'197,. štev.
Y Ljubljani, sobota 16, avgusta 1919
II. leto
Tisljev v Ljubljani m pcs pošti i
it«io Ido . pol leta . «®trt Set* , as reesef t
K 84--
. 42—
. 21— . T—
sses laosemsžvo:
sa celo Jeto naprej	K95'-
?a pol leta	*	»	50--
ffs t'crtri leta	...	„	28’■
■■s mesec	„	P-
«oiugifu>j eo|o(;oK|
" s breji »e ae
tl.
|Uj»Jo
op our.oei^
m
Gglaai se računajo po porabljenem prostoru In sicer 1 mm visok ter 45 mns
Širok prostor za enkrat «0 vitu ta večkrat popust
UreflmlStvo Je na Starer« trge Štev. SS* 4'eiefon It«. 1866, -/ UjiravnlStve j« »a MsHJfeiian trgr« ----------------- .Tev. 8. -- ToJefa« Stav. 44. asm..
SR
Izhaja ¥®ak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 viharjev.
Tpjiisž?*!«* glede iMerstov 5. tir. se naj pri-'Mi v..s ogovor •Joplsulca ali suarakn. — Dopisi
»a* se f-Meklrtle. ••• Rokopis* w ne ml*}#.
Veličasten manifestacijski tabor v Sinčivasi.
Koroška manifestira za Jugoslavijo.
Ne pod Italijo, ne pod Nemško Avstrijo! Neupogljiva volja koroških Slovencev.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Med udeleženci tabora so bili
Sinčavas, 15. avg. ob 14 uri.
Točno ob tričetrt na deveto uro je prisopihal z zelenjem in s slovenskimi zastavicami okinčan, nabito poln, posebni vlak med pokanjem topičev in ovacijami zbranega občinstva na kolodvor v Sinčivasi, kjer ga je pričakoval general Maister z veliko množico ljudstva. Med igranjem »Lepe naše domovine« so Izstopili izletniki in društva, predvsem sokolska z zastavami, nakar se je začel pomikati veličasten sprevod z 15 zastavami skozi Sinčovas proti prostoru, ki je bil namenjen za tabor. Na bogato okrašenih vozovih so se peljali bližnji iti daljni okoličani. Zbralo se je nad 8000 naroda. Topiči so grmeli in oznanjali v prekrasen poletni dan, da je koroški Slovenec trdno odločen Rigniti svoj glas, da se za vedno
m z materi° Jugoslavijo, oneiirProstranem travniku je bil P tavl’en altai ?n govorniški oder, na visokih mlajih pa so plapolale ponosno jugoslovanske trobojnice. 1 očno ob 10 uri je prišel prevzvišeni ljubljanski vladika v spremslvu generala Maistra. Navdušeni živio-kiici so pozdravili oba. Knezoškof je opravil tiho mašo, med katero je pel oddelek Glasbene Matice ljubljanske in svirala vojaška godba. Po maši se je pela državna himna, naksr se je ot-voril tabor.
Vsi govorniki — general Mai-®ter> knezoškof Jeglič, podžupan
Lxr’ poslanec Grafenauer, gdč dr. PiSkernik, dr. Ra/mk iz Celovca in vojak Pavli c a so predvsem izvajali, da je vsak Jugoslovan prepričan, da bo koroški olovenec glasoval za Jugoslavijo ne zgolj iz gospodarskih razlogov, ker a Jugoslaviji boljše nego v Nemški tudi iz nacijonalnega tCT mu tako ve‘eva nje-
tHuh nM5oH*° Srce' kl mu ga Nemec
kljub nezaslišanemu nasilju ni mogel zastrupiti. Vsa množica je z velikim navcušenjem sledila posameznim govornikom. Veličastno zborovanje se je prekinilo ob pol 13 uri in se je popoldne nadaljevalo, ker je bilo priglašenih še 14 govornikov.
.tl
Zadnji poskus sporazuma za koncentracijski kabinet razbit
Belgrad, 14. avgusta. Po poslednjem poizkusu, da se doseže sporazum med radikalci in demc krat-sko zajednico so se danes predooldne razbili vsled stališča radikalcev v osebnih vprašanjih in v nekem načelnem vprašanju. (Agrarna reforma.) Da o-mogoči sporazum, je demokratska za-jednica pristala nato, da prevzame ovetozar Pribičevič mesto ministrstva za notranje stvari kot drugo važno istaico, toda Protič ni hotel pristati _.;*,na to» vztrajajoč popolnoma pri svojem prvem zahtevku, da se inte-
zastopani vsi kraji Slovenije predvsem Sokol, Orel, Glasbena Matica itd. Na taboru je manifestirala tako cela Slovenija za ujetiinjenje Korotana z Jugoslavijo.	i«
Sinčavas, 15. avg. ob 18. uri.
Nepregledna množica koroških Slovencev in bratov iz vseh delov Slovenije je sprejela enoglasno sledeče resolucije:
Mirovna konferenca v Parizu je pri določanju naših mej na koroške Slovence nepričakovano udarila s težkim udarcem. Zato je Narodni svet za Koroško kot prostoizvoljeni in priznani reprezentant vseh koroških Slovencev skiicai na dan 15. avgusta v Sinčivasi ra Koroškem velik tabor, kjer dvigajo Slovenci svoj glas k sledečim resolucijam :
1. Najostreje protestiramo, da je mirovna konferenca valed nepoznanja naših razmer ali pa pod pritiskom naših sovražnikov vzeia za podlago svojim odločitvam avstrijsko uradno ljudsko štetje, ki je biio povsod v Škodo Slovanom, povsod potvorjeno, nikjer pa tako krivično kakor ravno na Koroškem. Odločno ugovarjamo, da se nam velik del slovenskega o-2emlja — tako Ziljska kakor Kanalska dolina — kratkomalo Iztrga in da se nam hoče tudi ostali del, ki je vzlic stoletnemu sistematičnemu ponemčevanju še vedno ohranil pristno slovenski značaj, prisoditi šele potom plebiscita, ki jo za nas ravno tako krivičen, kakor bi bil krivičen za Alzftcijo-Loreno, ali pa Če se je že za sporno ozemlje plebiscit uvc(Ja-vil, kakor bi bil pravičen za našo Goriško, Trst, Istro In Dalmacijo.
