Katolišk cerkven list« Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po po*ti za cel.) Ino 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr . v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide llanica dan poprej. i Asi 13. Te^aj XV. V Ljubljani 1. velci^a travna 1862. Prijazna beseda za sreii velikonočni čas vsim vernim Gospodom in gospem Lavantinske škofije *). Sreča in blagoslov od Gosjpoda! Visoko spoštovani! Hišni oče je le/al na smertni postelji; okoli njega so stali žalostni otroci. Skerbel je za blagor svoje družine ter napravil malo pred smertjo veliko in mično domače obliajanje nasprotne ljubezni in edinosti, ker dobro je vedel, da edinost družino jači in okrepčuje, nezloga pa slabi in nesrečno dela. Materi je priporočil svoje otroke in v obletnico svoje smerti je vstanovil družinski praznik. „Zbirajte se v moji hiši, združite se za mojo mizo; praznovanje tega dne naj bo znamje da ste moji otroci. Kdor se ne vdeleži te obletne slovesnosti, naj nc bo ud družine." Tako je govoril oče in dušo izdihnil; mati je prevzela skerb za otroke. Da bi spolnili poslednjo voljo ljubljenega očeta, vabi skerbna mati vsako leto svoje otroke na veliko slovesnost, zbira jih za očetovo mizo. V hvaležnem spominu na ljubega očeta obhajajo dobri otroci družinsko večerjo, se spominjajo lepih očetovih naukov, njegovih skerbi in vsega, kar je posebnega zanje delal, si v roke segajo, obnavljajo vez ljubezni in poterjeni se vračajo k svojim opravilom. Kak lepa domača slovesnost! Kdo ne bi želel biti ud tak blage družine ? Prespoštovani moji! Poznate Ii tega ljubeznjivega hišnega očeta? Jezus je, naš Gospod. Xjegov ljubljenec, sv. Janez piše, da je svoje ljubil do konca." (Jan. 13. 1.1 Večer pred smertjo je zbral Kristus svoje učence k zadnji večerji in jim rekel: „Iz serca sem želel to velikonočno jagnje z vami jesti." (Luk. 15.) Potem je vzel kruh, ga posvetil in rekel: „Vzemite in jej te, ker to je moje telo." In vzel je kelih, zahvalil, in jim ga podal in rekel: „Ta kelih je nova zaveza v moji kervi, ki bo za vas prelita. To storite v moj s po m in." (Mat. 26, S£6—28.) vKesnično, resnično, vam povem: Ako ne bote jedli mesaSinii človekovega in pili njegove kervi, ne bote imeli življenja v sebi. Moje meso je res jed in moja kri je res pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jest v njem." (Jan. 6, 48—57.) To je zadnja naredba našega Očeta. Poznate, predragi, skerbno mater? Sveta katoliška Cerkev je. Ona vse svoje otroke enako ljubi in vse naredbe svojega Božjega ženina zvesto spolnuje, •) Velja tudi vsim gospodarjen in gospodinjam in vsim vernim. Vred. zlasti pa veliki družinski praznik, ki se imenuje sv. veiikanoč, s posebno slovesnostjo obhaja. Ona, Iju-beznjiva mati, vse verne pri Gospodovi mizi zbira k blaženi večerji, in vsakega katoličana opominja: „Spn-vej se svojih grehov saj enkrat v letu postavljenemu spovedniku, in o velikonočnem času prej mi sv. liešnje Telo." In ko je ljuba mati s to veliko družinsko večerjo vse trudne in slabe okrepčala, in jih na noge spravila, kteri so bili padli, ler vse pregrila z ognjem nebeške ljubezni, naj gredo po svojih opravilih, okrepčani z novo nebeško močjo. Obliajanje sv. velike noči, vdcležcnje Gospodove mize je živa družinska vez vsih pravovernih otrok llozjih na zemlji: kdor se velikonočne večerje ne vdeleži, se djansko loči iz družine Božje, je enak odrezani tertini mladiki, ki se mora sama posušiti; taki nc bo deležen blagodara, kterega dobri otroci vživajo. in tudi po smerti se ne sme po keršansko pokopali. (Zbor Lat. IV.) Tri čudeže zlasti naj veče ljubezni je Kristus Gospod storil za naše zvcličanje: Bil je za nas reven človeški sin, da mi bodemo po sv. kerstu otroci Božji: umeri jc za nas na križu, da je dolg greha nam izbrisal, da nas je storil sodediče nebeškega kraljestva, ako se vdelcžimo njegovega neskončnega zasluženja; postavil je sveto Večerjo in zapustil se je nam samega sebe za dušno jed, da z nami ostane priserčno združen; to pa je naj veči čudež naj priserčniši ljubezni in združenja ž njim, ki piše sv. apostelj Pavel: „Govorim kakor s pametnimi, vi sami p re vda rite, kar rečem. Posvečeni kelih, ki ga posvečujemo, ali ni vdcležcnje kervi Kristusove? in kruh, ki ga lomimo, ali ni vdcležcnje telesa Gospodovega? Ker smo, de si nas je veliko, en kruli, eno telo vsi, ki se enega kruha vdeležvamo." (I. Kor. 10, 15—17.) Ta skrivnostna združba vsi vernih s Kristusom in po Kristusu med seboj, ali obhajilo, je veličastno znamnje edinosti, vez ljubezni; podoba mirii in zložnosti. Vredno obhajilo ali vdeležitev Gospodove mize serce vernih s keršansko čednostjo ozali-ša, pamet za nebeško spoznanje razsvitli, voljo očisti, moč za dobre dela povikša, serce s tolažbo in mirom napolni, in poživi v nas klico večnega življenja. To je Jezus obljubil: „Kakor je mene poslal živi Oče in jest živini zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, ki mene je, živel zavoljo men c." (Jan. 6, 58.) Kdor toraj ne posluša maternega opominjanja katoliške Cerkve, se ne spove saj enkrat v letu in o sv. velikonočnem času k Gospodovi mizi ne pristopi; naj le tako počenja, ve pa naj, de ni več živ ud telesa Kristusovega in katoliške Cerkve; on je ločen iz cerkvene družbe iu na duši mer te v, kakor bi bila tudi Cerkev mertva, ako nebi imela te zapovedi, s ktero svoje verne pod smertnim greham veže, da naj se k nar manjšemu saj enkrat v letu »povejo in o sv. velikonočnem času k mizi Gospodovi pristopijo. Pristopiti k mizi Gospodovi in vdeležiti se skrivnostne Večerje ljubezni Božje, to je za nas naj veča čast in slava na zemlji: kajti Stvarnik sam se da stvari v hrano, On, ki v sebi hrani življenje, se da v jed in pijačo umerjočemu (sv. Krizostom.) „Naj toraj človek sam sebe presodi, preden je od tega kruha in pije od kelha,kJ opominja sv. Pavel. ,,Zakaj kdor nevredno je i n pije, si sodbo je in pije, ker ne razloči (od druge jedi J telesa Gospodovega." (I. Kor. Naj lepši čas za pripravljanje je stirdesetdanski post, v kterem katoliška Cerkev verne opominja, da naj si po pameti pritergujejo. pametno vesele in uživajo, da naj se očišujcjo z molitevjo in s postom, in bolj kakor sicer nebeške reči premišljujejo. Kakor sk. rbna mati, katoliška Cerkev svoje slabe otroke tako rekoč na rokah nosi. olahčuje in zmanjšuje vernim post tako, da sc nobeden potožiti ne more in ne sme. t Nasledva postna naredba. j sc enkrat Vas prosim in povabim, ljube ovčice, vi-siuo spolnujte te lahke zapovedi naše Matere katoliške Cerkve, kakor sc spodobi dobrim otrokom, obračajte sveti postni čas v zveličanje svojih duš in kot udje velike družine Božje na zemlji pristopite o velikonočnem času k mizi Gospodovi. Blagoslovim vas iu vse vaše v imenu trojedinega Boga, od kterega je vsak dober dar. (Jak. I, 17.) Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z Vami vsimi! Amen. A n t o n >1 a r t i n . knez in škof I,avautiuski. l*e**imls tfitpficcre esl op! i mi* pta- ccre. ( Dalje.) Kako pa svet to svojim dobrotnikom plačuje. Plačuje jim ravno tako. kakor je Kristusu in njegovim ueeiicem povračeval: s sovrastvom, obrekovanjem, preganjanjem, z mukami ali sc celo z grozovitno smertjo. Tedaj nc zlozno življenje, nc časni dobiček, tudi ur slava in čast pred svetom, to nikakor ne, nekaj diu/.ega hoče biti. kar jih navdušuje in jim serčnost iu stanovitnost daje. Navdušujejo jih besede Kristusove, klere jc spregovoril k svojim aposleljiiom, ko i.li je po svetil razposlal: ..Ce vas bodo ljudje zavoljo mojega imena preganjali, ne hodite žalostni, mar-vi c veselile se. ker vase plačilo je obilno v nebesih. K • bi bili s sveta, bi vas svet ne sovražil. . . . Na s. .lezili bote sedeli in sodili dvanajst rodov lzraclovih.u Njihov trud svet sovraži in zaničuje, njih zaslug svet ne ceni, pa vsaj jih tudi ceniti nc ve, bolj gotovo so pa v bukvah večnega življenja zapisane, iu bodo enkrat pred vsim svetom razodetc. Sveta vera je svet paganstva rešila, obvarovati g t hoče tudi novega nejeverstva, duh kersčanski naj sr pri katoličanih vnovič oživi, vnemarnost naj zgine iz sveta. To se pa noče drugači zgoditi, de se bo mladost v Kozjem strahu izrejevala, kersčanska učenost bo potem svet /.boljšala. Zgodilo sc bo pa to, ako sv. Cerkev višje sole v oblast dobi in jih izroči po okoljščinah redovom, ki so bili že davnej za to skuseni. Tedaj nikakor ne, de bi Jezuiti šole prejemali, bolje je zavoljo tega vsemu katoliškemu svetu vojsko napovedati: manj nevaren jim je pijanec Bonge ali bodi si kdor koli, kakor pa te ka...... Jezuiti, pravijo, se ne podveržejo preskušnjam, ki jih deržava zapoveduje, ne umejo novih časov, tudi ne tega, kar svet tirja; svet pa neprenehoma napreduje v učenosti, nekdaj so morde kaj vedili, zdaj je pa to vse drugač. Mislim si pa jest, da ima mladost ravno tako terde in nevkretne butice, ko jih je imela tačas, ko je sv. Ignacij svojim sinovom vodila pisal, in naše stoletje še ni znajdlo velicega lija, s kterim bi se mladosti učenost brez njihovega truda v glavo vlijala. Saj dobra, poterjena in skušena reč je ravno tako danes dobra, dasi je stara **). lia hi pa Jezuiti ne umeli novih časov, se še nihče ni prepričal. Če so oni znali pretečene stoletja mladost podučevati po potrebah časa, bi jo tudi zdaj vedili. Jezuitarske gimnazije morde niso nar zadnje, kar učenost zadene. Omenim tukaj le ob kratkem, kako modro so ravnali v amerikanski deželi Paragvaji. Mnogojczičnint divjaškim ljudstvom niso silili španjolskega jezika, ampak odbrali so zmed domačih jezikov jezik Guaranov, naj hlagoglasnejšega meti deželnimi jeziki, pa so ga med ljudstvom širili in v njem podnčevali. Torej je misliti, da bi tudi v sedanjem stoletji vedili pravo zadeti. Jezuite svet sovraži in preganja, pa ravno to ohrani pervi duh med njimi, da se ne razguhi Pravijo da je to sv. Ignacij kot posebno milost od Boga sprosil; sv. Ignacij sam je bil ves čas svojega življenja preganjan. Bog pa svoje izvoljene skuša, ob času hude sile jim pa na pomoč pride, kar pričuje zgodovina tega reda. Katoliški knezi jih preženo, papež prisiljen odpravi njih red, njih vikši Matevž Biči umerje v ječi: begoče pa sprejmeta, neverni kralj Friderik li., Volterjev prijatel, ki je rekel da hoče katoličanom seme prihraniti, pa razkolniška vladarica mogočne Bnsije, Katarina II., in ravno tisti papež (Klemen XIV.) njihov red vnovič poterdi za katoliško Poljsko. Po Dunajskem pomirji 1. IN 15 se jim zopet katoliški svet odpre, in dve leti potem jih cesar Aleksander iz Kusije zapodi, pa be-goči že najdejo zavetje v Avstrii, kjer jih cesar Frančišk I. gostoljubno sprejme. In tako se ravno zdaj godi, pa dobrotljivi Bog, ki je rekel svojim apo-steljnom, ako vas iz ene dežele preženo, pa pojdite v drugo, njim zmiram kakšen kotiček prihranjuje, kamor sc ob časi nevarnosti umaknejo. Kavno to preganjanje pa stori, da oni niso nikakor navezani na »vet in njegove dobrote, red se ne more izvreči pa spriditi, ker ga zmiram viharji čistijo. Njih zoperniki bodo tudi zavoljo tega zasluženo plačilo dosegli, pa ne od Koga, ker njegove izvoljene preganjajo, ampak od očeta teme, ki jih je zato najel in komur ravno s tem nar več ji službo skazil je jo. Smelo bi se čez take kraje reči, kar je nekdaj Jezus nad nehvaležnim Jrruzalemam spregovoril: „lle bi bil pač ti spoznal tisti »lan, ki je v tvoje zveličanje! (Dal. nasl.j #/ Miaiia aaa si fa. Edina Italija je razdvojena, ima dve vladi: Garibaldovo v Genovi, ki seže po vsim laškem, iu Viktor-Emanvclovo v Torinu, ki sega po vsim Laškem. Garihaldova je združenje vsih laških demokratiško-repuhlikanskih družb in moči: Viktor-Emaiivelova je namest vanje laskih dežel po poslancih pod sauiodcrž-nim ali monarhiškim kraljem. Ktera tih vlad je zdaj tedaj postavna? — Edina Italija in pa Kabel! *) Sv. Ignacij se je 33 let star začel latinske gramatike učiti. ••) ko Iii hili zdej Jezuiti še po Avstrii v tako obilnem številu kakor nekdaj, bi bili ravno oni krivi vsili mednarodnih prepirov. konkordata. nesrečne vojske na Laškem. slabega denarja, hudih letinj, občnih nesreč, pa kdo ve. kaj še! Ubogi Viktor-Emanvel! zdaj se ti začenja utepati. Ti si bil po ptujem segel; glej in dobro glej, da zdaj saj svoje ohraniš! — Že si možje v Turinu oči mencajo, interpelirajo in protestirajo, ali krava