazen za 1 otroka v spremstvu dveh odraslih oseb! Informacije: Telefon: 00386 (0)3 / 829 70 00, info@terme-olimia. www.terme-olimia.com Izkoristi dan... na Golteh »Cesta do spodnje postaje nihalke v Žekovcu je normalno prevozna. Cesta na Stare stane je prevozna z zimsko opremo. Smuka je_ugodna. Proge so urejene. Šola smučanja obratuje. Želimo vam prijeten dan in ugodno smuko.« Takšno obvestilo, ki velja za smučišča na Golteh, lahko dnevno prebiramo na različnih spletnih naslovih. Še bolje je, če ljubitelji smučanja ugodno smuko, urejene proge in prijeten dan doživijo kar na Golteh. Na pobočju Mozirske planine se je nabralo do meter in pol naravnega in umetnega snega - o takšni številki so pred leti, v času zelenih zim, samo sanjali. V teh dneh, ko »na polno« obratujejo vse naprave, so se že obrestovale nekatere naložbe, za katere so se v podjetju Golte odločili v zadnjih dveh letih. Zdaj razmišljajo o še enem dostopu do smučišča, ki bo uresničljiv potem, ko bo obnovljena cesta skozi Šmihel do Planinske ravne. Sicer se v teh dneh poleg priprav na pustno soboto pripravljajo tudi na zimske počitnice. Smučarsko društvo Beli zajec bo organiziralo dva začetna in nadaljevalna tečaja smučanja in bordanja za otroke in odrasle, in sicer od ponedeljka, 20., do petka, 24. februarja. Drugi termin je od ponedeljka, 27. februarja, do petka, 3. marca. Še vedno ponujajo tudi od 3- do 7-dnevne ski pakete, ki vključujejo bivanje v hotelu in smučarsko karto. Mnogi se odločajo za family paket (2 odrasla in en otrok), žal pa ste že zamudili izjemno ugoden Valentinov paket. Za oba, da ne bo pomote. Vendar še vedno ni nič zamujenega. Na Golteh upajo, da bo sezona trajala vse do velike noči. Tako bodo lahko ljubitelji odlične smuke in lepe narave dodobra izkoristili dneve. PROMOCIJSKO BESEDILO ROGLA-P0CITNICE PROSTI APARTMAJI 19.2.-26.2. 26.2.-5.3. APPB0RI4+1) APPAJD0VKA2 -128.000 SIT -74.000 SIT 25.2.4.3. APR BOR (4+1) APPTAJDA7 -128.000 SIT 132.000Sn jráMtagjga DAN ŽENA PRAGA 11.12.3. 2 DNI ■16.700 SIT S smučin v... Vile Terme Zreče (dvoposteljne sobe), 19.-24.2.2006 5-dni: 53.000 SIT/oaebo 45.475 SIT/osebo Vključeno: 5x polpenzion, kopanje, lx vstop v Savna vas, 20% popust pri nakupu 5 ah 6-dnevne ski karte, prevoz na Roglo. Hura šolske počitnice Hotel Rogla, 25. 2. - 4. 3. 2006 3-dni: 34.800 SIT / osebo 4-dni: 46.400 SIT / osebo Vključeno: 3x ali 4x polpenzion, kopanje v bazenu tedenski spored radia celje 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 80 tih, 10,00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - reportaža, 11.00 Podoba dneva, 11.10 Z ušesi po zemljevidu, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - Ptičja gripa - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.10 Iz komedijantske malhe - javljanja iz SLG Celje, 19.15 Večerni program in Mojca ter Mitja, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Rok Matek, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah -Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Oddaja Ka-trca - Klavdija Winder, 23.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Rok Matek, 24.00 SNOP (Radio Robin) Želel je biti blondinec 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročita PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso - Stane Potisk, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full Cool Demo Top, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostitelj Robert Roškar) 13HET 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (gost Marjan Zgonc), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit Usta Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.10 Iz komedijantske malhe (javljanja iz SLG Celje), 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Magda Ocvirk) Oseba, ki smo jo tokrat skrili, pravi, da vam ne bo težko uganiti, kdo je. A ne zaradi podobnosti na fotografiji, pač pa zaradi opisa, podanega z njenimi značilnimi besedami. Zase pravi, da ga zdaj kot že »oblikovano« osebnost večina označi kot drugačnega, nemalokrat celo čudaškega in tako je bilo tudi v otroškem obdobju. Kot da je prekmurski kavboj, kot mu sam pravi, poznal njegovo zgodbo, ko je spesnil tisto, sicer manj znano popevko Čuden si bil že kot otrok. Od ostalih otrok v okolišu še ni močno razlikoval, a se je kljub temu dogajalo, da so večinoma posnemali njegove pogruntavščine. »Prvo polovico svojega otroštva sem preživel v čudoviti Savinjski dolini, in sicer v Preboldu. Res zgodnja leta sem preživel v družbi mamice in na žalost že pokojne stare mame (na sliki), kar so bila, če zdaj >češem< svojo preteklost, najlepša leta mojega otroštva. Pri tem se sprašujem, kaj sploh je otroštvo oziroma kdaj se konča. Po neki definiciji je človek otrok, dokler ima živega vsaj enega od staršev. Torej sem še otrok, a se me tudi druge lastnosti, ki so značilne za otroke, močno držijo tudi v četrtem desetletju. A stvari, ki sem jih počel kot dete, ne počnem več, čeprav se večkrat nostalgično spominjam svojega smučanja brez smučk, s katerim sem »okužil« otročaje v okolici. Šlo je za pogruntavščino, povezano z mojim edinim ali vsaj največjim idolom rosnih dni. Ker pri teh letih nisem znal smučati niti nisem imel smučk, sem si izmislil smučanje brez smuči. Tudi poz-ko sem že premogel par »dil« (Elan RC 04), sem ostal zvest svojemu športu, ki sem ga primerno, kot takrat Marko Rožman, tudi komentiral. Iz vrbovih vej sem napravil količke, med katerimi smo vijugali peš, čas pa smo namesto s štoparico šteli naglas kot sekunde. Otroštva nisem kot današnji otroci preživel pred televizijskim zaslonom, pred njim sem se znašel le, in to dosledno, za vsako tekmo svetovnega pokala v alpskem smučanju in že takrat kot (ne) zaveden Slovenec navijal za naše smučarje. Križaj me je na primer tako fas-ciniral, da sem tako kot on želel imeti blond lase, enkrat sein si jih celo pobarval z rumeno tempero. Ker je Križaj imel kolenske ščitnike, sem jih imel tudi sam, vendar iz kartona, namesto smučarskih očal pa sem imel mamina sončna očala. Poleg tega sem si želel postati tudi pevka (vzor Neda Ukraden), ne preslisite na radiu celje PETEK, 17. FEBRUARJA, OB 19.15: VROČE Z ANŽEJEM DEŽANOM 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. ONE - MARY J. BLIGE & BONO (5) 2. CRASH-STEFANI GWEN 3. INCREDIBLE-SHAPESHIFTERS (1) 4. WALK AWAY-KELLY CLARKSON (2) 5. CHECK IT UP-BEY0NCE FEAT. SUM THUG 6. WATCHIN'-FREEMASONS FT. AMAN DA WILSON (3) 7. SAVIN'ME-NICKELBACK (2) a WHEN THE SUN GOES DOWN-ARCTIC MONKEYS (1) w (5) DOMAČA LESTVICA 1. PLAN B-ANŽEJ DEŽAN 2. NI ONA-NINAPUŠLAR 3. LUČ-NUŠA DERE 4. KOBILEVE (5) 5. NAJNA. 6. HOČEM STRAN - ALENKA GODEC (2) 7. VIHAR- MAJA SLATINŠEK 8. RAPAD TEPE IPI MAPAM -ANDRAŽ HRIBAR 9. DNEVI GRMENJA-BOHEM 10. ALARM-LUNAPARK zato sem mami iz omare »pljunil« najdaljšo kombine-žo in lasuljo ter jo ucvrl na bližnji hrib, ki je igral vlogo odra, in za sosede prepeval melodije po želji. Hvalabo-gu sem to opustil, še preden me je srečala pamet, medtem ko sem brez smučk smučal vse do srednje šole, ko sem začel preganjati punce, spet hvalabogu, brez kombineže.« Kdo je malček, katerega »odštekanost« je še danes zaščitni znak, ko vas ob četrtkih in petkih popoldne pozdravlja kot voditelj na Radiu Celje? Odgovore pošljite na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Malček je ... Med tistimi, ki ste pravilno ugotovili, da smo vam minuli petek predstavili voditeljico četrkovih večerov Katjo Bučar, smo izžrebali Martino Zolgar iz Rogaške Slatine, ki bo prejela nagrado naše medijske hiše. PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: STUPID GIRLS-PINK CHANGE OF A MIRACLE-DB BOULEVARD FT. J.D.DAVIS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: OSTANI Z MANO - MONIKA PU?EU VZEMI Ml VSE-PANDA Nagrajenca: Jože Čulk, Pokopališka 33b. Celje Ivan Hranjec, Kidričeva 78. Velenje Lestvico 20 vročili lahko poslušate VRTILJAK POLK I VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. ČE TI KAPNE - VITEZI CELJSKI ( 2. DEKLETA IN LJUBEZEN-DVOJČICI Z JANEZOM ( 3. HANZI-VESELE ŠTAJERKE ( 4. OGLEJMO RAJE SVETLE PLATI -ANS. MIRA KUNCA ( 5. NAVRH0VIH-0KR0GU MUZIKANTJE ( Predlog za lestvica: POLJUBČKI SLADKI-HARMONUA SLOVENSKIH 5 plus 1. POD TRIGLAVOM SMO DOMA-HIŠNI ANSAMBEL JOŽOVC ( 2. OČETOVA URA-IGOR IN ZLATI ZVOKI I 3. BITJENOVEGASRCA-NAGELJ ( 4. 