2. Slovesno izjavljamo, da smo se vedno zavedali kot bistveno enaki del Slovencev s katerimi hočemo združeni deliti vsako usodo.
3. Svečano proglašamo svojo ne-npogljivo voljo, da ne maramo priti ne pod Nemško Avstrijo, ne pod Italijo, ne pod Nemčijo, temveč edino pod našo, od nas in cd vseh naših bratov izvoljeno Jugoslavije, kjer bo združen ves naš troj meni narod. /
grairio izpolnijo njegove zahteve in da se izločijo trije ministri iz kabineta: Dr. Poljak, Vulov č in Alaupovič. -Agrarna reforma, da se ne izvede na tžko široki podlagi, nego v povsem zoženem obsegu in na drug način To izjavo je dal Stojan Pr .t č Ljubi Da-vidoviču v prisotnosti predsednika narodnega predstavništva dr. Pavloviča, predsednika radikalnega kluba Jovanoviča in narodnega poslanca Koste Timotijeviča. S tem je bil razbit tudi ta poslednji poizkus sporazuma.
Demokratska zajednica je takoj potem imela sejo, na kateri se je sklenilo, da se Narodnemu klubu, Jugoslovanskemu klubu in klubu neodvisnih radikalcev pismeno sporoči, kako je potekel ta zadnji polskus spora-
zuma in s katerim rezultatom je končal. Jugoslovanski klub in klub neodvisnih radikalcev sta odgovorila, da ostajata pri svojih prvih izjavah. Smatra se, da bo tudi Narodni klub dal sličen odgovor. Kriza bo jutri zjutraj rešena tako, da se bo sestavil demokratsko socialistični kabinet.
Izjava ministra Pribičevič«.
Ldu Belgrad, 14. avgusta. Minister Svetozar Pribičevič je izjavil v klubu demokratske iajednice, da ne reflektira na listnico ministra za notranje stvari in da je pripravljen sploh ne iti v kabinet, aiio je njegova zapreka za sestavo koncentracijskega kabineta in koalicije ria široki podlagi.
Kombinacija o sestavi nove vlade.
Ldu Belgrad, 13. avgusta. Ni še gotovo, kako se bodo razdelili porlfelji pri 3estavi demokratsko-soci-jallstičnega kabineta. Kljub demokratske zajednice bo imel jutri sejo s 3ocijalisti, na kateri se bodo končno razdelili portfeiji. Ob 11, bo referiral Ljuba Davidovič regentu o sestavi kabineta. Govori se, da bedo dobili socijalisti tri portfelje, katere bodo prevzeli K orač, Kristan in Buk-šek. Verjetno je, da postane finančni minister samestalec Milorad Draš-kovič.. Dr. Ante Trumbfč ostane po vsej priliki minister za zunanje posie tudi v novem kabinetu.
Mirovna konferenca.
Romuni odnehali glede Madžarske?
k Ldu. Lyon, 15. avg. (Brezž.) Romunska delegacija na mirovni konferenci je doposlala v četrtek ob polu enajstih dopoldne tajništvu mirovne konference odgovor romunske vlade na ententno noto. Vrhovni svet je v četrtek popoldne razpravljal o tem dokumentu, ki Je sestavljen v spravljivem duhu.
Jugoslavija.
Direktne telefonske zveze med Bel-gradom, Zagrebom, Sarajevom in Ljubljano.
1 Belgrad, 14. avg. V ministrstvu za pošto in brzojav so končane priprave za ureditev telefonskih zvez. Uredile se bcyio direktne telefonske zveze med Belgradom, Zagrebom, Sarajevom in Ljubljano. Brezžične postaje bodo sprejemale vesti iz vse Evrope in oddajale vesti vsem brezžičnim centralam.
Ameriška misija za prehrano odpotovala.
J Belgrad, 14. avg. Ker je izvršila svoje veliko humanitarno delo, J®_ včeraj odpotovala v Ameriko ameriška misija za prehrano. Do kolodvora so jo spremile vojaške in civilne oblssti ter mnogo beograjskega prebivalstva.
Ljudska vseučilišča.
J Ldu Belgrad, 14.avg. Veiiko stevuo kulturnih delavcev iz vseh dežel je začelo akcijo, da se organizirajo ljudska vseučilišča po vzorcu narodnih univerz v Ameriki. Najprej se bosta otvorila dve vseučilišči, ki ju bodo vodili priznani strokovnjaki v Zagrebu in Beigradu. Poleg predavanj o socialističnem problemu bodo posvečala ta vseučilišča veliko pozornost literarnemu izobraževanju ljudstva.
Odredbe proti bolgarskim vpadom v Macedonlji.
j Ldu Belgrad, 14. avg. Ker se ponavljajo vpadi bolgarskih komita-Šev v Macedonijo, se bo števiio žen-darjev v Mscedoniji povečalo. Razven tega bodo izdali posebna navodila, po k3terih bo vsak, ki bo zasačen brez predpisanih legitimacij, preden oblastim.
Neodrešena domovina.