je iz hleva, punt v Genovi je vravnan in rovarji vsih ulic so se porazumeli, meni „Armonia.u Njih delo, njih namen je v eni besedi: Emancipacija." Kako jo "črno posloveniti ? Osvobodenje, oprostitev? — Rešenje recimo. Rešenje izpod oblasti očeta Emanvela in druzih očetov. Združba vsih laških rovarskih družb se je v pervo hotla imenovati „^judovladna laška edinost (Unione democratica ita-liinaj. To ime pa ni bilo všeč zidarju Garibaldu; v zboru 9. sušca je vse z dlanmi luskalo, ko je mož svetoval, da naj se imenuje: „Rešivna združba italijanska (Associazione Emancipatrice italiana).44 Rim in Benedke, vidita-li, kam meri nova vlada v Genovi? Rešivna je. Garibaldi hoče zdaj začeti osvobodovati, oprosto-vati, razvezovati, reševati — emancipirali tako, da bi človeška družba ne imela na zadnje druge pravice, kakor tisto, ki jo tolovaji poznajo, namreč pravico močnejšega, in vse stoječe bi se moglo v šibre razpasti. „Armoniau našteva rešenja ali emancipacije, ki so se dosihdob storile na Laškem. ,,Italija je rešena pogodb, rešena priseg, rešena starih narodovskili pravic, rt sena duhovnov, škofov, rimskega papeža. Mo-denci, Toškanci, Romanci, Napolitanci so rešeni svojih nekdanjih vladarjev; italsko deržavstvo (diplomacija) se je rešilo svetih mednarodovskih pravil, njih politika (vladavstvo) častitljivih načelstev resnice; njih denarna vravnava (financija) postav dobrega gospodarstva in dobrega oskerbništva; Čialdiniti in Pinelliti so se rešili vojskinih pravil; Kavur se je rešil zavez, storjenih z njegovimi obljubami; Fantoni in Fumel sta se rešila načelstev človečnosti in pravice." „Rikaso!i, obetavši na tihem in taji vsi očitno, da bo Mazzina domu poklical, se je rešil poštenosti;... ministri skoz dve leti, derže škofe in kardinale v pregnanstvu brez pravde in brez obsodbe, so se rešili pravičnosti. In delo reševanja napredva, liberalci se rešujejo vstava, ko lomijo v prebivališa, dovoljujejo svobodo krivoverstvu, taptajo katoliško svobodo, preganjajo pobožne družbe. Ali nasledvale bodo pozneje še druge rešenja." ,,Garibaldi je že nasvetval rešenje od papeževe vere, in to rešenje bo seboj pripeljalo rešenje od Boga.... Prišlo bo rešenje zakona od zakramenta in potlej od nerazvezljivosti. ... Pustite, bo že punt naredil; on bo rešil sinove od očetov, podložne od kraljev, hlapce od gospodarjev; ubožne bogatih, hu-dodelnike redarstva. Koliko jetnikov (potepuhov) pač ni rešil po Napolitanskem, po Romanji, po Sicilii ? Punt bo rešil denarje iz naših mošnjic in dolžne pisma velikih vpisnjih bukev.... ^Italijani bodo rešeni, kakor se je bil rešil zgubljeni sin iz hiše svojiga očeta v evangelii; ali ko bodo na tujem, bodo spregledali, v kako sužnost se izhaja njih rešenje. Francozje, rešeni svojiga kralja, papeža, in Boga, so bili postali sužnji trinogov in glavo-sečnice (gilotine)." ,,Natora je močnejši ntem volje in človeškega dela, in natora tirja, da so ljudsta zmiraj podložne, in ako se rešijo iz ene služnosti, pridejo pod drugo. Kdor se je rešil nekdanje žlahtnosti, mora služiti žlahtni— kom demokracijnim (Ijudnvladnim). Kdor se je rešil katoliškega duhovstva, mora podveržen biti birokra-tiškemu despotizmu (po Laškem, ki škofe in duhovne preganja, zapira, terpinči) in se poklanjati pred mi- nisterskim škofijstvom (ki ukazuje, kdaj naj se za ropanje samostanov Bog hvali). Rešeni Pija IX. bomo sužnji Filipa Kordova, ministra hogočastja (aila Mtihl-feld) in „freimavrarskega grossuiajstrau ob enem; rešeni katoličanstva ostanemo sužnji rovarstva." Ali služiti Bogu, ali pa satanu; in kdor se vzdiguje zoper Stvarnika, se ravno zato prekucne v sužnost greha in pekla... ,,Pravo rešenje Italii bi bilo, ako bi zopet postala, kakor je bila zmiraj, hči „služabnika služabnikov Božjih/4 in taka tudi bo, ko bo okusila sad svojega rešenja in bode bolje spoznala čednosti svojih rešiteljev. Bo, bo, rekia bo Italija neki dan: Vstala bom in se vernila k svojemu Očetu Piju IX., in rekla mu bom: Oče, grešila sim zoper nebo in zoper tebe: nisim več vredna, da bi se tvoja hči imenovala: delaj z menoj kakor s ktero svojih najemnic. - Prejden pa bode sama seboj to govorila, si mora — kakor zgubljeni sin — svoj želodec z želodom napolnili , ka-koršnega prasci zobljejož* Garibaldi pa ni zadovoljin z Laškim, on hoče biti rešitelj na dolgo in široko, šestnajsti odstavek ge-noveške vlade ali „rešivne družbe italijanske" pravi, da bo družba poklicala tudi demokratiske družbe družili dežel, da bi se mednarodno pobratile v delu ves-voljne rešitve (emancipazione coni une). — O srečni mnogi časniki! ali ne bodo vam od silnega veselja roke dolge zrastle ter segle tje v Garihaldovo o>re-čivno desnico ? Balo bi se še marsikaj prekrasnega reči, pa je že tega preveč. Opomnimo naj samo to še, kaj je tej „oproslovavni, osvobodovavni, rešivni" laški družbi »prostost tiska4* (stampa libera). Petnajsti odstavek pravi, da bo rešivna družba v edinosti z vsimi podružnicami razglasovala iu razširjala vsakterih spisov, ki bodo vgodni „rešivni družbi." t e družba rešenje namerja, čimu toliko spisov glavne in podruž-nili družb ? Cimu toliko pikanja, šiintanja, draženja, sej rešenje sleherni rad sprejme. — Toda; poznamo te, Garibaldi! Vemo, kaj si pisal zoper duhovstvo itd. Vemo, kervi žejni starec, kako ti mladost zapeljuješ! Vemo, kaj Kristusovemu namestniku želiš in privošis! Vemo pa tudi, zakaj t» je Bog dopustil, kervavo šibo v roke vzeti, in samemu se pogrezniti, ko boš druge sterpinčil! Vera se pogreša od zgorej : zato jih tepe nejevera odspodej. ,.Et nune reges inlelligite: erudi-mini, <|ui judicatis terram !" (Ps. 2.) Puška in kosa. Blizo štirdeset let je že, kar smo neki solnem letin dan se otroci igrali zunaj Celovca na lepi tra-tini. Ne dalječ od nas je stal strelic s puško v roki, in visoko nad nami švigale so lastovke ter veselile se življenja. Se strelic za nas tudi prav nič zmenil ni, smo pa toliko bolj mi otroci se zanj menili ter čudili se mu na tihem. Vidili smo, kako da je vsmertivno orožje napel, v kvišku pomeril in sprožil. In komaj se sliši pok, že je (udi vertoglavila se lastovka proti llem, na tleh pa revica oferfolela. To