40 LET-SLOVENSKI MUZIKANTJE ( 5. PESEM Z GORA-ANS. CEGIAR ( Predlog za l( TAGVAZEKJE jedli, pili? Po čem so znani? Tudi če vam mogoče ne bomo odgovorili na vsa vprašanja, vas bomo zagotovo vsaj za nekaj minut odpeljali iz Slovenije. Lahko nas boste spremljali s prstom, medtem ko vas bomo mi popeljali na potovanje Z ušesi po zemljevidu. V prvi oddaji se bomo odpravili na slušno potovanje po Italiji, ki prav zdaj trepeta ob športnikih na zimskih olimpijskih igrah in kjer se bo že jutri začel beneški karneval. NEDELJA, 19. FEBRUARJA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM ROK MATEK Anton Matoh. Cankarjeva 3, Žalec Zalika Kugler, Na zelenici 33b. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljekob22.15uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. VROČA ALYA Zmagovalcu Eme Anžeju Dežanu se bo nocoj v studiu Radia Celje pridružila Alya. Govorila bosta o Emi, na katero se Alya tokrat ni prijavila, Srfu, na katerem je bila nominirana s skladbo Občutek, njenih odklopljenih oblačilih, oblikovanju nakita ... Foto: SIMONA ŠOLINIČ SOBOTA, 18. FEBRUARJA, OB 11.10: Z UŠESI PO ZEMLJEVIDU PRVI IZLET V ITALIJOl Vas zanima, kaj se dogaja v tujih državah, ne le doma v Sloveniji? Kdo so ljudje, ki tam živijo? Zakaj so takšni, kakršni so? Zakaj bi jih bilo dobro obiskati? Kaj bi lahko tam - Št. 14 -17. februar 2006 tolaska. 17. marca se bo odpravil na Poljsko na festival gledališkega petja, kjer bo zastopal Slovenijo. Poleg tega sodeluje z ljubljansko Dramo, pripravlja se na drugo diplomsko predstavo in soustvarja Malega princa ... Bojana Avguštinčič ga je ravno po omenjeni predstavi povabila pred mikrofon. Foto: URŠKA BOUKOVAC 24 ZA AVTOMOBILISTE SI TEON! R za slovenski trg Na slovenski trg se vozi mercedes R, veliki enopro-storec, ki ga tovarna sicer izdeluje v Združenih državah Amerike (v Alabami, Tuscaloosa). Mercedes R meri v dolžino 492 centimetrov, kar je mera evropske izvedenke, medtem ko v ZDA ponujajo R v daljši izvedi (516 centimetrov). Načeloma ponuja R prostor šestim potnikom, od njihovega števila oziroma števila sedežev pa je odvisen tudi volumen prtljažnika (najmanj 324, največ 2.385 litrov). Sedeži so postavljeni v treh vrstah, zadnja dva je mogoče zložiti v dno. Motorji bodo trije, dizel in dva bencinska. Dizelski motor ponuja pri gibni prostornini 3,0 litra 224 KM pri 3.800 vrtljajih v minuti. Šibkejši bencinski šestvaljnik 272 KM, zmogljivejši osem valj nik z gibno prostornino 5,0 litra pa 306 KM pri 5.600 vrtljajih v minuti. Prodaja mercedesa R je že stekla, uradni predstavnik pa se je odločil, da bo 200 izbranim morebitnim kupcem ponudil vozilo v 24-urno uporabo. Dizelska in šibkejša bencinska varianta imata enako ceno (14,4 milijona tolarjev), R 500 pa stane 18 milijonov tolarjev. Januar slabši od lanskega Letošnji januar se ni dobro začel za trgovce ; bili. Prodanih je bilo 5.282 novih vozil, vendar je bilo to kar za 7 odstotkov manj kot januarja lani. Omembe vredno je, da je prodaja najbolj padla Renaultu, s tem pa tudi cliu, ki je bil dolgo najbolje prodajano vozilo pri nas. Renault je namreč januarja prodal za skoraj 35 odstotkov manj kot januarja 2005, njegov tržni delež pa je z lanskih 29 padel na letošnjih 21 odstotkov. Hidi Peugeotu je šlo slabše, saj je bil posel s peugeoti za 31 odstotkov skromnejši. Dokaj dobro je šlo Volkswagnu in Oplu, medtem ko se italijanski Fiat znova ne more pohvaliti z boljšimi rezultati. Kitajska prehitela Japonsko? Vse kaže, da je lani Kitajska postala tretji največji svetovni avtomobilski trg. Po kitajskih podatkih naj bi tam namreč prodali 5,9 milijona vozil oziroma za dobrih 100 tisoč več kot na Japonskem in se tako za ZDA in državami Evropske unije povzpeli na tretje mesto. Če to drži, se je izdelava in prodaja avtomobilov samo v petih letih podvojila. ™ NOVO! KIA RIO-1.4 Bali 1.5 diesel TESTNE VOŽNJE PLAČILO: 50 % takoj, 50 % čez 1 leto, brez obresti EOM že od 0 % Vodstvu GM nižje plače V zadnjih mesecih je ameriški koncern General Motors objavil vrsto ukrepov, s katerimi naj bi izboljšal svoj tržni in poslovni položaj. Vse kaže, dà bodo uporabili klasične prijeme, kajti po sedanjih napovedih naj bi zaprli vrsto tovarn in odpustili veliko delavcev. Je pa očitno, da hoče vodstvo GM ponuditi zgled oziroma povedati, da bo kriza prizadele vse, kajti objavili so, da si bodo najpomembnejši ljudje korporacije zmanjšali letne plače. Tako naj bi prvi človek GM Rick Wagoner svojo plačo zmanjšal kar za 50 odstotkov (dobil naj bi le 2,2 milijona dolarjev), dva podpredsednika naj bi si plačo zmanjšala za 30 odstotkov, manj pa naj bi zaslužili tudi drugi pomembni ljudje. Dober zgled, vprašanje je, če bo kaj pomagal. Varčevalni načrt KD Majhen znesek na mesec, velik korak k premoženju! Želje, ki jih ima vsak od nas glede svoje prihodnosti in prihodnosti svojih najbližjih, zahtevajo določena denarna sredstva. Nekateri razmišljajo o nakupu stanovanja, avtomobila, o daljšem potovanju, drugi o šolanju svojih otrok, nekateri pa želijo poskrbeti za brezskrbno tretje življenjsko obdobje z dodatno pokojninsko rento. Za uresničitev teh želja je potrebno razmisliti, kako do sredstev. V nadaljevanju Vam bomo prikazali način, kako lahko z minimalnim odrekanjem, že z 10.000 SIT mesečno, poskrbite za dolgoročno varčevanje. Rešitev! V družbi za upravljanje KD Investments d. o. o. smo za Vas pripravili posebno ponudbo dolgoročnega varčevanja - KO , ki omogoča obročno vplačevanje v izbrani vzajemni sklad KD za obdobje, ki je daljše od dveh let. Glavna prednost tega načina varčevanja so nižji vstopni stroški kot pri enkratnih vplačilih v vzajemni sklad. Z varčevalnim načrtom KD lahko dolgoročno varčujete v vzajemnih skladih KD. Izbirate lahko med naslednjimi: KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, KD Rastko. delniški vzajemni sklad in KD Bond, obvezniški vzajemni sklad. Pri KD MM. vzajemnem skladu denarnega trga. družba za upravljanje KD Investments d.o.o. ne obračunava vstopnih stroškov, zato tudi ni na voljo varčevalnega načrta. Nižji vstopni stroški Vstopni stroški v vzajemne sklade KD se gibljejo med 0,25 in 3 odstotki, odvisno od sklada in višine vplačila, kajti višje kot je celotno vplačilo, nižji so stroški vstopne provizije. Ena od prednosti varčevanja v okviru varčevalnega načrta KD je tudi ta. da vstopne stroške za celotno višino vplačil plačate pri prvem vplačilu, zato so ti nižji-kot bi jih plačevali pri vsakem vplačilu posebej. Višina prvega pologa v okviru varčevalnega načrta KD je višina obroka (npr. 10.000 SIT), pomnožena s številom period v letu (npr. 12 mesecev), torej znaša v tem primeru polog 120.000 SIT + 10.000 SIT (1. obrok). Od prvega pologa ( 130.000 SIT) se odšteje vstopna provizija za celotno obdobje varčevanja. Že z 10 tisočaki mesečno do presenetljivih rezultatov V nadaljevanju na konkretnem primeru prikazujemo, kaj se dogaja s premoženjem, ko se vlagatelj odloči za dolgoročno varčevanje v vzajemnem skladu, z mesečnim vplačilom 10.000 SIT. Podatki v tabeli so izračunani glede na različne pričakovane letne donosnosti, kar je povezano tudi z izbiro vzajemnega sklada, v katerem varčujete'. Številke v izračunu kažejo, zakaj finančni svetovalci poudarjajo dolgoročnost varčevanja. Mesečno vplačevanje 10.000 SIT v KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov PRIČAKOVANA DONOSNOST DOBA VARČEVANJA — VSTOPNI STROŠKI2 7% ? • 10% 3 leta 120.000 + (3 leta * 12 mesecev) * 10.000 SIT- 480.000 SIT 2% od 480.000 = 9.600 SIT 545.754 5 let 120.000 * (S let * 12 mesecev) * 10.000 SIT= 720.000 SIT 1,75% od 720.000 = 12.600 SIT 10 let 120.000 + (10 let* 12 mesecev)* 10.000 SIT= 1.320.000 