Italijanski vojaki napadli frančiškanski samostan. Jugoslovani — vohuni!
n LDU. Split, 13. avgusta. Predvčerajšnjim okoli triindvajsetih je sklenilo nekoliko vojakov tukajšnje italijanske posadke, da opleni frančiškanski samostan. Navalili so na poslopje in tclkii z bajoneti po vratih, da bi vdrli. Na ta silni ropot je jel gvardijan samostaua zvoniti. Pred poslopje je prihitelo mnogo ljudi, mislečih; da je izbruhnil požar, ali da se je pripetila kakšna druga nesreča. Prišla je tudi patrola in razkropila ljudi; vojaki, ki so hoteli oropati samostan, so pobegnili. Drugo jutro je poveljnik posadke pozval k sebi gvardijana in mu zapretil, da ga bo drugekrat kaznoval, ako bo ponoči vznemirjal ljudi. Med Italijanskimi oficirji po raznih krajih zasedenega otočja se opaža velika nezadovoljnost z domačimi italijariaši. Oficirji govore že javno: »Jugoslovani so imeli prav, rekoč, da so bili avstrijski vohuni; sedaj imamo dokaze, ker vohunijo tudi pri nas.« «
Italijani v zasedenem ozemlju pošiljajo živež v Italijo.
n LDU. Reka, 14. avgusta. Iz raznih krajev prihajajo vesti, da pošiljajo regnikoli v Italijo vse polno življenjskih potrebščin. Razen tega se čuje, da bodo našim Seljakom odvzeli letošnje pridelke in jih poslali v Italijo.
Sosedne države.
Madžarska. Karl — kralj Madžarske!
Dunaj, 15. avgusta. (Izv. por.) Di najski dopisnik „Beriiner Tagblatta“ poroča svojemu listu iz avtentičnega vira sledeče: Bivši cesar Karl je poslal po posebnem kurirju nadvojvodi Jožefu lastnoročno ptsaio pismo, v katerem povdarja, da je še vedno le on kronani kralj Madžarske. Dokler se ne vrne na prestol, naj zastopa Jožef odsotnega kralja. Obenem se mu zahvaljuje kot poglavar Habsburgovcev za usluge, ki jih je izkazal dinastiji. Dopisnik pravi: Očividno je Karl v tem pismu hotel preprečiti vsako uzurpacijo madžarske krone.
Koalicijsko ministrstvo.
e Letu. Nauen, 14. avg. (Brezž.) Glasom budimpeštanskih vesti, je po dolgotrajnih poganjanih končno le uspelo sestaviti koalicijsko ministrstvo. Najvažnejša področja so razdeljena tako-ie: predsedstvo: Martin Lovascy, zunanji minister: grof Julij Andrassy, vojni minister: Stefan Friedrich, trgovinski minister: Ernest Garamy, polje-deijski minister: Stefan Szabo, minister za ljudski dobrobit: Julij Poidi, naučni minister: Huszar. Meščanske stranke in socijalisti so v vladi precej enakomerno zastopani. Segedinska protivlada v novi vladi ni zastopana, ker so socijalisti, pred vsem Garamy, odklonili skupno delo z reakcionarnimi skupinami. Pri volitvl grofa Julija Andrassyja za zunanjega ministra so odločile strokovno znanje in dobre grofove politične zveze.
Protižidovaki pojavi.
e Ldu. Nauen, 14. avg. (Brezž.)
V Budimpešti se nadaljujejo protiži-dovski pojavi. Dijaška deputacija je pri rektorju tehnične visoke šole zahtevala, da izključi vse židovske dijake, ker nočejo z njimi sedeti v isti dvorani. Rektor jim je ugodil in dal izključiti vse žide, na kar so vsi židev-ski profesorji na vseučilišču in tehnični visoki šoli v znak protesta ustavili predavanja.
Nemška Avstrija.
Nemška Avstrija ne bo Izročila Belo Kuna.
e Ldu. Nauen, 14.avg. (Brezž.) Dunajska poročila smatrajo za neverjetno, da bi nemško-avstrijska vlada izročila ententi Belo Kuna. Celo meščanski listi zahtevajo, da se asilsko pravo brani, ako se je bilo dovolilo, ker je to zahteva demokracije in mednarodnega prava. Ako bi ententa hotela izročitev izsiliti, se nanašajo na socijaliste v ententnih deželah, ki z liberalci v ententnih deželah vred asilsko vprašanje ne morejo presojati drugače, kakor v Nemški Avstriji.
Nemčija.
Vlom v nemško-avstrijski konzulat v Berlinu.
e Ldu. Nauen, 14. avg. (Brezž.) Pri vlomu v nemško-avsrijski konzulat v Berlinu je policija zasačila češkega emisarja Bartoša in ga aretirala z njegovim pomagačem. Cehoslovaški konzulat v Berilnu je v stvar zapleten, ker je vodja Hurku vedel za Bartoševo namero. Listi pristavljajo, da so poučeni nemški in nemško-avstrijski krogi že davno vedeli, da so Čehi poskušali organizirati v Nemčiji redno politično vohunstvo.
Delavska kriza v berlinski kovinski industriji.
e Ldu. Nauen, 14. avg. (Brezž.) Poravnava v veleberlinski kovinski industriji se je razbila na mezdnih zahtevah nastavljencev, ki jih podjetniki niso prejeli v zahtevani višini. Da se ognejo očitemu konfliktu, sta obe stranki pristali na to, da se pri delavskem ministrstvu skliče poravnalni odbor, ki naj v stvari odloči.
Nemiri v Parizu.
e Ldu. Ber 1 i n, 14. avg. (DunKU.) ,.Lokalanzeiger“ poroča iz Rotterdama:
V Parizu trajajo nemiri zaradi visokih cen živil dalje in prihajajo od dne do dne večji.