ponavlja strelic več časa; in vselej je nova lastovka plen morivnega strela. Čudno pa, v tem ko strelic dela to svoje delo , in strelja mične ptičice , se njih tovaršiee gori v zraku motiti ne daje v kratkočasnem svojim razve-seljevanji, in zdelo se je, kakor da bi ne poznale nevarnosti v kteri so bivale. Kakor te lastovke v zračni višini, tako žive ljudje tukaj na zemlji. Enako mravljam v mravljišu giblje se vse in trudi, vsak iše po svojem vživali življenje, veseliti se in se osrečevati, in le manjc število jih je. ki /.ive v živem spominu na poglavitni namen svojega pozemeljskega bivanja, ter večnost cenijo više od časnosti. Kakor je prržal strelic na lastovke nad njim švigajoče. tako preži bleda smert, dekla Božja, na človeka, in s koso v rokah pokosi zdaj tega, zdaj unega, in da si ravno kosi neprelioma, reže in ljudi morT, se večina rodii človeškega, enako lastovkam v zraku, za to ne zmeni, ter živi lahkomišljeno in tje v en dan, ko da bi nikoli umreti ne bilo. Pervotni in glavni vzrok takega djanja in ravnanja je odpad pervega človeka v raju od Boga in z njim združena spačenost bilja človeškega. Ta odpad, ta spačenost je med drugim tudi nejevere vir in vir puhlega posvetnega modrovanja vsih, in toraj tudi zilanjdi časov. Človek nejevernik ne veruje v neu-merljivost duše. in ne v večnost, on meni, da pogine kakor neumna žival s smcrljo za zmeraj, in ako si ludi ni kdo eni* iste verste, oklene pa se posvetne lažnjive modrosti ter ima v njeni omejenosti in spa-eenosti le pamet ko edino razsodnico vse resnice, mu je spet ravno ta zapeljivka, ter mu laže in kaže Boga, kakoršin Bog nikdar iiiti ne more, pravi mu, da se B«g za nas ljudi ne meni, in če se tudi meni, da nam nase človeške slabosti ravno toliko za zlo ne vzame, toraj da se .Njega bati treba ui. Človek s takim verskim prepričanjem, ali veliko ver. zapopaden v lakih groznih zmotah in temotah, živi ter vživa življenje na vse strani, in kolikor koli je v stanu, tako kak.ir vlečejo ga njegove nagnjenja, njegove želj«: in strasti; le okolšine, kterim se ubra-niti"^ne more. ga utegnejo bolj ali manj zaderževati, sirer pa nasprotnik obzorja keršanskega živi le za ta svet. ali prav za prav le za-se, to je, ou vživa življenje po svojem, se osrečuje kakor ve in zini, iše v^e. se trudi po vse*, kar se njemu prilega ter serka iu pije po zmožnosti s polnim kozarcem pozemeljske nladnosti. Človek takšin iše le sebe, trudi se It* po tem, kar mu srečo obeta, ali ga srečnega dela, iu sluzi ravno zato ali v blagor posameznega človeka, ali tudi celega naroda leloliko, kolikor s tem svojo lastno srečo piispešuje, zgotavlja in zvišuje. Takšin človek se ne meni za bližnjega, ako se to ne strinja z njegovo sreeo, z njegovimi priljubljenimi čutili: je nasprotnik na vse strani njemu, ki ga moti v njegovem djanji iu rav nanji ter kali in podkopuje osebno blagost njegovo; ludi ne ljubi, temveč čerti in sovraži rčč, ki mu je na potu pri vživanji dozdevnih njegovih nebes: in to vse zalo. ker nejevernega ne vodi in ne navdaja ni-kakoršen viši namen, ker je sam sebi vse, in njegovo osebno čutenje in mnenje puhel lilapon, ki tacega puhlega modrijana lira in goni skoz življenj«'. Takšen človek, ako se kaže rodoljuba, poganjal >•• bo ža pravice naroda, pa ne zato, ker narod ljubi, ker je reč pravična in blaga, ampak čisto iz osebnih nagibov in priljubljenih čutil. Neka natorna gnava, in zelje ji zadostiti, hrepenjenje po prazni iu minljivi ker časni časti in slavi, osebni dobički, oslajševanje življenja, tedaj nsrcčevanje samega sebe, to so nagibi. ki nejevernika današnjih časov naklanjajo k ro-doljubju. Se reč spremeni, in upali zmage in slave ni, prihaja borenje za narodnost in blagor naroda nevarno, ali proli celo z gotovo nesrečo in škodo, kmalo in hitro je po rodoljubji, in mož, ki se je kazal ravno kar prijatla naroda, bo njegov nasprotnik in sovražnik. Kavnanjc nasprotno, ljubezin darežljiva, prika/.ek tega ali unega vpljiva, izjemek le je, nikakor pa ne djanje logično, da si ravno, kaj pa da, je logika taka žalostna in milovanja vredna. Vse drugači pa je to v kersanstvu. Tii uči vera človeka, da je po duši neumerjoč, vera mu odkazuje večnost, mu odkazuje Boga in božjega sodnika, mu odkazuje dolžnosti, ki ga vežejo in ktere spolnovati mora, da odide nejenljivi nesreči, in doseže vekovito, nejenijivo srečo po smerti. Vera mu pojasnuje in kaže pravico in resnico, ter veleva in zapoveduje, služiti jima pod vodstvom ljubezni keršanske. Sveta vera je, ki kaže človeka v njegovi žlahtnosti, pa tudi slabosti in revi, ki mu odkazuje njegov pravi, sveti, veličastni namen, ki ga v dosežbi tega namena tudi podpera, ter zvestega v keršanskem trudu in prizadevanji z mimo, dobro vestjo plačuje, pa tudi s sladko nado, z osrečevavnem upanjem rajske sreče, ki nehala nikdar ne bo. Vera pa tudi kaže pogube grozni prepad, večni pekel njemu, ki Boga zanemari, in ponemari namen, zavoljo kterega je na svetu. In ta poguba od ene strani, in večna sreča od druge ste vzrok, da živoverni človek ni kakor lastovka v zraku, ki se ne meni za puškini pok in strel: da ni kakor neje vernik, ki prezira s'čanje smertne kose, temveč da mu je smert s koso nenehoma opomba neskončno resnobna, mogočin nagon, da naj se peča z božjimi, večnimi rečmi, da naj čedalje ho!j spoznava Boga, de naj se ga uči ljubiti, ter vse storili, vse delati zavoljo Boga in iz ljubezni do Boga, s tem pa zgo-lav I jati svojo časno iu večno srečo. Smertna kosa derži zivovernega kristjana ven in ven v nekem svetem strahu, v leni strahu ga varuje greha, ga podpera v spoluovanji keršanskih dolžnost, in mu je tako po-inagljiva k vestnemu miru, k dušni radovoljnosti, toraj k podstavi prave, zaresne sreče, ga vnema v kratkem zemeljskem bivanji za vse v resnici blago in dobro, ter ga vodi po potu pravice in resnice pod vodstvom ljubezni keršanske naprej prot srečni večnosti, ki mu odločena je v plačilo nejenijivo za blago in keršansko njegovo djanje in nehanje. Smertna kosa derži kristjana živovernega v vedni živi zvezi z Bogom in njegovo voljo, ga uči, darovati se Bogu v čast, in v zveličanje svoje in svojega