SIT 1,5% od 1.320.000 -19.800 SIT 2.284.858 15 let 120.000+ (15 let* 12 mesecev)* 10.000 SIT= 1.920.000 SIT 1.5% od 1.920.000-28.800 SIT 20 let 120.000 + (20 let * 12 mesecev) * 10.000 SIT-2.520.000 SIT 1,5% od 2.520.000 = 37.800 SIT r: www.financna-tocka.si in Ce razložimo enega od primerov izračuna še podrobneje: Tridesetletnik se odloči, da bo vplačeval v KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, 10.000 SIT mesečno. Prvi polog torej znaša 120.000 SIT(10.000 SIT " 12 mesecev) + 10.000 SIT (1. obrok), v vseh nadaljnjih mesecih do izteka varčevalnega načrta pa znaša višina obroka 10.000 SIT. Če predvidimo 10-odstotno povprečno letno donosnost sklada, bo ob praznovanju abrahama njegovo premoženje vredno že prek 7,8 milijona SIT. čeprav je v vseh 20 letih v vzajemni sklad vplačal le 2.5 milijona SIT. Njegovi prihranki so v vzajemnem skladu več kot potrojili svojo vi Za več informacij Vas vabimo na naše spletne strani na naslovu v in www.financna-tocka.si, veseli pa bomo tudi Vašega klica n številki 080 12 08 ali obiska ene od Finančnih točk. /v.kd-group.si a brezplačni telefonski Majhen znesek na mesec, velik korak k premoženju! IE Izkoristite prednosti varčevalnega načrta KD in odkrijte, kako že z 10.000 SIT na mesec naredite velik korak v boljšo prihodnost! ITI 25 Mala modra moda izlet z zelenim valom Recept za izlet Džins še vedno velja za najbolj trpežno bombažno tkanino, ki se uporablja za oblačila. In kaj si najbolj želimo, ko kupujemo otroška oblačila? Da bodo trpežna. Torej? Gremo v džins! Ime džins izhaja iz francoske besede Genes za italijansko pristanišče Genova, v katerem so mornarji prvi v Evropi nosili delovne hlače iz trpežnega modrega platna. A to gotovo že veste, kot najbrž poznate tudi dejstvo, da je Levi Strauss, ki je v San Franciscu sredi 19. stoletja izumil ta material, s svojim patentom iz revnega priseljenca domala čez noč postal za takratne razmere vsaj pol tako bogat, kot je danes Petek, 17. februar: Zelo bo izpostavljena čustvena plat naše narave, iskali bomo komunikacijo drugačne vrste. Podzavest nam bo narekovala veliko odgovorov, vendar bo samozavest nekoliko nižja. Mogoče zato ne bomo dokončali tistega, po čemer hrepenimo. Nikar se pod tem vplivom ne odločajte prehitro, vse skrbno premislite. Sobota, 18. februar: Dopoldne bo odličen čas za obnovitev in vzdrževanje stikov z različnimi ljudmi. Čas bo tekel hitro, mogoče komu celo prehitro. Komunikacija bo sproščena, prijetna, srečate lahko tudi ljudi, ki jih že dolgo niste videli. Večer bo obarvan z erotično energijo, kar NAPOVED ZA VAS PRIPRAVLJA ARION IZ CELJA Z DOLORES NA 090 43 61 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA 09041 26 (GSM 041 404 935) Bill Gates. Še danes je za nekatere zveneče blagovne znamke prav čudežni modri džins tisti, ki polni njihove blagajne oziroma jim v teh težkih časih za modno industrijo, drži »glavo nad vodo«. Bi lahko ta hip našteli nekaj ljudi, ki v svoji omari nimajo vsaj kavbojk, če že ne srajc, oblek, kril, jaken ... iz džinsa? Težko, kajne? Tudi za naše najmlajše je prehod iz pleničk in frotirastih hlačk v džins kar nekako samoumeven. Najsodobnejši modni tokovi džins obdelujejo na vse mogoče načine, vsekakor pa že dolgo ne moremo več govoriti o grobem, kožo iritirajočem materialu. Mehkoba, prožnost, pa bo še posebej všeč vsem na novo zaljubljenim. Nedelja, 19. februar: Že v soboto po 18. uri je sonce prestopilo v Ribi, kar bo v prihodnjih štirih tednih v ospredje postavljalo potrebo po čustveni varnosti in romantiki. Velikokrat bo prisotna potreba uiti pred vsakdanom in njegovimi težavami, kar bomo včasih mogoče celo storili. Ne bodite preveč občutljivi in malenkostni, vzemite vse za dobro in dan vam bo minil brez posebnih težav. Ponedeljek, 20. februar: Skušajte pomembnejše opraviti do 11. ure, kasnej e j e Luna v praznem teku in ne zagotavlja dobrega napredka vašim načrtom. Dopoldne je možno doseči marsikaj, sklepate lahko dogovore, se dogovorite za sestanke in pomembna srečanja, izboljšate lahko tudi svoj finančni položaj. Zdaj je dober čas za pridobitev premostitvenih sredstev. Torek, 21. februar: Dopoldne bo obarvano z ognjeno energijo, občutili boste Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK vendarle trpežnost so odlike tkanine, iz katere moda z velikim veseljem vselej znova kroji tudi nova otroška oblačila. Seveda ne preseneča, da je tudi letošnji pariški sejem pret-a-porter v prvih dneh februarja v sekciji otroške mode prinesel modne zgodbe na temo džinsa. Džins v navezi s cvetjem, džins z romantično čipko, z ležernimi bombažnimi majčkami, s potiski motivov iz otroških risank, iz pravljic na temo mitskih živali, sodobne eksotike ... Skratka - nekoč iz delavskih uniform v »civilno« oblačenje prenesena tema iz leta v leto potrjuje svoj primat kultne tkanine. Naj bo svetlo, skoraj do belega sprana modra ali klasična indigo, pošita z vezeninami, polepljena z barvitimi kristalčki, umetelno razcefrana, z zaplatami, nadgrajena s kovinskimi verižicami - vselej se bo ujela v nov spomladanski otroški modni koncept. Zato, ko boste skupaj z najmlajšimi iz vrtca ali najstarejšim šolarjem sredi nakupov nove garderobe, se odzovite tudi na modni pozdrav džinsa! veliko optimizma in ugotavljali, da je marsikatera vaša želja uresničljiva. Elana vam zlepa ne bo zmanjkalo, zato izkoristite ta ugoden vpliv. Vseeno bodite premišljeni, posledice prevelikega hitenja vam lahko povzročijo kakšno manjšo škodo. Zvečer velja večja previdnost v partnerskih odnosih. Mimogrede lahko pride do razhajanj. Sreda, 22. februar: Dobra volja in pozitivno gledanje na življenje vam lahko pri-neseta veliko dobrega. Adrenalin bo povečan, zato se boste z izzivi dobro soočali. Intuicija bo povečana, nekatere stvari boste enostavno občutili. Zaradi povečane čustvenosti bomo izredno pripravljeni pomagati vsem v svoji okolici. Četrtek, 23. februar: Dopoldanski čas bo umirjen, koncentracija in pripravljenost za delo bosta visoki. Prisotna bo nekoliko višja stopnja kritičnosti, tako do sebe kot tudi do drugih ljudi. Prestrogi le ne bodite! Samozavest lahko hitro zaniha in pojavijo se lahko tudi dvomi v pravilnost lastnega početja. Kljub temu je lahko dan zelo ploden na poslovnem področju, zato se še dodatno potrudite. Astrologinji DOLORES in GORDANA Oddaja Zeleni val na Radiu Celje tudi letos pripravlja izlet v zeleno, s prepoznavanjem zdravilnih zelišč in spoznavanjem zdravilne moči iz narave. V pripravi pa je tudi knjiga, ki bo izšla predvidoma v času izleta. Zato vam ponujamo zanimiv predlog. Na naš naslov Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Zeleni val, nam pošljite en ali več nasvetov za sestavo po vašem mnenju najbolj učinkovitih zdravilnih sestavin, sirupov, mazil ali tinktur proti različnim zdravstvenim težavam in tegobam. S pomočjo strokovnjakov bomo najboljše in preizkušene uporabili v knjigi. Objavili jih bomo z vašimi popolnimi podatki -imenom, priimkom in naslovom ter izvorom (zato dodajte tudi kratko zgodbo o izvoru zelenega recepta in dovoljenje za objavo vaših podatkov). Izbrani zeleni recept bomo zamenjali za sedež na avtobusu za izlet z Zelenim valom. Torej na izlet brez žreba, le z nasvetom iz vaše domače zelene lekarne. Vaše predloge pričakujemo mesec dni, nato bomo opravili izbor in objavili imena nagrajencev, ki jih bomo popeljali na izlet v zeleno! MATEJA PODJED LASI - INFORMACIJE tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. <5SM 031 20-50-60 PRODAM DAIHATSU charade 1,0, rdeč, pet vrat, reg. do 3.2.2007, ohranjen, prodam. Telelon 041 506-145. š 114 GOLF III, 1.6 d, letnik 1996, prodam za 480.000 SIT. Telefon 041 656-480. 676 GOLF dizel, letnik 1990, prodam za 220.000 SIT. Telelon 041 501-847. 