Slovanski svet.
Veliki Izgredi v Katovicu.
sl Ldu Vratislava, 14. ave (Dun KU) V Katovicu je prišlo danes dopoldne do velikih izgredov. Na trgu so prekucnili prodajalnice zaradi visokih cen in so jih oropali. Prodajalce so stepli. Redarstvo ni moglo napraviti ničesar proti množici, ki je narasla na tisoče. Čete so oddale strele, nakar se je množica razpršila in pustila več ranjencev na mestu.
Politični pregled.
p Italijanska vlada organizira nemire v Črnigori. LDU. Dubrovnik. 14. avgusta. Ljudstvo v Južni Dalmaciji je zelo razdraženo vsled vladnega delovanja Italije v črnigori in izven nje. Italijani neprestano z oboroženimi tolpami motijo mir v Črnigori. »Narod* v Dubrovniku popisuje bitko med policijo in med eno takih tolp. Večina članov te tolpe, njen vodja Pavao Milanovfč in en oficir so ubiti. Razen tega je ranjen tudi en italijanski vojak.
p O Italijanskem porazu na Piavi. LDU. Rim, 14. avg. (Dur.KU). Listi poročajo, da imajo poročilo preiskovalne komisije glede umika na Piavo v svojih rokah. Dokument vsebuje izjave vseh ministrov, predsednikov zbornice in senata, ter vseh oseb, ki jih je zaslišala preiskovalna komisija. Komisija je imela 41 sej, zaslišala je 21 senatorjev in 24 poslancev, prejela je 1274 pisem, ki so poročala o specialnih dejstvih, in'je pregledala 2310 dokumentov. Čiani komisije in tajniki so odkloniii odločitev. Kakor poroča »Corriere della sera« se bo ministrski svet danes pečal s tem poročilom. Ministrski predsednik Niiti bo poročal tudi o naznanilu Tlttonija glede pogajanj za rešitev italijanskega vprašanja.
p Romunske skomine po Banatu. LDU. Veliki Bečkerek, 14. avg. Jugoslovanski presbiro poroča: Banatski Romuni so priredili dne 11. t. m. v Temešvaru takoj po prihodu romunske vojske v Temešvar protestni shod. Romuni so delali velike priprave za ta shod, ki je imel namen, da podpira novo akcijo romunske diplomacije za priktopitev celega Banata Romuniji. Romunske oblasti so alarmirale vse vasi v Banatu in vozili na posebnih vozovih množice pod vodstvom duhovnikov in učiteljev na ta shod. Na ta način so došie v Temešvar ogromne množine ljudstva. Shodu pa je prisostvovalo samo osem do deset tisoč liudi, ker so se kmetske množice razkropile. Na shodu je govorilo več znanih romunskih politikov iz Banata in Erdeljskega, ki so vsi zahtevali priklopitev vsega Banata in izjavili, da se čutijo tako močne, da morejo pristati tudi na plebiscit v Banatu. Sprejela se je resolucija v tem smislu.
Poštarji in vlada.
»Narodni Socijalist" prinaSa sledeči članek:
Bivše avstrijsko ministrstvo za trgovino, kateremu je bila celoknpna poštna uprava podrejena, je imenovalo z naredbo od 19.. maja 1900 poštarje pri uradih I. in II. razreda stalnim uradnikom poštne uprave. Ker je bila poštna uprava državna oblast, bi človek mislil, da so poštarji državni nradniki, kar pa v resnici niso temveč le uradniki poštne uprave. Podržavljenju so se upirali takrat že obstoječi poštno-prometni drž. uradniki, katero, ne baš lepo nasprot-stvo ša danes obstoji.
Za vstop v poštno prometno drž. službo je bila predpisana srednja šola z maturo, za službo poštnega oficijanta — iz katerih se rekrutirajo poštarji — pa nižja srednja šola. Oba dva uradnika pa opravljata eno in isto službo, ozir. poštar še težjo in odgovornejšo, nego asistent, oficijal ali kontrolor, kajti poštar ni samo prometni uradnik, temveč tudi administrativni, računski in revizijski funkcijonar.
Mimogrede omenimo, da je za sprejem v davčno službo ravnotako predpisana nižja srednja šola, kakor za poštne oficijante, in vendar je davčni praktikant, asistent itd. pragmatični uradnik, a oficijant in poštar le uradnika poštne uprave.
Ravnokar je bilo imenovanih lepo število davčnih upraviteljev v VIII. čin. razred s 24 službenimi leti, pri tem ko ni niti eden višjih poštarjev s 35 do 40 službenimi leti deležen te plače.
Da bi se, pri prvi uvrstitvi v Status, poštarjem storiene krivice zravnale, je bivše trgovinsko minisirstvo na Dunaju sklenilo, vse poštarje s 1. januarjem 1919 imen*vati pragmatičnim uradnikom
kar se je v Nemški Avstriji tudi s ksn-cem istega meseca izvršilo.
Ko se je Slovenija od Avstrije ločila, je vsak izmed nas z navdušenjem pozdravil zjedinjenje troimenega naroda in šel s povečanim veseljem na delo, ker je bi! popolnoma prepričan, da se mu bode v svobodni demokratični do movini bolje godilo, nego pod tujčevo strahovlado. Da glede poslovanja ne pretiravam, je najboljši dokaz službovanje na Štajerskem in Koroškem, kjer opravlja vso poštno, brzojavno in telefonsko službo v veliki večini le ne-pragmatično uradništvo.
Društvo poštarjev je prosilo za pragmatiziranje svojih članov svoj e časno poverjeništvo za promet, poštn« ravnateljstvo in opetovano tudi ministrstvo za pošto in brzojav v Beogradu, toda naše prošnje niso še našle pravega prostora.