bljižnjega, ter ga neraz-vezljivo veže na logiko keršansko, ki ne pozna nobenih ovinkov, se ne da podkupiti, ni gluha ne slepa, je vsa naravna, častitljiva, sveta in zveličavna. /ivoverin človek, da je tega imena vreden, je in mora biti potem takem tudi keršansko-logičin (umo-sloven ali umu primernega življenja), in ta logika je, ki veleva deržali se vsega, kar je v keršanskem pomenu prav in dobro, in ker so posamezne osebe in spet celi narodi od Boga in po Božji volji, in so toraj tudi narodove pravice, njegova omika, njegov obstoj dobra, sveta reč, ki se naslanja na voljo Božjo, se tudi živoverin in logičin kristjan poganja za to reč na postavni poti neprestrašeno in moško; in ker to stori in dela pred drugim iz visokega in presvetega namena ko prijatel pravice in resnice pod vodstvom ljubezni keršanske s sklepom nepremakljivim, ostati zvest temu trojstvu, naj velja kar velja, ostati zvest zavoljo Boga in večnosti, tudi kaže in priča, da le on je na vse strani pravi zaresni domorodec, pravi, zaresni domoljub. Takemu je llog čez vse, ter ljubi, ker je Bog vir ljubezni pravice in resnice, tudi bližnjega zavoljo Boga kakor sebe in sicer osebno in spet skupno ko narod, je ves pokoren zemeljski oblasti, pa tudi nepodkupljiv, zvest prijatel, zagovornik in varh svetih pravic, ki zadevajo človeka ko osebo na kteri stopnji časnega življenja koli, in zopet ko narod. Verin, ki za narod ne mara, ki se za izobraževanje naroda ne meni, ali pa ga še celo zavčra, kaže ravno, da ni keršansko-logičin. Puška poka, smertna kosa reže, in 1« je, kar navdaja vernega rodoljuba s svetim strahom. On ui podoben lastovkam v zraku, ki se ne menijo za pok in strel, ni podoben neverntku, ki živi ie zase in za minijivi svet ter zanemarja Boga in večnost; vernega rodoljuba vodi višji, presvet namen, on živi in se trudi za Boga, za omiko in izobraževanje svojega naroda edino le na vkiadu keršanskem, in le na tem vkladu jo tudi podpera in pospešuje, in ta je vklad, vklad keršanski, narodni, domači, na kteriga staviti in zidati mora se omika slovenskega našega naroda, ako hočemo, da ostane narod zdrav, čverst in blag, ako hočemo, da se narodu ne zavda, da se narod naš ne spači, ne propade in ne pogubi. V—I. Ogieti po Slovenskim in tlopisi. Iz Ljubljane. Te dni smo zopet oddali v škofijsko pisarnico naslednje zbirke za sv. Očeta v Danici: 2 cekina; 2 križavca po 2 gold. 12 kr. st. dn.; 10 tolarjev po 2 gold. st. dn.; 1 dvajsctico; 2 šestici; — v papirji pa: 1 bankovec za "> gold. iu 1 za 1 gold. — Dans se sklene razstava cerkvenih oprav iu izdelkov, ki jih je napravila bratovšina sv. Rešnjiga Telesa in jih bo razdelila med potrebne cerkve. Bila je veliko bogatejši niciu dosedanjih in dosti je, de jc kdo le vidil lepoto tako mnogoterih razstavljenih reči, mogel se jc sleherni prepričati, kako dobrotna iu potrebna je ta bratovšina za našo deželo. V tem ko pričakujemo nataučniga popisa raznih izdelanih reči, samo rečemo: lllagor blagodušnim devicam iu gospem, ki toliko Ijube/.eu iu skerbljivost razodevajo za lepoto Božje hiše! Gospod, ki ga one oblačijo, jih gotovo nc bo pozabil. — Z llolciiskiga. Po težkih opravilih, ki jih imajo duhovni postni čas. jim vsak pameten človek privoši, ako sc sem ter tje v poštenih družbah nekoliko razvedrijo. Take priložnosti daje pogosto god sv. Jožefa, ki se pa vezovanje imenjaka dostikrat odloži v dni ravno po veliki noči. V Šmartnim pri l.itii so bili gostojubni dekan vis. čast. gosp. Jožef Burger s to priliko sklenili šolsko izpraševanje per-viga pol leta. Naj le kaj maliga omenimo. Skorej poltretje sto otrok v treh razredih ncvtrudljivi gosp. učenik Adamičem uči. Sv. Cerkev nas vsak dau spodbuduje: „Cantatc Domino cauticuin novimi; laus cjus in ccclesia Sauetorum, poj te Gospodu novo pesem; njegova hvala naj sc razlega v cerkvi ( družbi) Svetih.** Taka nova pesem je nicndo tudi tista, ki izhaja iz novih ust, iz ust malih, kakoršui so ravno v Šmartnim pri sv. maši pred očitnim izpraševanjem tako ulično iu olikano peli niašnc in velikonočne pesmi, de se je uioglo vsako občutno serce giniti. Kuako ljubezujivo petje raznih pesem, spremljano s fisharmouiko po g. učeniku, jc sklepalo tudi naslednje izpraševanje in sklenila ga je posebno izverstno peta cesarska pesem. Otročičem, ki se kolikaj učijo, se ue bo pritožiti, de so v šoli čas tratili, ker ze čez pervih 4 ali 5 meseov so prav lično in pravno slovenske besede ua tablice pisali, iz večih odredov prav umno številkah iu se zlasti tudi v kcršauskiui nauku prav izurjene skazovali. Pisanja so bile olikane. Posebuiga spomina vredno je, do šinartniška šola sc zlasti tudi s čisto slovenšino skazuje, ker njen učenik, gosp. Adamič, je v slovciišiui olikan učenik, in preizverstui slovenski lilolog, gospod dekan Burger, so sami v vsih tvarinah otročiče pomagali izpraševali in ua navadno germanizuie ali druge govorne napake opominjali ter nasproti pravili, kako se mora to ali to prav povedati. Zastran kcršauskiga nauka so hvale vredni gosp. M. Horvat v Šmartnim in vsi kateheti današnjih časov, kteri si prizadevajo, otroke čversto in stalno podučiti v veri žc v njih naj pervih letih, pa tudi v raznih dolžnostih in razmerah do Cerkve, duhovskih iu deželskih oblast itd. Sedauje čase namreč vsak mavhar politizira, si vero in dolžnosti po svojih nagnjenjih vmerja, kakor ravno živi; kdor torej ni v veri že od mladih nog dobro vterjen, ga bo pogoltnil iie-duh sedanjiga f r e i- mavrarskiga časa. Ljudstvo je tudi že po naj nižjih stopinjah okuženo z rovarskim duhara zoper Boga, veio iu oblast. To spričuje med drugim strašin dogodek, ki se sliši od nekod z Dolenskiga. O zadnjim snegu in mrazu je bil namreč nekdo grozovinsko preklinjanje zoper Boga izbruhnil; — bil pa je že tri ure potem: — merlič. Kaj si bo červ prederzoval zoper nezmerno večno Modrost vzdigovati se, ki milijone svetov vlada, in milijone novih v trenutku stvari, ako hoče. Zastran sedanjiga mraza naj pa slabo-verui samo to pomislijo, de so vso zimo koze ljudi mnogotero terpiučile in jih dosti pobrale, proti spomladi pa se je sem ter tje še od druzih bolezen slišalo. Kdo ve, kaj bi bilo, ako bi