672 ŠKODO lovori), leinik 1993/7, rdeče barve, zelo lepo ohranjeno, brez rje, prodam za 135.000 SIT. Telefon 041 220-375. Š125 DVA golfa 1,9 dizel in 1,4 bencin, lepo ohranjena in motor Hondo endura kros prodam. Telefon 041629-503. š 120 AUDI 1,9 tdi quatro, letnik 1997, servisiran, odlično ohranjen, z vso opremo, prodam. Telefon 031 270-766, (03) 5741-318. Š134 HONDO ávfc 1,4 i hb, letnik 1997,1. reg. jan. 1998, prvi lastnik, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 041 749-355. 704 SEJALNIC0 za žito, lucerno, grah, Nordsten lift (Hiiatic, letnik 1995, odlično ohranjeno, kot nova, prodam za 380.000 SIT. Telefon 031 717-493. Ž75 TRAKTOR Linder4»4,22 ks, leinik 1966, odlično ohranjen, registriran, prodam za 530.000 SIT. Prodam tudifrezoza TomoVinkbvič, širina 1,20. Telefon 041 432-962. L189 KOSILNICO Bes 630 ohc, kosa širine 135 cm in motorno žago Husquorna lip 359, prodam. Telefon 5488-081. 656 CEPILN1K drv na sveder prodam. Telefon 041395-925. ši26 TRAKTORSKO kosilnico Set, dvojno rez, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 831-632. 685 SAM0NAKLADALK0 Sip 15 (lesene stranice) in Sip 16 (alu stranice) prodam. Telefon 041 939-303. see TRAKTOR Univerzál 340, zadnji pogon, letnik 1990 in prikolico domače izdelave prodam. Telefon 041 812-961. Ž85 KOSILNICO Bes 1.27 d Lambordini, kot nova, prodom. Telefon 041 622-445. Š132 KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec, obračalnik, mo-toUultivator ali drug stroj kupim. Telefon 041407-130. 220 TRAKTORSKO škropilnico, tračni obračalnik, molzni stroj Virovitica, mlin zo šrotanje koruze, kupim. Telefon 031 777-379. 657 TOMO Vinkovič, trosilec Vicon in rotacijsko kosilnico Imt kupim. Telefon 041 882- TRAKTOR Stayer, 30 km, letnik 1955 in tračni obračalnik, 220 cm, vse dobro ohranjeno, prodam. Telefon 041 656-078. 583 ELEKTRIČNI šivalni stroj Baggt Slavica ugodno prodam Telefon (03) 5419-822. 601 SKOBELJNE stroje in stružnico za železo prodam. Telefon 5488-150,031 481-703. 607 PRIKOLICO za Tomo Vinkovič, dolžino 2,40 cm, širina 1,40 cm, nosilnost 21, prodam. Cena 80.000 SIT. Telefon 051381-260. 641 TOMO Vinkovič, 21 k.m., leinik 1985, s priključki: obračalnik, brana, plug za sneg, prodam. Telefon 041 633-137. HIDRAVLIČNI cepilec, 1 m, na traktor, prodam. Telefon 041783-919. 645 TROSILEC hlevskega gnoja Sip Ig 35 prodam ali menjam za smrekov les. Telefon (03) 5735-043,041 593-589. L185 ČRPALKO za cisterno in puhalnik Colo prodom. Telefon (03)5743-310. š 117 MOTORNO žago Stihi 38 av super prodam. Telefon 5774-043,041278-521. 67i mM ŠENTVID pri Planini. Stanovanjsko hišo, 8*12 m, leto gradnje 1990, takoj vseljivo, ugadno prodamo. Telefon 041 592-184. 62 HIŠO nujno prodam. Možna menjava za stanovanje. Telefon 041 628-674. 534 LOKROVEC pri Celju. Prodamo parcelo, 1000 m2, od tega 200 m2 zazidalne, cena 2,4 mio SIT. Telefon 041 389-238, Aq3 d. o. o., Velika Pirešica 1, Žalec. 582 www.pgp-nepremicnin HIŠO, 250 m!, zemljišče 486 m2, na Ljubeč-ni, prodamo za 19.900.000 SIT. Last agencije. Informacije 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. n HIŠO, 300 m2, zemljišče 1.000 m2, v Šentvidu pri Planini, prodamo za 22.000.000 SIT. V posredovanju. Last agencije. Informacije 041 876-888, Maksimilijan d. O.O., Ljubljanska cesto, Celje. n POSLOVNO trgovski prostor, 73,27 m!, v Slovenskih Konjicah, center, prodamo zo 12.309.360,00 SIT. last agencije. Informacije 041 876488, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. n POSLOVNO trgovski prostor, 130,84 m2, v Slovenskih Konjicah, center, prodamo za 21.981.120,00 SIT. Informacije 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. n a 'i ' i j ti ' r ii" «i i il Šentjurja pri Celju v oddaljenosti 10km od avtoceste Ijubljana-Maribor. VIKEND na Kalobju, na parceli 47 arov (vinograd, vrt, sadovnjak), prodam. Telefon 031404-202. 705 ŽALEC. Prodamo objekt, velikosti 900 m2, narejen projekt za 7 stanovanj in mansardo. Cena 260 EUR/m2. Telefon 041 389-238, Aq3 d. o. o., Velika Pirešica 1, Žalec 582 DOMAČIJO z nekaj zemlje, na sončni legi ob cesti, prodam. Telefon 5799-151. 635 HIŠO, 105 m2, gospodarsko poslopje 139 + 25 m2, zemljišče 1.597 m2, vTrnovljoh, objekti za rušitev, primerno za nadomestno gradnjo, prodamo za 14.900.000 SIT. V posredovanju. Informacije 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesto, Celje. n Vse inlormacije: Gradiš Celje d.d.; PREBOLD. Stanovanjsko hišo, nedokončano, s parcelo 3000 m2, prodam. Telefon 041 656-480. 676 GRADBENO parcelo za poslovni objekt, 1475 m2, obrtno cona Trnovlje, jug, prodam. Telefon 041 601-555. Mille d. o. o., Teharje 21. n PISARNO, 53 m2, na naslovu Malgajeva 18 in 20, v pritličju večstonovanjskega objekta, prodorno. Možnost preureditve v stanovanje ali dve garsonjeri. Mille d. o. o., Teharje 21.Telefon 041 601 555. KUPIM MANJŠO hišo v Celju in okolici kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n CEUE, Žalec, Šempeter, Vojnik, Šentjur ali bližnja okolica. Zazidljivo parcelo, 600 do 2000 m2, na dobri lokaciji, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 640-674. POSLOVNI prostor za trgovino, približno 100 m2, pritlični, v centru Celja, kupim. Telefon 041716-126. p GRADBENO parcelo, ob vpadnici v Celje ali nadomestno gradnjo, kupim. Telefon 041716-126. p VIKEND, manjšo hišo ali stanovanje, v okolici Šentjurja, Šmarja, Kozjanskega, kupim. Telefon 041208-144. 643 GOZD kupim. Telefon 051634-940. L186 ODDAM V ŽALCU oddam ali prodam poslovni prostor, možnost preureditve v stanovanje. Cena ugodna. Telefon 031 622-413. Ž 70 ZEMLJO oddam v najem. Telefon 031451-583. 644 PETROVČE center. Oddam poslovni prostor, 70 m2, za mirno dejavnost. Telefon 031 410-153. 667 POSLOVNA prostora, 90 in 18 m2, s parkiriščem, primerno za zdravstveno, odvetniško ali drugo dejavnost, v Celju, na Mariborski cesti, oddam v najem. Telefon 041 262463. 660 LOKAL v Ardinu oddam v najem. Telefon 5772-050. ess NAJAMEM HIŠO v okolici Celja ali dvosobno stanovanje najamem. Telefon 051 366-535. 634 m PRODAM DVOSOBNO stanovanje, Kersnikova ulica, 92,30 m!, vseljivo septembra 2006, prodam. Telefon 4913-340, od 16. do 19. ure. 461 DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dolgo polje, 64,87 m2, visoko pritličje, potrebno obnove, prodamo za 12.950.000,00 SIT. Lest agencije. Informacije 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., ljubljanska cesta, Celje. DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dolgo polje, 76,52 m2, visoko pritličje, potrebno obnove, prodamo za 15.330.000,00 SIT. Lost agencije. Informacije 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. DVOSOBNO stonovonje v Celju, Dolgo polje, 76,24 m2, visoko pritličje, generalno obnovljeno, prodonufza 17.640.000,00 SIT. Last agencije. Informacije 041 876-888, Maksimilijan d.o.o., Ljubljanska cesta, Celje. TRISOBNO stanovanjevCelju, center, novogradnja, 93,67m2,2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodamo za 29.026.085,00 SIT. Last agencije. Informacije 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. n TRISOBNO stanovanjevCelju, center, novogradnja, 101,79 m2,3. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodamo za 31.542.278,00 SIT. Last agencije. Informacije 041 876-888, Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesto, Celje. n TRISOBNO stanovanjevCelju, center, novogradnja, 91,26 m2,2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodamo za 28.589.160,00,00 SIT. Last agencije. Informacije 041 876-888, Maksimilijan d.o.o., Ljubljanska cesta, Celje. n 03/42-63-122 in 031 342 118 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, N AJEM. CEN rTVE ZAVRŠE - pri Grobelnem. sadno-vinska kle velikosti 7 X 10 m. zatela gradnja, elektrika v objektu, velikost parcele i lepa lokacija in dostop, urejen vinogr; 5 mio SIT. koda 953. ENOINPOLali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933. GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL ^i.viiNur.T.^'.'.V-i.