Naši bratje Srbijanci pravijo, da ne marajo Slovencev, ker so le-ti zanesli tja avstrijski sistem, mi pa pravimo, da je sedanje postopanje nekaterih gospodov še slabejše od avstrijskega sistema, kajti tam so dobili poštarji svojo pravico, katere pa nam tista vlada, v katero smo stavili vse naše zaupanje, ne da in nas vsled tega prikvajšuje na itak že skromnih dohodkih.
Gospodje, ne vzemite nam zaupanja v mater domovino in nje voditeljev, ker bi to škodovalo organizmu pošte, v katerih rokah niso le vsi posli vojaških in civilnih oblasti, temveč vsa trgovina, obrt in privatni promet. Ne izgovarjajte se na -slabo finančno stanje, kajti če ste lahko podržavili deželne uradnike, bi tudi pri le nekoliko dobri volji našli tistih par borih kronic za poštarje, kateri opravljajo že eelo vrsto let državne posle.
Nismo še obupali, in posebno ne, ker nam je obljubil modri in vseskoz pravični gospod minister za pripravo ustavotvorne skupščine in zjednačenje zakonov svojo pomoč in naše zahteve načeloma odobril.
Vas ostale vladne in narodne zastopnike pa nujno prosimo, da se naše, ministrstvu in vladi predložene proSnje žimpreje izvrše ter poštarji še pred splošno regulacijo plač vsih državnih nastavljencev uvrste v skupino C dosedanje službene pragmatike, pri čemur se pripomnimo, da niso v tej skupini samo maturanti, temveč tudi lepo število certifikatistov in bivših ekspediterjev.
Končno opozarjamo merodajne faktorje že sedaj, da v prihodnje pogoj mature za sprejem v poštno službo prav lahko odpade, ker je več kakor dokazano, da tudi brez mature — posebno take, kakor so se zadnja leta polagale — pri pošti gre.
K položaju slovenskih sodnikov.
Ker se v listih čimdalje bolj pojavljajo pogoni, da se končno vendar že izvrše imenovanja sodnikov, smatra predsedništvo Društva slovenskih sodnikov potrebnim, podati sledeče pojasnilo:
Uradniki v drugih strokah, v katerih niso niti zdaleka tako preobremenjeni z delom kakor sodniki, napredujejo nerazmerno hitro. V nekaterih resorih so uradniki od prevrata sem napredovali že po dvakrat, da, nekateri celo po trikrat. V eni panogi ni več niti enega svetnika iz avstrijskih časov; vsi so poslali že takoj po novem letu višji svetniki. Edinole v pravosodju še ni bil imenovan definitivno niti eden sodnik, niti ne na najvišjih mestih.
Slovenskim sodnikom je bila avstrijska uprava vedno le mačeha; žalibog se jim niso razmere od prevrata sem prav nič izboljšale. SleJ-kotprej se od njih zahteva ogromno, Izredno naporno delo, ki se je po prevratu vsled vedno večjega pomanjkanja sodnikov tako pomnožilo, da mora marsikdo delati po 12 ur na dan in tudi več, dočim se od nobenega ročnega delavca danes ne sme zahtevati, da bi delal nad 8 ur na dan. Slovenski sodniki morajo neštetokrat iz domačega kroga v tuje kraje. Pristojbine, ki jim gredo, ki pa se-
veda niti od daleč ne odgovarjajo današnjim razmeram, se navadno nakazujejo šele po mnogih prošnjah čez več mesecev. Doplačevati morajo pri tem vedno iz svojega žepa — seveda, ako imajo še kaj; drugače se pa morajo zadolževati v še večji meri kakor sicer pri skromnih prejemkih državnih nastavljencev. Vrste sodnikov se vedno bolj redčijo. Še vedno prosijo drug za drugim v upravne stroke, ki jim nudijo ugodnejše napredovanje. Naraščaja skoraj ni. Vse kaže na to, da bo prav kmalu treba s pravosodjem v civilnih zadevah docela prenehati in nekatera sodišča vobče zapreti, ako se razmere v najkrajšem času prav korenito ne izpreniene, osobito ako se tudi upravičene zahteve slovenskih sodnikov ne izpolnijo, in njih položaj vsaj ne izenači z onimi njih hrvatskih kolegov, in ako se jih ne odškoduje docela za razna namestovanja in selitve.
Na vse to je predsedništvo Društva slovenskih sodnikov opetovano opozarjalo na merodajnih mestih, ko je izročalo razne spomenice in prošnje, ko je poganjalo njih rešitev, ko je poganjalo imenovanja, hkratu pa odklanjalo vsako odgovornost za vse mogoče težke posledice v pravosodju, ako se upravičenim zahtevam sodnikov ne ugodi.
Gospod poverjenik za pravosodje je pri zadnjem takem posredovanju pred tednom dni zagotovil, da se popelje takoj prihodnji teden osebno v Beigrad, da pospeši imenovanja, katerih nekatera leže že nekaj mesecev v Belgradu, in pa ugodno rešitev drugih naših prošenj, ker n* vse tozadevne pismene prošnje in pogone ni dobil doslej še ugodneg® odgovora, nikar še ugodne rešitve, često pa vobče nobenega odgovora. Gospod poverjenik za pravosodje je uverjen, da se vse to zgodi bržkone še ta mesec, vsekako pa še pred pričetkom šolskega leta, da ne bodo sodniki še dalje oškodovani. Dotlej pa prosimo potrpljenja.