mraz in sneg unih dni ne bil o kaže ni ga zraka očistil, razdelil iu povžil ? Ali ni res, de bolezen dostikrat veči škodo naredi pri kaki hiši, kakor pa pičel pridelek, iu marsiktera hiša bi rajši dala sadje in žito ne le cuign, ampak tudi dveh, treh let, kakor de bi le eniga izmed hišnih smert vzela ? Ze naša pamet torej lahko spozna, de sedanji mraz je bil velika dobrota, akoravno je res po Do-leiiskim terti precej hudo škodoval, orehe mende povsod iu češnje veči del vzel, žito mnogo posmodil iu potlaeil iu še kaj druziga kvara storil. Smemo pa se zanesli, de bo škode dosti manj kot sc je bilo pervi trenutek bati. ker jabelka iu drugo sadje silo lepo cvete in velik del žita dobro kaže. Zdaj pa še nekoliko k šolam. V Šentvidu so ondotni gosp. fajmošter Jožef Poklukar z malimi pomocki pa z veliko gorečnostjo v malim času. kar so tam doli. ue le cerkev popravili in mnogo preuaredili ter predrago o/.alisali, ampak zidali ludi uicžuijo iu kaj lepo iu prostorno šolo z dvema obširnima slanicama in drugimi potrebiumi piostori. Na tabli še narisana Kalvarija z druzimi v veliki teden za-devajočimi svetopisemskimi kraji je pričala, de učcuik kcršauskiga nauka uei djausko iu razumno. Na „učilu" ali šolskim redu nismo našli barbarskih besed ..račun.** ..rajtmgc,** ampak slovensko ..številkanje" itd. Stevilkanje. številili. pošteva itd. bolje iu lepši služi, kakor pa nevkreluo iu tuje račun, računili itd., kar se jc poslednje leta v sloven-ke šole močno vrinilo. — Pri gostoljubnim kosilu velikonočno sredo so pričujoči gospodje začudeni zaslišali novico, do so ..Garibalda" zaklali. Naj reče kdo. kar mu je drago, prepričali smo sc, de jc temu res tako. Deržina je namreč voliča tako imenovala, ki je mogel (iste dni življenje dati. De so na slovenski klasiški zemlji v l.ašcah vis. časi. gosp. fajmošter Brodnik prav lično novo cerkev zidali iu jo z novimi orgijami, križev im potam itd. o/.alisali, je mende že znano; manj znano jc morebiti, de so v tih malo letih zidali tudi duhovnišiiico ali farovž iu šolo. iu k temu še (• — 7 podružnic močno močno popravili iu pa vse s tako malimi pomočki, de je skorej skrivnost iu čudo. Bog ohrani gospode, tolikanj goreče za slavo Gospodovo in pravo srečo verniga ljudstva! 1'rečastitljivo školijstvo Lavantiu**ko piše svojim vernikom: Spodobi se, preljubi moji skolijcani l.avan-tinski, d c Vas za sveto veliko noe (za obletnico) piisercno pozdravim, in vam za pisanko pošljem svoj« lepo zalivalo. Delili ste preteklo leto. vsi dobrega, otroškega serca, sv. očetu papežu Piju IX. lepe darove, ktere smo |im v Rim za pomoč poslali. V imeni papeževem se Vam jaz prav lepo zahvalim za vsaki krajcar, kterega ste blagovoljno uložili. za vsaki očenaš. kojega ste za naj višjega Poglavarja naše sv. cerkve molili. Cuduo moč ima na*a združena molitev iu milošiua. Kakor je svoje dni sv. Petru v ječi pomagala, tako pomaga nastopuiku sv. Petra. Piju IX., kajti Bogu sosebno dopadc, ako molijo verni otroci za svojega naj višjega duhovskega očeta. iu mu prines« svojo penezc, kolikor premorejo, v dar. Bog Vam poveriti stotero! Kako se pa godi sv. Očetu papežu? me bote barali. Ravno skorej tako, kakor se je godilo sv. Petru. Kakor je bil sv. Peter v ječi, med dvema vojakoma uklenjen, dokler ga ni angel Gospodov oprostil iu mu voze odperl, tako še neprenehoma dva velika sovražnika sv. Očeta iz vsih krajev stiskata: kralj sardinski in pa cesar francoski, ter bi jih rada prisilila, Rim zapustiti in iti po sveti. Godi se papežu in vsim zveatim višjim pastirjem v Laških deželah, ktere prekucuhi v oblasti imajo, po besedah sv. Pavla, ki pise: ..Menim, de je Bog nas apostole poslednje postavil, kakor smerti namenjene; ker smo v razgledovanje svetu, angeljein in ljudem. — Kolnejo nas, in mi jih blagoslovimo; preganjani h m o, iu prenašamo; preklinjajo uas, iu mi (za nje) molimo; kakor smeti lega sveta smo postali, kakor izveržek dozdaj (n«* imajo). L Kor. 4. Za to ves keršanski svet gleda v naših časih na sv. Očeta Pija IX., ter se čudi njihovi serčnosti in stanovitnosti, de se ue dajo posilili svojim nasprotnikom, timveč stojijo kakor skala na svojem svetem mesti; brani jih pa tudi neka skrivna Božja moč, de se sovražniki ue upajo papeža lotili in iz Rima jih pregnali. Jeli hoče dobri Bog še v prihodnje svojega zvestega namestnika v Rimi ohraniti, in sovražnikom braniti, ali je sklenil jih nasprotnikom celo v roke dati, ler jih še huje stiskati, naj bi se njihove čednosti iu kreposti še lepše razcvetale in nam v izgled bile, kako pogumno se je tudi nam za resnico in pravico sv. katoliške cerkve boriti, lo je samo Bogu vsevedočemu znano. To pa cujemo iu lehko beremo, de se pričenja sovražnikom papeževim čedalje hujše goditi, tako, de si že svetvati ne vejo, kaj bi storili, papeža iz Rima pregnali, ali jih v mu i pustili, kajti vihar prekucije, k»jega so upihali, že tudi njihove stolice maja. Veter hudobije so sejali, hudo vreme pa žanjejo, in bodo želi, kar so hudobnega vsejali, kakor gotovo je Bog pravičen. Sveta volja Božja naj se zgodi! Prosim Vas torej, preljube keršanske duše! in Vam priserčno priporočim, molite še vprihodnje, in pa stanovito za našega hv. Očeta Pija IX., naj jih Gospod ohrani, oživlja in osrečuje na zemlji, in jih ne da v voljo njihovih sovražnikov. Kakor mi molimo, tako molijo vsi verni kristjani, bratje in sestre naše od solnč-nega izhoda do zahoda, od juga do severja. Tako lepo iu vse obsežno še niso morebiti nikdar za papeža po sveti molili, kakor zdaj molimo; tako jasno se še ui pokazala v naših časih živa keršanska ljubezen, kakor se zdaj kaže, ter oživlja pravo vero. To je pa sv. materi katoliški cerkvi neprecenljiv dobiček, kterega vernim otrokom prinaša terpljenje svetega Očeta. Kedar pa sv. Oče papež še neprenehoma veliko izdatkov imajo za potrebe sv. cerkve, njihove dežele pa sovražniki molzejo, in jim dohodke čedalje hujše kratijo; podelimo torej še za naprej, kolikor uterpimo, svojih krajcarjev v pomoč; saj damo otroci Očetu svojemu. Papež za nas, svoje dobrotnike, sosebno molijo, in Bog nam bo obilno po-veruil. — To mojo zahvalo, pa tudi lepo prošnjo, prejmite dobrovoljno za sveto veliko noč, iu za veselo Alelujo, ktero Vam iz serca želim. Iz Gorice. — V zadnjih 3 letih lanskiga leta. si, ljuba Danica, svojim bravcam naznanila obšireu popis 23 zveličanih japonskih mučenikov iz I. iu III. reda sv. Frančiška. Bralo se je oudi, dc preiskovanje ujihoviga mučeustva pri sodnijah je dokončano in o posvečevanji ui nobeniga dvoma več; slovesua prištetev med svetnike se pa bode kmalo po velikonočnih praznikih tekočiga leta obhajala. Kadaj, ktero nedeljo po veliki noči bode ta svetičuost, šc takrat določiti ni bilo moč. Kar se takrat za gotovo ui moglo povedali, to se zamore pa zdej. Pervi redovni prednik, preč. o. Bernardin, »o vsim okrajnim prednikam poslali že i", grudna I. I. preveselo novico, de slovesna prištetev naših 23 japoii.