^^jBiTr rnn DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV PE celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/425-7000 NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vaáega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 200 m2, leto obnove 1983,100 m! star *ko površine v nadstropju, v prilliqu pomož prostori z možnostjo manjše delavnice ali skl dišča. parcela cca 500 m!. cena ; DVOSOBNO stanovanjevCelju, Dečkovo naselje, novogradnja, 67,03 m2,2. nadstropje, balkon, lastniški pokrit parkirni prostor, prodamo za 22.003.346,00 SIT. last agencije. Informacije 041 876-888, Maksimilijan d. O.O., Ljubljanska cesto, Celje. DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 59,14 m2,2. nadstropje, balkon, lastniški pokrit parkirni prostor, prodamo za 19.521.667,00 SIT. Last agencije. Informacije 041 876-888, Maksimilijan d.o.o., Ljubljanska cesta, Celje. TRISOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 95,05 m2, 2. nadstropje, balkon, 2 lostniška pokrita parkirna prostora, prodamo za 30.000.000,00 SIT. V posredovanju. Informacije 041876-888, Maksimilijan d. O.O., Ljubljanska cesta, Celje. n DVOSOBNO stanovanje v I. nadstropju štirinadstropnega bloka,v Nušičevi ulici v Celju, prodam. Telefon 051 368-193. HUDIKJA. Stanovanje, 60 m2, opremljeno, adaptirano, prodam ali menjam za manjše. Telefon 041 619-507. 669 V SREDIŠČU Celja prodam 138 m2 veliko meščansko stanovanje, primerno tudi za mirno pisarniško dejavnost. Telefon 041620-262 ali 041630-015. 699 KUPIM STANOVANJE, 50 do 60 m2, v centru, novejše, dobro vzdrževano, kupim. Možnost zamenjave za gradbeno parcelo, 1300 m2, 8 km iz Celja proti Šentjurju, ob glavni cesti, zanimiva lokacija. Telefon 5771-275. soo V SAVUDRIJI oddamo od 1. maja naprej apartma za 3 do 5 oseb. V predsezoni je cena 25 % nižja kot v glavni sezoni. Informacije po telefonu 041424-086. NA Zelenio oddam za daljše obdobje garsonjero, 38 m2, opremljeno, z lastnim parkirnim prostorom. Telefon 041743- MENJAM GARS0HJER0 zamenjam {z mojim doplačilom) za dvoinpolsobno stanovanje. Garsonjera se nahaja na Lavi v 1. nadstropju bloka. Telefon 041 610-031. p PRODAM PRALNI stroj Gorenje Hansa wa 1451 x, izredno dobro ohranjen, prodam. Nastavitev centrifuge, temperature in vode. Cena po dogovoru, možno na obroke. Telefon 040 215-997. 636 TR0SED, dvosed in fotelj za 30.000 SIT ter klubsko mizico z marmorno ploščo in preprogo, 200x140 cm, prodamo. Telefon 031 883-880, Darja ali 041520-522, Anton Cizej, Plečnikova 26, Celje. 626 RABLJENO kuhinja, staro dve leti, leseni deli, prodam. Način plačila po dogovoru. Telefon 031784-202. 652 SAMOSTOJNI pomivalni stroj Whirpol, nov, zapakiran, prodam 30 % ceneje. Telefon 031633-122. è 131 OTROŠKO sobo, kompletno, v beli barvi, prodam. Telefon 041579-810. 658 PRODAM NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne, brez rodovnika, oba starša z rodovnikom, prodam. Telefon (03) 5869-299,041 966-252. ž 46 PRAŠIČE, od 25 do 60 kg in dva 110 kg, prodamo. Telefon 041 708-978. 485 HASKIJE (samo psičke), čistokrvne, brez rodovnika, cepljene, prodam za 30.000 SIT. Telelon 041 230-547. 508 PUJSKE, po 480 tolarjev za kg in prašiče, od 100 do 140 kg, po 310 tolarjev, prodam. Možna dostava. Telefon 041 870-666. PRAŠIČE, 120 kg ali polovice, prodam. Telefon 041 389-622. 246 TELICO simentalko, težko 550 kg, staro 18 mesecev, prodam. Telefon 5778-479. 584 PRAŠIČE, težke od 25 do 50 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041656-078. 583 PRAŠIČE, težke od 30 do 40 kg in od 80 do 130 kg, krmi jene z domačo hrano, prodam. Možen zakol in dostava. Telelon 041 209-005. 611 TELÍCE simentalke, težke od 180 do 200 kg, prodam. Telefon 041 901-293. 637 TELICO simentalko, 400 kg, prodam. Telefon 5717-986. Ž7S KOZO, visoko brejo, prodam. Telefon 041 935-595. ž 74 PRAŠIČE ali polovice prodam po 470 SIT/ kg. Telefon 041 389-622. Ž77 ŽREBCA, toplokrvni pinto, starega dve leti in pol, belo rjave lise, prodam. Telefon 041 622-445. Š132 H'! Ml mali oglasi - informacije 27 KOZO s svežim mlekom prodam. Telefon (03)7347-673. lis2 PRAŠIČA, težkega približno 100 kg ali polovico, prodam. Telefon (03) 5743-310. S117 PRAŠIČE, težke 30 in 40 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 221-243. 653 TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, prodam. Telefon (03) 5739-078. L188 SIMENTALKO, težko približno 1I0 kg, prodam. Telefon (03) 5792-176,031 616-154. 687 NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne, brez rodovnika, starši z rodovnikom, prodam. Telefon 041381-467. 684 PRAŠIČA mesnate pasme (krmljenega s kuhano hrano) prodani. Telefon 041 877-462. 674 TELIČKO simentalko, 150 kg, prodamo. Telefon 5774-709. 679 KRAVO s tretjim teletom prodam. Telefon 041 324-256. . ši28 PRAŠIČE, težke od 60 do 100 kg, prodam. Telefon 031 509-061,(03)5821-863. DVE telički simentalki, 200 do 250 kg, prodam. Možna menjava. Telefon 031 515-187. Š133 PRAŠIČA, 135 kg, prodam. Telefon 5717-512. ž 83 VINO, belo, odlične kakovosti, iz Slovenskih Goric, prodam. Telefon 041 973-092. 702 SENO, sladko, kocke ali refuza, prodamo po 300 SIT. Telefon 031 362-569. Š121 VEČJO količino krme, seno, prodam. Telefon (03) 5727-250, po 20. uri. 632 150 kosov oglatih bal sena prodam ali menjam za les. Telefon 041 783-835. 284 SENO, balirano v kvadre, prodom. Telefon 5702-048. ž 82 KUPIM SENOv kockah kupim. Telefon 5481-789. PRODAM GUME, rabljene, ohranjene, od 12do 19 col, letne in zimske, prodamo že od 2.500 SIT/kos naprej. Boh d. o. o, Pokopališka 39, ljubljana. Telefon (01) 5404-677, 040234-969. n 8-DNEVNI izlet v Španijo prodam po ugodni ceni. Telefon 031 775-031. 586 MATURANTSKO žensko obleko št. 40, rdečo, prodam ugodno za 18.000 SIT. Telefon 5414-720. 600 STAR hlevski gnoj prodam. Lahko ga dostavimo. Telefon 031247-548. Š115 ELEKTROMOTOR, trifazni 1,1 kW in peč na olje Emo 3, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 974-108. 633 Avtolakirno komoro Polin s pečjo in gorilcem. DVA prijazna bela mucka, stara 4 mesece, vajena čistoče, oddam. Telefon 031 488-181. ž 76 PRODAM SUHO krmo v okroglih balah prodam. Telefon 041 746-592. 595 BALE, silažne, druge in tretje košnje, ugodno prodam. Telefon 041 393-234.640 VINO loški rizling in domače žganje prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 631-662. 677 Inf. 041/648 262. Bio dom, d.o.o., Kosova ul. 6, Celje HI-FI omarico in oljni gorilec prodam. Kličite zvečer, telefon 051301-611. Š119 GARAŽO v Vrunčevi, zraven bloka 25, prodam. Cena 750.000 SIT. Telefon 031 825-434. 621 MLEČNE kvote za kvotno leto 2006/07, 40.000 kg, prodam. Telefon 051 605-691. ž S3 DOMAČ jabolčni kis in jabolčnik 1er cepilec za drva prodam. Telefon (03) 5732-276. ŠTIRI platišča z letnimi gumami, 14 col, zo golf 3, 185x14x60, prodam. Telefon 041517-616. sns PROSIGNAL, DRUŽBA ZA VAROVANJE d.o.o. Kersnikova 19, 3000 CELJE razpisuje potrebo po naslednjih delovnih mestih: Pooblaščeni inženir varnostnih sistemov Pričakujemo zanesljive in samoiniciativne strokovnjake. Za zasedbo razpisanega delovnega mesta se pričakujejo nekajletne delovne izkušnje, dobro poznavanje dela z računalnikom in znanje angleškega jezika. Prednost bodo imeli kandidati, ki poznajo delo s sistemi in napravami tehničnega varovanja, z opravljenim izpitom varnostne tehnike. Dodatni pogoji: univerzitetni ali diplomirani inženir elektrotehnike ali telekomunikacij, poznavanje dela z računalnikom, posebej programske opreme za načrtovanje, risanje in projektiranje, opravljen strokovni izpit za projektanta pri Inženirski zbornici Slovenije. Prošnje z dokazili pošljite na naslov: PROSIGNAL, d.o.o., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE. 2. V. stopnja izobrazbe - Operater v varnostno nadzornem centru Pričakujemo zanesljive in samoiniciativne strokovnjake. Za zasedbo razpisanega delovnega mesta se pričakuje nekajletne delovne izkušnje, dobro poznavanje dela z računalnikom in znanje angleškega jezika. Prednost bodo imeli kandidati, ki poznajo delo s sistemi in napravami tehničnega varovanja in opravljenim izpitom za varnostnika-operaterja. Dodatni pogoji: elektrotehnik oz. druga srednješolska izobrazba tehnične ali naravoslovne smeri, zaželene delovne izkušnje dela opera- ZAMRZ0VALN0 skrinjo, 3701, dobro ohro-njeno in roce ugodno prodam. Telefon 031305-074. eso LETNE gume Borum 165-70-13, s 4,5 mm profila, so Tubeles, prodam za 5.000 SIT. Telefon 041 783-873,5725-652. 673 GUME za traktor, rabljene, 7,500720 in 13,6*28, primerne za univerzál ali fiat, pogon 4"4, prodam. Telefon 041 793-717. 675 FIŽOL sivček, domara most z ocvirki in prašiče, od 70 do 120 kg, prodam. Telefon 031 520-288. 693 PLATIŠČA za gume, 14 col, 7 krakov, 4 vijaki, zo hondo ali seal, prodam. Cena 35.000 SIT. Telefon 041 696-839.577 BON za 8-dnevno potovanje v Španijo ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 738-477. 694 BON za 8-dnevno potovanje v Španijo, za eno osebo, prodam po polovični ceni oz. po dogovoru. Telefon 031821-661. 696 8-DNEVNO potovanje po Španiji, vredno 589 EUR, za drugo osebo 200 EUR, prodam. Telefon 041 749-355. 704 hezHlEBi SIMPATIČNA, 39-letna vitka uslužbenka iz Celja, želi spoznati prijatelja do 50 let, za resno vezo. Telefon 041 248-647, Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Smreka 4, Celje. 620 43-LETNI moški z dobro službo želi spoznati žensko, slaro od 30 do 40 let. Lahko močnejše postave. Telefon 041 248-647. 620 IŠČEM prijetno žensko, od 40 do 50 let, zo ' občasna srečanja, kot so izleti, srečanja no večerji, kosilu 1er sprehodi v naravo. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro LJUBEZEN. 692 mmsm NUDIMO redno ali honorarno terensko zaposlitev v celjski enoti. Telefon 041 747-126. Torro s. p., Selo 7,3320 Velenje. BISTRO Marjola, Tipo d. o. o., Šlandrov trg 15, Žalec, zaposli dekle za delo v strežbi. Telefon 7103-730,031 251-191. Ž64 NATAKARJA zaposlimo. Telefon 070 680-311,041 522-662, Andrej Lužnik s. p., Mestni trg 7, Žalec ž 68 BAR F16, Preserje 18, Braslovče išče dekle za strežbo čez teden oziroma po dogovoru. Telefon 041442-302, Nina Višnar s. p. Ž 71 TERENSKEGA komerciolista za prodajo čistil, čistilne tehnike in sanitarnega programa zaposlimo. Mep d. o. o., Bemekerjeva ul. 6, Celje. Telefon 041696-834. 622 VOZNIKA, C kategorije, iz okolice Celja, zaposlim. Roman Brežnik s. p., Avtoprevoz-nišlvo, lopato 16, Celje. Telefon 041 763-799. 631 Želite delati in si izboljšati finančno stanje? Ne bojte se novih izzivov in dela z ljudmi na terenu. Zagotavljam vam pomoč. Vabim vas na informativno srečanje v ponedeljek, 20. februarja, ob 16.30 na Rogoško cesto 56, Rogoza pri Mariboru. Tel.: 041/32 18 72. izkušnjelVsi zainteresirani naj pokličejo po telefonu 040 458-585. Groki d. 0.0., Železarska cesta 2,3220 Štore. n ZAPOSLIM parketarja z izkušnjami in dva delavca za priučitev. Telefon 041 377-620. Štelan Salomon s. p., Gomilsko 80 a, 3303 Gomilsko. 707 GOSTINSTVO Marco Polo išče natakarje in natakarice za strežbo pijačter študent keindijakinjeza pomoč pri strežbi pijač. Informacije po telefonu 041 729-454. Vinko Stopars. p., Aškerčeva 14, Celje. za izvajanje elektroinstalacij-skih del na objektih. Pogoji: moški, najmanj 5 let izkušenj na tem področju, fleksibilnost, komunikativnost in motiviranost za delo. Nudimo stimulativni OD. Začetek dela takoj. Prijave pošljite do 23. 2. 2006 na naslov ali pokličite po telefonu 041 664-133. AVTOŠKORJANEC Podružnica Gaji 42/a. Celje. Iščete delo? Potrebujemo 8 zanesljivih ljudi za delo na različnih področjih. Izkušnje niso potrebne. Začetek takoj! Inf.: D3 425 61 50 ali 041 710 663 Jakoma, d.o.o.. Mariborska cesla 44. Celje. SANACIJE kopalnic, instalacije vodovodo, njo sistema. Hitro, ugodno terv okviru lefon 051 206-503, Sončni Žarek, Bojan IZPOSOJEVALNICA strojev in naprav SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon (041 ) 629-644,5414-311. n CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Telefon 041 649-234, Hql d. o. o., Parižlje 15,3314 Braslovče. n RAČUNOVODSKI servis nudi strokovnost, ažurnost, natančnost, prijaznost in še več,... za vas si bomo vzeli čas! Pokličite (03) 7810-266 ali 041 500-802. n IŠČEMO urejeno, notončno, komunikativno osebo za prodajo knjig na stojnici v Celju. Telefon 041 390-646. Mladinska knjiga Založba d. d., Prodaja, oddelek stojnice in sejmi, Slovenska c. 29,1000 Ljubljana. n PET komercialistov no terenu zaposlimo. Telefon (03) 4282-086. Undigo d.o.o., Kidričeva ulica 13.3000 Celje. 682 IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu, likanje in čiščenje, v Celju ali okolici. Telefon 041 659-503. 703 Najugodneje v Sloveniji: - Megane popust do 1.300.000 SIT - kredit Euribor+0% (EOM= 4,33%*) H N I K A CELJE ) Celfe. Tel.: 03/42-63-300 pri/etno- drug«^ 7Voja ljubezen nas čuva, z njo oslal si za vedno pri nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in zeta BRANKA OZVALDA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti, podarili cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali in izrekli v teh žalostnih dneh tople besede. Hčerka Tina ter žena Renata s starši Pošteno, skromno si živel, bogastva nisi si želel, imel težko si življenje, a zdaj minilo je trpljenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata JOŽEFA ARLIČA iz Šibenika pri Šentjurju (2.3.1934-22.1.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in sv. maše. Posebna zahvala g. župniku Čonču za lepo opravljen obred in šv. mašo, Bernardi Zupane za poslovilne besede, pevcem, trobentačema ter pogrebni službi Zalujka in Komunali Šentjur. Žalujoči: sestri Anica in Rozika ter ostalo sorodstvo Š120 ODJEMALEC silaže Fella, blatnike za Ursus 360 in trosilec umetnega gnoja prodam. Kupim Triolit. Telefon 041 920-416. ž 79 IŠČEM pošteno osebo, ki bi materi samohranilki na jela kredit za obdobje treh let pri A-banki. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro NEPREMIČNINE. 680 HUJŠANJE 12 kg 12/25232 55,01/51935 54 ZELO ugodna cena premoga z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik. n GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja na drva, olje. Imamo 30-letne izkušnje. Garancija peči 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, telefon 54154)11. 663 ZAPOSLENEMU dekletu nudim stanovanje in hrano za delno pomoč v gospodinjstvu. Telefon 7140-376. Ž81 ZA občasno druženje s starejšo gospo iščem starejšo gospo v Debru ali Rečici pri Laškem. Telefon 031 870-910. 697 Obnavljate ali opremljate stanovanje, hišo ali poslovni prostor? Uresničimo vaše zamislil IŠČEMO vorstvo za 15-mesečnega otroka na našem domu. Informacije po telefonu 040650-111. š 116 IŠČEM sopotnico za vsakodnevno vožnjo v službo na relaciji Celje-Ljubljana-Celje. Telefon 041 751-818. eos OWIMCA. _j iiJohîr PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80. fax: 03/428 55 83 ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka BOGDANA JERŠETA iz Laškega (29.1.1928-3.2.2006) iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in bivšim sodelavcem, ki ste ga spo štovah in imeli radi, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli besede tolažbe, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali lepo cvetje in sveče. Zahvala tudi vsem sodelujočim na pogrebni slovesnosti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Marta ter sinova Bogdan in Borut z družinama Utihnil je tvoj glas, ustavilo seje tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več med nami. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega oči-ja in sina JOŽEFA KOVACICA - PEPIJA iz Vojnika (24.3.1952 - 3.2.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter poslovnim partnerjem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter besede tolažbe in vzpodbude. Zahvala g. Pergerju za opravljen obred ter g. Krušiču in g. Pliberšku za prebrane besede spomina. Njegovi: Katja, Nataša z Grego in mama Tonika V SPOMIN Boleč je spomin na 17. februar 2005, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek ANTON KOVAČ Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še vedno živiš. Žalujoči: žena Ivica, vnuka Andrej in Katja ter hčerki Mojca in Mateja. Le kdo pozabil bi gomila, v kat eri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN 23. februarja 2006 bo minilo leto žalosti, kar nas je zapustila draga mama, babi in prababi ANA SITAR iz Andraža nad Polzelo (25.7.1908-23.2.2005) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu in ji prižigate sveče. Njeni najdražji A Slovo prinaša bolečino, brez solz mi joče.' in srca trgajo spomini .a srečne dni, ko bil si z nt Milan ti. Zaman so solze, prošnje mite, zaman so dobre vse želje, le srčna rana ostane in v rani tej spomin na te. (Slavko Toplišek) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija MILANA JUGA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali na njegovem domu. Hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem Aera za darovano cvetje, denarne prispevke, sveče in sv. maše ter za ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala govornici KS Ostrožno ge. Marini Srebočan za lepe in iskrene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: žena Cvetka, hčerka Karmen z družino in sin Tomaž Prazen dom je in dvorišče', solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je samo praznina, ki hudo, hudo boli. V SPOMIN 16. februarja je minilo enajst let, kar je za vedno odšla od nas draga VIDA BUSER Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate svečke in z lepo mislijo počastite njen spomin. ZAHVALA Ob izgubi drage sestre in tete JUSTINE FERLEŽ iz Vojnika, Ul. Stanka Kvedra 7 (29.12.1929-25.1.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred. Posebna zahvala tudi dr. Prazniku in medicinskemu osebju. Žalujoči: brat Franci z družino, sestra Teodora z družino, nečakinja Bogdana z družino in ostalo sorodstvo w izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine. V naših srcih ti naprej živiš, zato nas pot vodi tja, kjer ti v tišini spiš. Tam lučka ljubezni ti vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN ALIJU 16. februarja 2006 je minilo pet let, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji V SPOMIN Tiho se je poslovil MARJAN AŠIČ, nekdanji predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje, ki je pomembno prispeval k razvoju Celja na področju gospodarstva, vodnega gospodarstva, kulture in turizma. Hvaležni za njegov dragocen prispevek ga bomo ohranili v trajnem spominu. MESTNA OBČINA CELJE župan Bojan Šrot Celje, 16. februar 2006 Ljubezen do gora te je bodrila, kolesarska duša te vedrila, a v srcu skrita bolečina je ostala, ki ob tvojem nenadnem slovesu za vedno je del nas postala. ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi dragega očeta, sina, moža, brata in dobrega prijatelja RADA ROMIHA iz Lažiš 16, Dobje pri Planini (8.10.1961 - 3.2.2006) izrekamo iskreno zahvalo vodstvu in kolektivu Tajfun Planina, Klubu mladili Dobje in Planina, kolektivu Doma starejših Šentjur, Obrtni zbornici Šentjur, g. Cizerlu za pomoč v prvih težkih trenutkih, g. dekanu Vengu-stu za opravljen obred, govornikoma g. Zalokarju in g. Leskovšku za besede slovesa, pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba, pevcem za odpete žalostinke ter vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ob tako bolečem slovesu nesebično stali ob strani, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalujoči vsi, ki te imamo radi _Š124 Prehitro ugasnilo tvoje plemenito je srce, prehitro zastale tvoje pridne so roke. Nastala velika je praznina, zaskelela straŠTia bolečimi, a v naših srcih boš živel, nikoli od nas ne boš odšel. ZAHVALA Globoko pretreseni, vendar z ljubeznijo in žalostjo v srcu, smo se poslovili od našega dragega sina, brata in vnuka BOŠTJANA OJSTERŠKA iz Debra pri Laškem (30.9.1974-1.2.2006) Vsem, ki ste z nami delili bolečino, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter izrazili ustna in pisna sožalja, naša iskrena zalivala. Iskrena zahvala g. konzulu Dajčmanu iz veleposlaništva Srbije in Črne gore za pomoč pri urejanju dokumentacije, pogrebni službi Raj za prevoz iz Vojvodine, Komunali Laško, g. dekanu za cerkveni obred in mašo. Robiju in Leonu za odigrane melodije, Tatjani za besede slovesa ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakor koli pomagali in stali ob strani, da v teh težkih dneh nismo bili sami. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mami, ata, brat Robi z družino in Natalija TEM nacije 29 7Voje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, pradedi, brat in stric JOŽE POHOLE iz Železnega, (4.2.1939 - 21.1.2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Železnega, Gorce, Galicije in Vidina pri Ptuju za denarno pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi s Svetine, Gasilskemu društvu Velika Pirešica, častni straži, pogrebni službi Ropotar, govorniku g. Pustineku. Komunalnemu podjetju Žalec, Kmetijski zadrugi Petrovče, Gorenju in Juteksu. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter vsem, ki se ga boste spominjali, se ustavili ob njegovem grobu in mu prižigali sveče. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ata, dedija in tasta STANISLAVA VODIŠKA (9.4.1923-29.1.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Laško za vso skrb in pomoč, g. župniku za opravljen obred, Komunali Laško za organizacijo pogreba, pevcem za odpete pesmi in godbenikoma za odigrano žalostinko. Iskrena hvala vsem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: hčerka Sonja in sin Rafko z družinama Pred nami vajin je obraz, v srcu tiha bolečina. Odšla sta tilw, brez slovesa, zdaj u grobu mirno spita in čakata na nas. Rože vajin grob krasijo in svečke u pozdrav gorijo, ostali so sledovi vajinih pridnih rok... PETER II MIHELČ1Č (14.7.1930-27.1.2004) JOŽEFA MIHELČIČ (7.2.1928-17.2.2005) s Proseniškega Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vajini najdražji Ninam umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl je zato, daje nehal trpeti. ZAHVALA Zapustil nas je dragi brat in stric IVAN KAJTNER Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, nam izrazili sožalje, darovali sveče in za sv. maše ter ga pospremili k večnemu počitku. Hvala osebju doma Nine Pokorn za trud in skrb skozi njegovo 24-letno bivanje. Iskrena hvala g. župniku Zupančiču za lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Zagaj-šek. Posebna hvala pevcem in pevkam izpod Rogle za ganljivo odpete pesmi. Vsi njegovi V SPOMIN 31. januarja je minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek EDI FIDLER iz Ivence 12 pri Vojniku Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu r in prižigate svečke. Ne stoj na mojem grobu Ni me tu. Ne spim. Sem tisoč vetrov, ki pihajo. OSMRTNICA V globoki žalosti sporočam, da nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi oče VOJKO FLANDER Pogreb dragega pokojnika bo danes, 17. februarja 2006, ob 14.30 na celjskem mestnem pokopališču. £ ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 1. 2.: Monika DELČNJAK iz Nove Cerkve - deklico, Martina JAGER iz Prebolda - dečka, Petra OPREŠNIK iz Celja - deklico, Tanja POVÁLEJ iz Grobelnega - dečka. 2.2.: Renata KOLAR s Fran-kolovega - deklico, Nina RAŠKO iz Velenja - dečka, Tamara RAVNIČAN iz Celja - deklico, Natalija KUMAR iz Šmartnega ob Paki - deklic«), Brigita KERENČIČ iz Radeč - deklico, Urška POŠEBAL iz Tabora - deklico, Silvija MAROVT iz Bra-slovč - dečka, Jožica TER-GLAV iz Griž - dečka, Saša ŠPEGEU iz Zreč - deklico. 3.2.: Sevdije DUGA iz Celja - dečka. Sanja ŠARČEVIĆ iz »...Pravijo, da čas celi strto srce, meni pa se zdi, da se je čas ustavil odkar te ni.« (Ray Charles) V SPOMIN JUDITA FEKETIJA 15. 2. 2004 -15. 2. 2006 Spomin nate je še vedno boleč. Mladen, Sandra, Igor in oče Franjo Celja - dečka, Janja PUČNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Monika HUDOLIN GRAČNER iz Mozirja - deklico, Lavra TRAVNŠEK iz Liboj -dečka, Aleksandra VRBAN-ČIČ iz Šmartnega ob Paki -dečka, Klavdija PODPEČAN iz Ponikve - dečka. 4. 2.: Karmen GREGOREC iz Žalca - deklico, Andreja MARČIČ iz Šmartnega ob Paki - dečka, Nevenka JAMBRO-VIČ iz Žalca - dečka. 5. 2.: Marjetka PUGELJ VIDER iz Žalca - deklico, Bernarda JEROT iz Celja - de- . klico, Karmen GROBELNIK iz Žalca - deklico, Branka CMEREŠEK iz Grobelna - deklico. 1 POROKE Šentjur pri Celju Poročila sta se: Marko ROTOVNIK iz Viča in Mojca INKRET iz Proseniškega. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Silva KRAM-PERŠEK iz Senovice, 57 let, Julijana OTOREPEC iz Podčetrtka, 86 let, Franc PLEV-NIK iz Imena, 88 let, Jožef SREAŠEK iz Vidovica, 70 let, Edvard SOVIČ iz Šmarja pri Jelšah, 69 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Miran TOPLAK iz Pletovarja, 83 let, Marija NOVAK iz Voglajne, 72 let. Laško Umrli so: Fortunat HRASTNIK, 79 let, iz Lahomnega pri Laškem, Stanislav PLAHUTA, 72 let, iz Šentruperta, Alojzija RIBIČ, 80 let, iz Slovenskih Konjic, Roman AMON, 60 let, iz Blatnega Vrha pri Jurkloštru, Vincenc AVSEC, 74 let, iz Radeč, Ervin JAGODIC, 44 let, iz Laškega, Zofija KOREN, 85 let, iz Velenja; Ivan DOLENC, 55 let, iz Bukovžlaka pri Celju, Frančiška Mihaela KOVAČ, 81 let, iz Marija Gradca pri Laškem, Ana MARINŠEK, 94 let, iz Petrovč, Stanislav VODIŠEK, 83 let, iz Spodnje Rečice pri Laškem, Frančiška KNAP, 72 let, iz Rimskih Toplic, Zvonimir ŠUŠ-TERŠIČ, 94 let, iz Ljubljane in Bogdan JERŠE, 78 let, iz Laškega. Velenje Umrli so: Terezija OJSTR-ŠEK iz Celja, 76 let, Marija ŠKORJANC iz Dolenje vasi, 69 let, Marija SIMINČIČ iz Sevnice, 87 let, Frančiška PRAPROTNIK iz Mozirja, 86 let, Veronika KONOVŠEK iz Šoštanja, 85 let, Matilda KALŠEK iz Žič, 92 let, Luka USAR iz Topolšice, 78 let. -vodnik KINO Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Casanova 11.00.13.40.16.00,18.20, 20.40,23.00 Zathura: Vesoljska avantura 10.10.12.30.15.20.17.40,20.00,22.20 Mali pišček 10.40. 13.00.15.10.17.00,19.00 Gora Brokeback 21.00, 23.40 Kravja farma 10.00 sobota Hoja po robu 14.30,17.30,20.20, 23.20 11.30.16.30,18.40,21.10.23.30 14.00. 17.10.20.10,23.10 Norčije z Dickom in Jane 18.50 Prevzetnost in pristranost 12.00. 16.10. 20.50,23.30 Miinchen LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo Velenjski plesni oder 19.00 Knjižnica Laško Dr. Slavko Krajne: Osebnost in delo Avguština Stegenška Rolanda Fugger Germadnik: Ignacij Orožen in njegove relacije z Avguštinom Stegenškom domoznanski predavanji 20.00 Dom H. slovenskega tabora Žalec Naše pesmi, naše sanje - voka-list Miha Alujevič, posebna gostja Nuška Drašček Valentinov končen 21.00 Plesni Forum Celje_ Vita Mavrič in Kvartet Akord večer židovske - kleztner glasbe SOBOTA, 18. 2. 10.00 SLG Celje__ IX'lWIi Casanova 14.00. 18.35,19.00, 21.30,23.56 Mali pišček 15.10. 17.00,18.50(razen četrtka) Gora Brokehack 20.40, 19.00(četrtek), 23.20 Zathura: Vesoljska avantura 14.20. 16.30, 18.40 Prevzetnost in pristranost 20.50, 23.25 15.00. 18.00. 21.00 Šušlja se 14.50.17.05.19.10,21.20, 23.30 19.00 19.00 PETEK Petrovaradinsko pleme I Beneški trgovec SOBOTA Petrovaradinsko pleme I Beneški trgovec NEDELJA Beneški trgovec SREDA SBnca preteklosti ma NEDELJA 18.00 Nova v družini 20.00 Uglaševanje PRIREDITVE PETEK. 17.2. Celje .8.00 Glasbena šola Velenje - velika dvorana Velenjski plesni oder 19.30 Hotel Paka Velenje_ Marie Jones: Kamni v žepih Zeleni abonma, komedija 20.00 Celjski dom_ Družabni plesni večer 20.00 Kulturni dom Slovenske Konjice Naturally 7 koncert 20.00 Hotel Vita Dobrna 20.01] Restavracija Jezero Velenje Valentinov ples NEDELJA, 19.2. 10.00 Velenjski grad_ Nedeljska muzejska ustvarjalni-ca za otroke muzejski predmeti iz nove stalne razstave spregovorijo 17.00 Celjski dom Mali princ predstava za otroke in odrasle 18.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter Celjskih 5 koncert PONEDELJEK, 20.2. Mohor Hudej: Korzika predavanje z diapozitivi 18.00 Kulturni center Laško_ Mozartov večer koncert ob 250- letnici Mozartovega rojstva 10.00 Knjižnica Gimnazije Celje-Center^ Ilustracije Petra Škerlja in pogovor z avtorjem odprtje razstave Tone Partljič: Čistilka monokomedija Cool knjiga Judy Waite: Obsedena z nakupi 18.00 Galerija sodobne i Likovna teorija prof. dr. Jožef Muhovič: O duhovnem in telesnem v umetnosti predavanje 18.00 Knjižnica Mozirje_ Lovro Toman: Ko je prvič razvil slovensko glasbo monodrama RAZSTAVE IKS - Internet kavarna Stane: fotografije iz krajinskega opusa člana fotografskega društva Celje, avtorja Marka Rebova. Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna slikarska razstava Karla Pečka, do 28. 2. Galerija likovnih del mladih Celje: razstava ilustracij za otroke Lile Prop in razstava fotografij Stari grad, vibracije, ki jih ne poznate avtorja Mihaila Li-šanina, do 28.2. Savinov likovni salon Žalec: razstava fotografij Stojana Kerblerja, do 28. 2. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: razstava ročno poslikanih keramičnih izdelkov Mojce Son. Valetinov ples, igra Duo Express 06 Razstavni prostor Cinkarne Celje: likovna dela - slike (olja na platno, akvareli) Anice Krajne, do 3. 3. Likovni salon Celje: večmedijska razstava Purple Volvo Valentine Marka Požlepa, do 28. 2. Špesov dom starejših občanov Vojnik: slike olja na platno Marije Vrbek, do 28. 2. Galerija erotične umetnosti Račka Celje: razstava erotične fotografije Galerija Nikec: razstava otroških del društva otroci otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Galerija Borovo: olja na papirju Draga Šumnika, do 7. 3. Galerija Mozaik Celje: likovna dela iz stalne umetniške zbirke Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Pogled skozi objektiv 55 let delovanja Fotografskega društva Celje, do 3. 3. Knjižnica Velenje: Topolšica na starih razglednicah in fotografijah. Mladinski center Celje: fotografije Fotomodnega vikenda 2005, do 31.12. Razstavišče Gorenje Velenje: dela akademskega slikarja Viktorja Šesta. Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno avtorjev mag. Bojana Himmelreicha in Jureta Milje-viča, do 30.9. Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Bla- MNZC - Otroški muzej Hernia- iv brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. DNEVI KOMEDIJE PETEK, 17.2. ob 19.30: J. Mortimer, B. Cooke: Kadar mačke ni doma Abonma Dnevi komedije in izven SOBOTA, 18. 2. ob 19.30: C. Goldoni: Beneška dvojčka Abonma Dnevi komedije in izven NEDELJA, 19.2. ob 17.00: D. Wasserman: Let nad kukavičjim gnezdom Izven abonmaja y Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtorsko delo muzejske svetovalke TatjaneBadovinac, do 30.11. Galerija Volk: dela Draga Šumnika- Luke, do 28. 2. Elektro Celje: akademski slikar Tadej Tozon. Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtor j e v. Galerija Oskarja Kogoja Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje: likovna dela (akril in olja na platno) Vlada Geršaka. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Špesov dom Vojnik: likovna dela (slike - olja na svilo) Marjete Zajec iz Vojnika planinski kotiček Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 25. februarja na 10. planinski pohod Franca Štrusa. Odhod ob 6.21 z železniške postaje v Celju. Prijave do 23. februarja. na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. 26. februarja vabi tudi na 2. tradicionalni pohod med Vrhpoljskimi vinogradi. Odhod ob 5.00 z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 20. februarja. Planinsko društvo Matica vabi: 19. februarja na Stalen ( 1058 m). Odhod ob 5.00 z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave v društveni pisarni na Stane-tovi 20. Petek ob 21.00 Klubski večer Sobota ob 19.00 Absolvent slikarstva: Miha Polanec odprtje razstave slik Sobota ob 20.00 Klubski večer; pogojno IRC-party Ponedeljek ob 17.00 Delavnica: Samopodoba lïfcC Sobota, 18. 2. ob 19.00 Frizerska revija Na ogled je razstava literarnih del finalistov literarnega natečaja Neomejeno: poezija in odlomki kratkih zgodb in kratke zgodbe Andreje Jezemik, Maruše Pozvek ter Katje Andrinek -1 stava v okvira mladinskega literarnega festivala Stopin'ce. Do konca februarja zbiramo prijave za spomladanski ciklus jezikovnih delavnic, ki se bo začel marca. Prijave nainfo@>mc-celje.si, več info www.mc