Dnevne vesti.
j
dn Pisemska cenzura v Mariboru j Javlja: Ker se premnogi ljudje pri s dopisovanju z inozemstvom ne drže ! tozadevnih pravil, se javnost ponovno i opozarja na sledeče: Vsa privatna pi-1 sma iz inozemstva in v inozemstvo morajo biti odprta in na njih naj bode naveden naslov odpošiljatelja. V interesu vsacega posameznika je, da se strogo drži teh pravil, v nasprotnem slučaju ne škoduje le sam sebi, in zaprto pismo nikdar ne dospe na svoj cilj; s tem se tudi ovira poslovanje cenzure in trpi poštni promet, kar vse je kvar splošnosti in posameznika. Poštni promet v Nemčijo, Madžarsko, Bulgaiijo, Turčijo, Ukrajino, Rusijo, Italijo še ni odprt in se do nadaljnega obvestila ne oddaiaio pisemske pošiljke v te države.
dn Žalosten položaj naših vojnih ujetnikov v Italiji. Kakor znano, se Italijani branijo odpuščati vojake jugoslovanske narodnosti, ki so prišli v italijansko ujetništvo. Njihov položaj je zelo žalosten. Podčastnik Anton Schmidt je pobegnil iz italijanskega ujetništva in prišel v Jugoslavijo. Položaj naših ujetnikov na Italijanskem popisuje takole: Postopali so z nami zelo grdo. Kaznovali so nas pogosto, vezali so nas in tolkli kakor živino. Ponoči je prišel italijanski častnik, da nam za nečuvene cene prodaja čokolado, kruh itd. Za kos čokolade morali smo plačati 30 do 40 kron. Za 3/4 kg kruha smo plačali 70 do 80 K. Brez vsakega razloga so nam odvzeli ves naš denar in nam dajali potrdila-Na ta način je posebno postopal poročnik Bruno Canfotti, ki nam je pogosto pritrgal hrano in ni izplačeval mezde, katero smo zaslužili na poljedeljskih delih. Ko smo se nekega dne zaradi tega pritožili pri kapitanu, nas je poročnik dal tri dni zvezati v okove.
dn Železniške nesreče. Na postaji Dobrlin je trčil vlak štev. 6014, ki je pripeljal v postaj«, z drugim vlakom.
ki je premikal, li oseb je ranjenih, med njimi ena težko. — Na postaji Indjija je v sredo dopoldne trčil vlak, ki je pripeljal iz Pariza za Srbijo me-dikamente in kolonijalno blago s tovornim vlakom iz Novega sada. Ma-lerijalna škoda je velika. Človeških žrtev ni.
dn 30.000 brezposelnih Jjndi je v Zagrebu. Ta množica je raztresena po mestnih ulicah, kjer krade, goljufa in se peča z verižništvom.
dn Nemški prestolonaslednik v klneiuatografični barki. Švedski listi Prinašajo poročilo amerikanskega filmskega časopisa, da je neka amerikanka filmska družba fotografirala bivšega nemškega prestolonaslednika na Banskem. S posebnim trikom so film ponaredili in prestolonaslednika spravili tako v smešen filmski prizor.
dn Mladika v Ptuju. To je internat za deklice (devojke), ki nudi gojenkam stanovanje in hrano, vestno nadzorstvo in raznovrstno izobrazbo, kakor je razvidno iz nam poslanega prospekta. Gojenke lahko obiskujejo gimnazijo, meščansko šolo, gospodinjsko šolo in višjo dekliško šolo (letos 1 razred) učijo se glasbe, modernih jezikov, zdravstva, vzgojeslov-stva itd. Izjemoma se sprejemajo tudi učenke slovenske ali nemške ljudske sole. Prijave sprejema in vsa pojasnila daje vodstvo Mladike, Ptuj.
dn Preprečena bolgarska prevara. Te dni je bolgarska vlada poskušala prodati v Ameriki večjo množino opija, ki so ga odvzeli Bolgari našim državljSnom za časa okupacije Zadevi se je prišlo pravočasno na sled in Bolgarska bode morala vrniti oškodovancem blago ali denar.
dn Begunec Ivan Malan, invalid naj se v neki nujni zadevi zglasi pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani.
d n Begunka Helena Jenko, učiteljica v pok., ki je pred hegom bivala v Trnovem pri II. Bistrici, naj se zglasi pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta
Mubliariske vesti.
I Nspred. gospodarsko društvo
za poljanski okraj priredi v nedeljo, 24. t. m. društveno veselico na senč-natem sejmnišču pri klavnici, na kar opozarjamo občinstvo. Na bogatem sporedu je tudi polnoštevilna vojaška godba. Pohitite ta dan vsi na sejmišče 1 1 Strokovni odsek progovnih ftadzirateljev. V nedeljo, 17. avg. se bo vršil v Ljubljani, v vrtnem salonu gostilne „Pri novem svetu" ob 13. url shod progovnih in drugih nad-?£atejJev državne in južne železnice, le došel osnutek nove službene pragmatike, in se bode na shodu poglavitno o tej zadevi razpravljalo, je aeobhodno potrebno, da se tovariši Polnoštevilno odzovejo temu vabilu.
i Pri Komandi mesta Ljubljana naj se javijo nemudoma med uradnimi urami sledeči gg. častniki in
m caKpiranti: P^Porščaki Rudolf M. Srban Viljem R.Drassal, O-
»8t; P°dživ. zdravnik Josip F. Brtoncelj, pravni aks. Pero J. Popovič; enol. proštov. Aleksander E. Schvvarz, Josip J. Petrič, Jože M. Baričevič.