-kih mučenikov med svetnike se bode binkoštno nedeljo, to je, b. rožnika I. I. v vatikanski cerkvi obhajala. Kakor smo že v dnevnikih brali, so sv. Oče papež neki tud za to slovesno opravilo škofe vesoljniga sveta povabili v Rim, in časnikarji uaznanujejo, de se jih je že uekaj tje podalo, nekteri se pa ua pot pripravljajo, kakor parski škofje, kteri vsi razun oslepelega Oetelna, eihstetiškiga škofa, so namenjeni k romanju ua grob ss. aposteljnov Petra in Pavla, ter bodo s svojo nazočnostjo razveselili mnogo skušeniga očeta Pija IX. De bodo tudi avstrijanski škofji v Rim se podali, ni dvomiti. Pa ne le samo prihodnja binkoštna nedelja, ampak tud že binkoštna sabota, 7. rožnika, bo za naš frančiškanski red kaj zanimiv dan. Ta dan se bo namreč volil pervi redovni vodja, kteriinu pravimo general. Voliti ga imajo pravico vsi okrajni predniki. Njegova služba namreč 6 let terpi. V ta namen so v imenovanim generalovim listu vsi okrajni predniki v Rim službeno povabljeni, kamor morajo od 27. do 30. vel. travna iz pokoršine priti. (Ta list je iz Riuia do Gorice 41 dui potreboval in je ne z več ne manj kot 17 poštnimi pečali zaznamovan, ves raztergan in raz-drapan leseni dospel.) Bog jim daj srečno pot tje in nazaj. Naj mi bo dovoljeno k veselima novicama še drugo žalostuo dostaviti. Kaplaniška cerkev v Zapotoku, ki spada pod kanalsko faro, je bila 15. t. m. do čistiga oropana. Z eno besedo, vse, kar je bilo odnesljiviga, še celo pre-sveto Rešuje Telo, so brezbožni roparji ugrabili. Od tatov ui nobene sledi, ali ker je zapotoška kaplanija tik benečanske meje, od kodar veje nekako prekucovaven duh, bi se prej ko ne sumiti smelo, de cerkveni roparji so jo bili čez potok Jadri leseni vdarili. Tako sumiti nam priložnost daje tatvina, ki se je pred mesec-dan pripetilu na Benečanskim, iu je ta Ič. Dva Beiiečaua prideta v benečansko vas vole kupovat. Imata denar, svilel, zlat denar. Pri nekim gospodarji se za par volov pogajata. Pogoditi se ne morejo. Poleg volov vidita pa kupca v hlevu dveletno junico, prelepo živiuče, ki je bilo gospodarju tako drago blago, kot Nabotu podedovani vinograd. Ko kupca po njenim kupu prašata, odgovarja gospodar, de junica ni za noben denar na prodaj. Ker ui za noben denar na prodaj, jo skleneta ukrasti. Kar si namenita, tudi storita; že pervo noč junica iz hleva zgine. Bila je čisto bele dlake. Naj bi je po barvi ne razločili, ako bi kdo tatove zalezoval, tat junico s svojim plajšam pregerne in rokave ji spodej sveže. Bilo je pa mende živinčetu pretežavno, dc ga preurno naprej tirata. Nemirna je na moč; zadnjič preterga verv, za ktero jo vlečeta, zbezlja in dirja naravnost proti domu. Nemogoče je tatovama jo vjeti, de bi vsaj plajš iz nje stergala, s kterim je preprežena. Ko o razsvitenji junica pred gospodarjev hlev pridirja zamuka, in čudijo se domači, od kod le pride. Odvcžejo ji plajš, sežejo v žep in ondi najdejo 10 svitlih iiapolijouov. Tata ui po napolijone; gospodar se pa le vender hudo boji, de bi se tat drugač ne odškodoval, ter se hudo ne maščeval. Kdo bi si mislil, de bo ukradena junica tatu okradla. — Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. O. M.....t. Iz Gorice 27. mai. travna. — Naša deželna jezika, slovenski in laški, vedno vedno večo pravico dobivata ua tukajšni normalki. V njiina se razglasujejo občinstvu šolske oznanila in razglasi, in veseli naznanimo, da s pervim šolskim duevom po veliki noči so začeli normalci tudi v cerkvi v maternem jeziku Bogii hvalo peti, tako da se prepeva en dau po slovenski in en dan po talijanski. Marsikteri nasprotnik slovenščine naj bi se pri tej priložnosti prepričal, da slovenski uapevi so verlo mili, slovenska beseda pa krasna, gibčna, da se da meriti v petji z vsakim drugim iuostranskiin jezikom, njih dosti celo prekosi. Is Moravskega. Vabim te. dragi bravec, spremljaj milega brata na poti v Jeruzalem; on piše: „Kar smo dalje jadrali, vedno so se hribje okoli Tersta bolj in bolj skrivali; kmalo so bili enaki megleni čerti, dalmatinski iu albanski bregovi so se jeli pred nami razprostirati. Dragi bravec. ki nisi morda še nikoli morja vidil, si vendar kje bral pri kraljevim pevcu Davidu veličastue besede: „0j silno morje____u (Ps. 103, 25); poznaš gotovo Kristusove besede, ki te morajo s sveto grozo navdati (Mat. 18, 6)! Utegnil bi prašati: Kako globoko je morje? Pred menoj leže listine, na kterih so na tanko zaznamovaui hribi, skale, globočine in vse morske pota, in tukaj berem 100, 200, 500 in 1000 čevljev globočine, in ua uekterih krajih je celti številka 2800 čevljev in zraven opazka: „nou toča il fondo," to je, nc gre do dna. O, ko človek po neizmernem morji jadra, iu ne vidi druziga, ko nebo in vodo in zraven premišljuje, koliko število muogoverstnih živali hranijo morske globine, mera na kolena pasti in reči: „llvalite morja Gospoda !4' (^Dan. 3, 78.) In ko se morje razdraži iu iz svojih globin valove kakor hiše v višine buška in strašno tuli in razsaja, © takrat mora zopet poklckHiti iu reči: „Cudovite so tvoje dela. o Gospod! (Ps. 136, 14), ti migneš nemirnemu valu, in miruje!" Ob dalmatinskih bregovih se mirno dalje vozimo, kar jame zahajati milo solnce. Večerna tema morje bolj in bolj zakriva. Z ladijnega krova sem gledal solučui zahod; kako krasen je ta pogled! Ni ga peresa, da bi zanioglo popolnoma opisati to prečudno lepoto. Kakor velikanska kupla je vtouilo solnce v morje iu njegovi žarki so zlatili z rudečkasto svitlobo valove, po kterih so se otrinjali žarki kot sto in sto iskric. — Glej! ko bi trenil zgine solnčna krogla iu nastane temna noč; ua morji namreč ni mraka, kteri nam v naših krajih navdaja serca s tako milimi občutki. Dolgo v noč sem se sprehajal po ladijnem krovu in s tožnim sercaiu sc oziral ua neštete zvezdice, kterih sleherna se mi je zdela posebne skrivnosti zakrivavka. Spomnil sem se pa tiste zvezde nebeške svitlobe iu miline, o kteri sv. Cerkev poje: Zdrava morska zvezda. linija mati zlata, In Devica vedna. Neba srečne vrata. Za to prezalo pesem ua čast te morske zvezde sem zložil čveteroglasen napev s spremljanjem orgel. Ta uapev jc morda ravno zato mikavcu, ker je zložen na morji. Priporočil sem sc varstvu Marijinemu , ter se podal počivat." (Dalje prihodnjič.) Preden te verstice končam, naj povem, da je moj ljubi brat srečno priromal v Jeruzalem, in mi od tam že večkrat pisal. Zlasti iz njegovega pervega lista naj povzamem to le: ..Predragi brat! Nc moreš si misliti, koliko veselje sem občutil, ko sem dans 17. grudna prejel tvojo pismo od 30. kimovca z našim .Jllasom" vred. Čutim se v duhu v K v ropi med svojimi bližnjimi in želim Vas vse objeti. Kako razveseli pismo človeka, ki jc dalječ ua ptujem! Mojo mašo so 8. grudna tu v Jeruzalemu kaj slovesno peli. in je močno dopadla; ravno to se je zgodilo tudi rojstni dan našega Gospoda v Itetlchemii. Povsod molim za vas, /.a našo živo iu ranjen žlahto. za prijatelje, za \se; molile tudi vi zame!" — — Uuidati mi jc pisal, da misli tudi o velikonočnih praznikih v Jeruzalemu ostati, iu se potem ventili čez Kairo iu Alcksandrijo v Kvropo. Svoj pot misli popisati v češkem jeziku, kakor tudi lansko potovanje po Francoskem iu Spanj-skcui; to bode gotovo zanimivo za našo češko potopisno slovstvo. Moj brat ima t rojili namen pri svojim potovanji: Poduk, vzbujo svetih misel iu razvedrovanjc. Priporočujem ga v molitev tudi Vam, preljubi slovenski bratje. Krid. Chmcličck. V kranji. pišejo Novicam, bodo prihodnje leto imeli že 4 latinske šole. V nedeljo pride mende odbor Ipavcov ljubljansko ..Citavnico" pozdravit. ••Daj, daj!" pa spet daj! „Za kvartir nc morem skupaj spraviti;" nam bije skorej neprenehama ua ušesa zdaj o sv. Jurji iz ust ubozih vdov, ki jiui doma zopet po čvetero, šestero rok naproti moli: „Daj, daj kruha!" — Ali bi ne bilo prav, de bi se raji med take razdelilo saj nekoliko tistih 50 0 gold., ki nekteri gospodje tišijo, de naj jih inesto komu da, ki bi šel z njimi v London na špancir ? Hazgfeti po kertianskim nrelu. Kako judovsk je Miihlfeldov verski predlog za katoliške šole tudi tole kaže. Po 43 Miihlfeldoviga edikta bi Cerkev ne imela uič govoriti pri postavljanji učenikov, nič zastran tega, kar se v šoli uči; in po «$. 13 bi imeli prosivci vsake vere enako pravico do očitnih služb in časti. Tako bi zamogel v čisto katoliške šole čisto judovsk, prolestaušk ali staroversk učenik priti. K temu jc po avstrijanskih postavah vsak zavezan v šolo svoje otroke pošiljati, kdor koli ne inorc postavno poterjeniga učenika doma imeti. De je Freitnavrarjem ua tem vse ležeče, katoličanam še to malo mlačne vere vzeti, kolikor smo jo ohranili, nad tem ui kaj dosti dvomiti. — V Pozor" češki pišejo zastran verskiga edikta Miihlfcldoviga, de njegovi začetniki so prav za prav ju d je, iu de z njim tudi protestantom ue bo (»omagano, torej de tudi od protestantov z Ogcrskiga prihajajo upori zoper ujega, ker meri zoper svobodo siu o da I no. Po tem takim bodo z Mulilfeldovo šušuiarijo le judje ua dobičku. Prijatli češkiga slovstva vabijo k novi dražbi „S va t o b or-u," ki so jo osnovali v podporo čeških pi-savcov. Palacki, liiegcr, Itrauucr, Pštros, Briški iu Purkiuc so podpisani. Nia 1'oziiaiiskilll so po želji vikšiga škofa ustanovili bratovšiuo sv. Jozafata , ki ima namen, v vsih rečeh podpirati Bolgare, ki se v katoliško Cerkev povračujejo. Poslednje zbiike v tu nainun so znesle 21.000 gld., iu vsake kvatre se nadjajo toliko zbrati. Raj delajo možje, pred kterimi se I rchnav-r a rje m lilačc tresejo, kažejo med drugim dogodbe v llalli iu Giittingi. Na tem dvojnim sedežu protes unske učenosti so bile pred nekimi mesci katoliške duhovne vajt. V llalle, pervim protestaiiškim bogoslovskim mestu, je 700 katoliških duš. Misijon sc je bil pričel na sveti večer, in perve tri dni je prihajalo Ic po 200 katoličanov. O. Boh iz Jezusove družbe sc je žc mislil v Paderbom veni it i, kar se primeri de peklenšek sam sebi kašo presoli. Ilo-varski časnik ondotniga mesta zacmctidra: ..Poslušajte llalci in stermite, razvpiti O. lioh. jezuitar, pridiguje med nami. Bodite zložni iu stanovitni!'! Bodite zložni iu stanovitni!!!" To je bilo natisnjeno z debelimi cerkauii. Dete šembraj! na to opominjanje vse skupaj dere in cerkev tako napoluujc, dc je bil le samo altar prazen, \se drugo prenapolnjeno. Sloveči piotestauški bogo-dovci, Tholuck, Gueiikc i. t. d., 150—200 bogoslovcov se jc med drugimi gnjetlo k go-voram. Beischlag. profesor luteranske nrave. pride poslednji dan z ženo o poli sedmih v cerkev. Cerkvcnik mu pove: „Niste prav zadeli, gosp. profesor, pridiga bo se le ob desetih, poprej ste šc dve sveti maši, ob sedmih in ob devetih." rllaviio sveti maši slišat sim prišel/ je bil odgovor, iu ostal je v cerkvi blizo do dvanajstih, iu ker je bila zvečer pridiga o poli šestih je prišel zc o poli štirih. Po /.večernim blagoslovu vpraša, doklej O. Iloh še tukaj ostane? Ko pa sliši, de že ob 11 ponoči odide, reče de mu je zal, ker ga ue more več obiskati, in prosi, dc naj mu v njegovim imenu serčno zahvalo opravi. Ondotni profesor Tholuck je v svojim akademijskim uku poslušavcc slepil, dc so jezuitarji postavili napačno ravnilo: „N a m en p o m o č k e opravičuj eu (Finis sanctificat uiedium), kakor n. pr., de bi kdo smel bogatim krasti zalo. de bi ubogim milošiujo dajal. O. Boh je le laži zavernil v pričo učenikov iu njih učeneov v svojim poslednjem govoru iu se tako junaško odrezoval, de so poslušavci jeli rpravou klicati, in mogel jih je govornik na svetost kraja opomniti,