1 Redni občni zbor krojaških pomočnikov, krojačic, modistinj in krznarjev se vrši v nedeljo 17. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v prostorih ^Načeli* ”Z,ator°8“ Gosposka 3*
1 Tvrdka j. Meinl ponuja danes v našem listu razno kolonijalno blago. Opozarjamo na ta oglas so-sebno gg. trgovce.
Prosimo, ko vpoSljete denar na nase upravniStvo, zapiHte zadaj na odrezku namen poHljatve, za kap je. N. pr. naročnina ta Jugoslavijo, za kaklno in katero knjigo ali ta kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij.
Kulturni pregled.
Ernst Haeckel.
9. t. m. je umrl v Jeni starosta nemških naravoslovcev dr. Ernst Haeckel v 86. letu svoje starosti. Pokojni je bil do zadnjega trenutka pri zavesti svojih duševnih moči. Večer pred svojo smrtjo je sedel do 7. ure pri pisalni mizi in je napisal več pisem. Vse do zadnjega se je pečal z raznimi naravoslovnimi problemi. 12. t. m. popoldne so sežgali njegovo truplo brez vsakih posebnih ceremonij.
S Haeckelom je preminul človek, katerega delovanje pomeni celo dobo v razvoju naravoslovne znanosti, ki je utrdil temelje naravoslovni filozofiji in predvsem monističnemu svetovnemu naziran|u. Njegovo delo so napadali od vseh strani razni konservativni naravoslovci, cerkveni in drugi učenjaki, toda on je nadaljeval svojo delo o razvoju sveta in človeka.
Rodil se je 16. februarja 1834 v Potsdamu. Študiral je medicino in naravoslovje v Wtirzbergu, Berlinu in na Dunaju. V WUrzbergu je bšl njegov učitelj Virchov, znani antropolog. Leta 1858, je promoviral doktorjem medicine, nakar je prakticiral eno leto na Dunaju. V celem letu je imel Haeckel le tri pacijente, ker je ordiniral samo od 5. do 6. ure zjutraj, ostali čas pa posvetil Izključno le svojemu študiju. 25 let star je šel v Napol! in Messino, kjer je študiral morsko fauno in izdal nato svojo delo o „Radijolacijah". Ko se je vrnil v Nemčijo, je vzbudil s svojim znanstvenim delom veliko pozornost, ki mu je pomogla do docenture, pozneje pa do profesure na vseučilišču v Jeni. Pozneje je gel na znanstveno potovanje v Lizbono, Madeiro, Gibraltar, na Norveško, v Sirijo, Egipt, Korziko, Sardinijo itd. Leta 1863, je priključil svoje znanstveno raziskovanje darvinizmu. Tri leta potem je postavil v svoji ..Splošni morfologiji" sistem darvinizma.
Haecicel je formuliral biogenetični osnovni zakon: razvojna zgodovina posameznega bitja razjasnuje razvoj skupine. Bil je najodličnejši pristaš darvinizma. Napisal je veliko znanstvenih del n. pr. Naravna zgodovina stvarstva, O začetku človeškega rodu, O razdelitvi dela v naravi in človeškem življenju, Smotri in pota sodobne razvojne zgodovine, Arabski korali, Naravoslovno naziranje Darvina, Goetheja in Lamarcka, Monizem: verska izpoved naravoslovca, Sistematična fi-logenlja itd. Bil je učenjak-specijalist nižjega živalskega organizma.
Haeckel je bil v svojem zasebnem življenju zelo ljubezniv in priljubljen. Poleg znanosti se je pečal z akvarel-nim slikanjem, katerega ni opustil niti v svojih zadnjih dneh. S svojim znanstvenim delom sl ni pridobil samo svetovne slave, ampak je veliko pripomogel k bodočemu rezultatu svobodne znanosti in vede.
ki „Glasbena Matica“ v Ljubljani otvori v letošnji jeseni poieg svoje dosedanje, deloma nanovo urejene glasbene in pevske šole jugoslovanski konservatorij, ki bo nudil, spopolnjen približno tekom 6 let, jugoslovanski mladini pouk in izobrazbo v vseh strokah glasbene in igralske umetnosti.
g Vprašanje Narodne banke.
Ldu. Belgrad, 11. avgusta. Meseca septembra poteče koncesija Priv. narodne banke in po pravilih bi morala banka, ako se medtem ne sprejme zakonski načrt glede nove Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, prenehati s svojim poslovanjem. Zato pride takoj, ko se skliče zbornica, kar se zgodi neposredno po sestavi nove vlade, na razpravo zakonski načrt o ustanovitvi nove Narodne banke. Poleg tega zakonskega načrta ima zbornica rešiti še mnogo neodložljivih vprašanj, kakor n. pr. zakon o davku na vojne dobičke.
g Zvišanja produkcije premoga. Ministrstvo za promet in ministrstvo za prehrano in za obnovo ozemlja sta formulirala posebno komisijo, ki se bo v sporazumu z ministrstvom za trgovino ln industrijo in z ministrstvom za šume in rude potrudilo, da se preskrbi potrebni premog. Dnevni deficit premoga, ki bi se imel nabaviti, se računa na 900 vagonov. Ta deficit se more pokriti samo, ako se zviša produkcija premoga v premogovnikih našega kraljestva.
g Osebne avtomobile, tovorne vozove, priklopne vozove in motorne pluge ponuja neka velika češka tvrdka. Prospekti in ceniki so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
g Gospodarski urad v Celju naznanja, da pride v kratkem v okraj večja množina soli, katera se bode prodajala po aprovizacijah in trgovcih v sledečih cenah: prevzemna cena en
gros je K 177 50, razdeljevalna cena 180 kron prodajna cena na drobno K 200. Razdeljevati je 35 dkg ,.na osebo. K temu sme trgovec prišteti za vrečico 10 vinarjev ako isto res doda, vsled česar se stranke opozarjajo, da prineso vrečice s seboj. Te cene veljajo za Celje z bližnjo okolico. Za oddaljenejše kraje smejo trgovci in prodajalci priračunati k gorenjim cenam le voznini primerni povišek. Gospodarski urad kr. okraj, glav. v Celju.
Po sklepu lista.
Tabor v Sinčivasi.
LDU. Sinčavas, 15 avgusta. Na narodnem taboru v Sinčivasi so bila zastopana razna kulturna, politična in verska društva in sicer:
Narodna Čitalnica v Kranju, Marijine družbe Kazazu pri Pliberku, Marijine družbe Št. Rupert pri Velikovcu ter zastava jezerskih Slovencev, ki je bila do sedaj na vseh slovenskih taborih od leta 1878 dalje.
Slovenske Sokolske Zveze, Ljubljanskega in Mariborskega Sokola, Gorenja Sokolska Župa v Kranju, Sokolske Župe Celje, Orlov.-St Peter, Ljubljana in Device Marije v Polju. Sokola izobraževalnega društva v Studencih in Mariboru, pevskega društva »Slavec« v Ljubljani, Delavskega društva »Vzajemnost« v Črni.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiste* .Zvezna tiskarna" v Uubljand
»GADJS GNEZDO'1.
Spisal Vlad. Levstik. izdala Suejna tiskarna v Ljubljani. Cenabroš. 8 H, vezano 10 )f.
1£ GJ/2DO je najlapSa povest, kor jih Je izšlo zadnja leta.
Možke in ženske čevlje
lepo in solidno izdelane, večja množina, kakor tudi črne teletine v večji množini, kože so okoli 2 kg težke je na prodaj po primerni ceni.
Naslov v upravi.
Iščem
kompanjone
za prevzetje kina. Posedujem sam kapital, vendar ne zadosti. Koncesija dovoljena od deželne vlade. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod „KinoM.
Otročji voziček
za sedeti in ležati, še dobro ohranjen, se proda.
Osvald Dobcic, Ljubljana, Martinova e. 15.
Lepa kočija
se proda
pri
FR. KURALT, Kranj 26.
Maschancker
Ghampagner
nudi tvrdka
FR. KHAM, trgovina špecerije in delikatese, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
(Radi pomanjkanja personala se blago ne razpošilja).
Večja množina
riža (Rangou)
in čaja I*
se proda. Cena po dogovoru. Več iz prijaznosti v upravništvu.
Prodam
hišo na Javorniku št. 70. Hiša je enonadstropna a stanovanjskim podstrešjem, zraven je 600 m2 njive. — Kupna cena je 16.000 K. Ivan Pretnar, Javornik pri Jeseuicah, _______štev. 70.
Prodam
2 konja, okoli 15 pesti visoka, stara po 5 in 6 let, pripravna za vsako vožnjo, ena na pol krita lahka kočija, en brek lahak, kakor tudi prsna oprema in komati. Vse je v dobrem stanju. Pojasnila daje
Milan Škerl, Ljubljana,
Karlovška cesta 11.
Gospodarstvo.
g Jugoslovanski kompas izide koncem tega leta, in sicer trgovski del, dočim izidejo leta 1920 v presledkih po 4 mesece Še ostali 4 zvezki: industrijalni, obrtni, agrarni in finan-cijelni. Celo delo starie vnaprej plačano 200 dinarjev, vsak zvezek stane 50 dinarjev. Obseg posameznih zvezkov bode nad 600 strani, ter bo celo delo tvorilo neobhodno potreben pripomoček za vsakega trgovca, obrtnika, industrfjca, agrarca in finančnika, za vsak urad in vsako pisarno, ker bodo edino informativno delo za celo državo. Naročila ln oglase sprejema Jugoslovanski kompas (Gospodarska pisarna Dr. Ivan Černe) Ljubljana.
sši  ___________________
Širite med narod
sledeče knjige in brošure:
1 • Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K. 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K.
3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K.
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K.
5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom! Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije* v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter v vseh knjigarnah.
.JUGOSLAVIJA" cine 16. avgusta
j 97 žtlev.
Izžel je 3—5 snopič »Narodne knjižnice" Leonid Andrejeva komedija ,GAUDEAMUS‘
poslovenil dr. J. Glonar; cena K 6-— in
6—9 snopič iste knjižnice Vladimir Levstikovo ,.GADJE GNEZDO" povest iz dni trpljenja in nad; cena knjigi broš. K 8-—,  ■ okusno vezani K 10'—. --
V založbi »Zvezne tiskarne" sta izšli izvirni
pesnitve Iv. Albrehta ,.SLUTNJE“ in Janko Glaserja »POHORSKE POTI". Cena
učitelj »Glasbene Matice* in >	palni strok, dežel, mdl&ta
|	Ljubljana, Kongresni trg št. 15
(nasproti nunske cerkve). Največja in najsposobneiš« tvrdka in izposojevalnic* ■ffjgffj klavirjev, pianinov in kar-snonljev. Velikanska zalog« /' vseh glasbenih instrumentov, strun in muzikali). iS7
Za nepobitne cene!	Za	nepohltne	cene!
Prodaja na vagone: vse vrste moke, koruze, ovsa, ječmena za pivo, pšenične otrobe i. t. d.
Kupuje vsako množino: strojno olje vseh vrst, juto, vreče, les za kurivo, apno in vse druge industrijalne izdelke.
Ponudbe se prosijo na »BALKAN", Zagreb. Vlsška ulica 54.	V	laška	ulica	54.
Brzojav: Skladišče Balkan, Zagreb.
'rV-TO
1 5~-
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni lažener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, žeiezobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, HtlSerJeva ulica Sit. •}.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonske oporno zidovje in vse £1012» betonske in železobetonske konstrukcije.	932
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah