Izrazje
Razvoj
slovenskega računalniškega izrazja
OSEBNI POGLED
Vladimir Datagelj Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani Vladimir. batafielj@uin-lj. si
Izvleček
V prispevku je podan izbor pomembnejših dogodkov pn nastajanju slovenskega računalniškega in informatičnega izrazja dopolnjen z osebnim pogledom na nekatera vprašanja s tega področja.
Abstract
In the article a selection of key events in the development of Slovenian computer and informatics terminology is presented, complemented with personal views on some related questions.
1. UVOD
V tem sestavku bom poskusil narediti pregled pomembnejših dogodkov in dejanj pri nastajanju slovenskega računalniškega izrazja. Stvari sem zbral po spominu. Zato najbrž še marsikaj manjka. Zapisano pa je tudi precej osebno obarvano.
Po svoji osnovni stroki sem matematik. Matematika in računalništvo imata precej skupnega - pravzaprav je računalništvo plod prizadevanj ustvariti računske in logične stroje, V matematiki skrb za slovensko izrazje sega nazaj v drugo polovico 19. stoletja. Z uveljavljanjem slovenščine v šolah se je pojavila tudi potreba po slovenskem strokovnem izrazju. Matematika France Močnik in Blaž Matek sta bila priznana pisca učbenikov, ki so se uporabljali po vsej Avstro-Ogrski in celo čez njene meje [30, 26,27j. V slovenskih izdajah njunih učbenikov srečamo izraze, ki smo jili tudi sami spoznavali v osnovni in srednji šoli:
seštevanje, odštevanje, množenje, poštevdnka, deljenje, deljenec, delitt'lj, količnik, u fantek (drobec). Števec, im-enovavec, desetiški Številski sestav, naravna število, praitevilo, odstotek, sklepni raČnn, i in j manjši s kupni mnogokratnik, največja skupna mera, sorazmerje, koren, razstavljanje, nmogočietiik, enačba, ničla, enačaj, enota, ... Štirjak (kvailrat), pdkrog (elipsa),...
Nadaljnje širjenje izrazja so po prvi svetovni vojni zahtevali univerzitetni predmeti na novo-ustanovljeni Univerzi v l jubljani. Posebej opazen je prispevek njenega prvega rektorja in profesorja matematike Josipa Plemlja. Za računalništvo je pomemben njegov prispevek na področju algebre in teorije Števil [32], kjer najdemo pojme kol so;
množica, skupina (grupa), odsek, edinka, obseg, algoritem. krožna deli lev, tre t i njen je, verižni ulomek, ostanek, razširjenje,...
Ko govorimo o izrazju na področju računalništva in informatike, ne smemo pozabiti tudi na druge računske naprave in pripomočke 112],
V prvi polovici šestdesetih let je v zbirki Sigma izšlo več knjižic, ki so v slovenski prostor vnašale nova področja matematike povezana z računalništvom in orale ledino tudi pri izrazju za ta področja: verjetnostni račun, teorija informacij [17], matematična logika [33],... Precej novosli, tako po vsebini, kakor po izrazju, je uvedel tudi France Križa nič [241 v svojih matematičnih učbenikih za gimnazije, ki so izhajali v tem času.
Prizadevanja pri izgradnji slovenskega matematičnega izrazja so povzeta v Matematični terminologiji, ki jo je pripravil Alojzij Vadnal [40], Žal nima nasled pika, V zadnjih letih je bilo opravljeno Še pomembno delo na področju statističnega izrazja [20J.
2. RAZVOJ RAČUNALNIŠKEGA IZRAZJA
2.1. ZuseZ-32
Med svojim študijem v Moskvi je profesor Križa nič napisal knjigo o elektronskih računalnikih [23J, ki je prav tako izšla v zbirki Sigma leta 1950. V njej je opisat osnove številskih sestavov (s poudarkom na dvo-jiškem), vezij, programiranja in uporabe računalnikov.
2001 ■ šlevilka 2 ■ lelnik IX
i tfxmtn i nI INFORMATIKA
Vladimir Batagef}: Razvoj slovenskega računalniškega izrazja - osebni pogled
15. novembra 1962 je v Računskem centru Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM RC) začel delovati računalnik ZUSE Z-32. Ob njem se je porajalo slovensko računalništvo. Egorj ZakrajŠek je napisal osnovne priročnike [45,46], Zvonimir Boh te s sodelavci pa je začel z razvojem numerične analize pri nas [9, 41].
Na Inštitutu Jožef Štefan je v drugi polovici šestdesetih let nastala okrog profesor Železu ika rja skupina, ki se je ukvarjala s teoretičnimi vprašanji računalništva (teorija vezij, programski jeziki in prevajanje, kasneje tudi umetna inteligenca). Skupina je med drugim skrbela za vsakoletno (1965-1981) mednarodno računalniško srečanje FCIP/In forma tika. Tudi sam sem svojo 'vajeniško' obdobje opravil v tej skupini.
Konec šestdesetih let so bila tri računalniška gnezda': IMFM, IJS in FR.
2.2. IFIP71
Pomembna spodbuda nadaljnjemu razvoju računalništva pri nas je bil kongres mednarodnega računalniškega združenja IFIP, ki je bil leta 1971 v Ljubljani. Ob tej priliki je Elektrotehniška zveza izdala obsežno knjigo Elektronski računalniki [34J, ki vsebuje tudi slovarček z več kot 500 izrazi s področja računalništva. To leto smo na RRC dobili tudi, za tiste čase, zelo zmogljiv CDC-jev računalnik CYBER. Z delom je začel tudi Sani mir za nuinerično in računalniška matematiku /M/ Al - Sredin seminar 14J.
Na kongresu IFIP smo srečali tudi D.E. Knutha, ki je ravno v tistem času izdal svoje prve knjige iz zbirke The Art o/ Computer Ptvgramming. Te so precej vplivale na vsebine predavanj pri računalniških predmetih na Matematiki — in zahtevale ustrezne jezikovne rešitve.
Leta 1970 je na Zavodu za šolstvo RS postal svetovalci za računalništvo Branko Roblek. Začele so se pri prave za uvajanje računalništva v srednje šole [35,311. Poskrbeti je bilo potrebne tudi za slovensko izrazje. Nekakšen vrh teh prizadevanj predstavlja srednješolski učbenik tlemi v računalništvo, ki sta ga napisala Ivan Bratko in Vladislav Rajkovič 110).
Leta 1974 smo v Ljubljano dobili programski jezik pascal 147J. Naslednje leto smo ga, skupaj / obema VVirthovima knjigama, na Matematiki začeli uporabljati pri predavanjih.
Novejši programski jeziki so prinesli podporo raznim podatkovnim strukturam. V fortranskih časih so nekateri za spremenljivko z indeksi uporabljali besedo jinl/e (nekateri to počno še danes). Algol 68 je za la pojem vpeljal izraz večkratna vrednost, polje pa je del zapisa. Tudi pascal pozna zapise in polja.
Leta lL?76 sta FF, Katedra za računalništvo in informatiko ler FNT, Matematika začeli skupni študij računalništva. Razvoj predmetov na tem študiju je zah-
teval tu ti i ustrezno slovensko izrazje. Med pomembnejše prispevke v tej smeri sodijo prav gotovo Vilfanova prevoda obeh VVirthovih knjig [50], Virantov llvoil i' računalništvo [44) in Kozakove Podatkovne strukture in algoritmi [21J.
2.3. Mikroračunalniki
Prva polovica osemdesetih let je prinesla mikroračunalnike. Sprva kot hišne računalnike (Spectrum, Com mod o re-64, Partner, ...). Računalnik je postal dostopen posamezniku (in šolam). Omogočal je tudi uporabo slike in zvoka.
Računalnik ji' vse bolj postajal potrošno blago in zanj se je zanimalo vse več ljudi - nestrokovnjakov. Vstopati je začel tudi v osnovne šole.
Ciril Velkovrh, urednik pri DMFA RS, nam (V. Ba-tagelj, I. Kozak, B. Mohar, T. Pisanski) je proti koncu leta 1984 dal v pregled prevode štirih knjig O računalništvu, Zgrozili smo se - in 'morali' nato knjige sami ponovno prevesti [25, J 1 J. V knjigi [25J je tudi slovarček pojmov s področja hišnih računalnikov.
Na Sredinem seminarju |4] smo imeli več pogovorov o računalniškem izrazju {328./1983; 375., 3767 1984; 40671985). Matjaž. Gams je s sodelavci izdal Računalniški slovarček [ 13]; Slobodan Simič pa Pojmovnik računalniških komunikacij [36J. Nekoliko kasneje je Ivan Turk s sodelavci izdelal Pojmovnik poslovne informatike [39],
Leta 1985 so pri podjetju Apple v sodelovanju s podjetjem Adobe, ki je zanj razvilo jezik Postscript, dali v prodajo laserski tiskalnik. Ta je na področju priprave tiskanih gradiv in založništva naredil pravo malo revolucijo - namizno založništvo je postalo eno izmed pomembnih področij uporabe računalnikov (TgX, Word). Jezik 'tiskarskega ceha' je prestopil svoje običajne okvire [8, 48,7[.
Proti koncu osemdesetih let smo uporabniki DFC-ovih računalnikov povezanih v SLON vse bolj uporabljali razne načine računalniške izmenjave sporočil. Med drugim je Mark Martinee odprl 'jezikovne po-menke', ki so bili nekaj let zelo dejavni.
Pomembno vlogo pri skrbi za slovensko računalniško izrazje v osemdesetih in tudi naprej v devetdeseta leta imata reviji Moj M ikro in nekoliko mlajši Monitor, ki sta za to pokazali veliko skrb in posluh.
2.4. Večpredstavnost in omrežja
Devetdeseta leta so tudi na PC jih prinesla operacijski sistem s slikovnim vmesnikom - Windows, ki je omogočal tudi uporabo različnih oblik podatkov (besedilo, slika, zvok, video) in kmalu še povezovanje v omrežje [2, 3,19J. Računalnik postaja stroj za vsakogar - podobno kot so pralni stroj, telefon, televizija, avtomobil, ... S tem tudi osnovno računalniško izrazje postaja del vsakdanjega jezika.
i >n il>i mi NFOfi M AT IKA
2001 * Številka 2 letnik IX
Vladimir Batagef}: Razvoj slovenskega računalniškega izrazja - osebni pogled
Leta 1993 so se pri podjetju MacAda odloČili za prevajanje Systema 7 (OS na Matih). Aprila 1993 me je obiskala njihova sodelavka Maja Vidmar in mi predlagala sodelovanje. Začel naj bi s pregledom slovarčka prevodov besed, ki se pojavljajo v Systemu. Izkazalo se je, da je veČina prevodov neustreznih. Pripravili smo popravke; kar nekaj izrazov pa je ostalo brez ustreznih rešitev. Medtem je Maja odšla drugam. Oktobra 1993 smo z delom nadaljevali, tako da je ostalo še kakih 10 odstotkov nerazrešenih izrazov. Okrog novega leta smo se odločili, da začnemo z neposrednim prevajanjem in sprotnim reševanjem odprtih vprašanj. Posebne te/a ve smo imeli, ker System 7 ni predvideval dvojine in sklanjatev. Med zimskimi počitnicami 1994 sva z. Imrom Uartha prevedla System (jedro OS). Za podporo nadaljnjega dela je bila nato ustanovljena jezikovna skupina, v kateri so poleg naju sodelovali še Samo Kuščer, Muster, Bogdana l Jerman in David Pahor. Sestajali smo se ob četrtkih ob 15h. Tudi sam sem se umaknil med 'svetovalce'. Zanimiva so načela, ki smo si jih postavili [5]:
■	Ce je mogoče, slovensko.
■	Vikanje uporabnika.
■	Brezosebnost prevoda. Zagotavljala sta jo uporaba slovarja in pregledi prevodov.
m Varčnost - prostor v sporočilih OS je omejen.
■	Imena izbir se v besedilu pišejo z veliko začetnico v prvem sklonu.
■	Računalnik ni oseba (sogovornik) - odgovori OS uporabniku niso v prvi osebi.
■	Pri prevajanju je potrebno ohraniti pomen in zagotoviti usklajenost izrazja.
V tabeli l je prikazan izbor prevodov. Prevajanje je teklo še nekaj mesecev in sčasoma zamrlo.
Uspešneje se je nekoliko kasneje izteklo prevajanje operacijskega sistema Windows. (Podzavestni) vpliv programa (npr. C )S), s katerim smo pogosto v stiku, je neprimerno večji, kot besedila v Časopisu, TV ali celo
knjigi. Zato se mi zdi v teh primerih skrbno prevajanje posebej pomembno.
Leta 1995 je Matjaž Zaveršnik napisal program Trubar za podporo dela s spletnimi katalogi. Za preskus njegovega delovanja sva pripravila spletni računalniški slovarček
http://vlncb.fnif.nni-lj.$i/dic/cOwp/ Bogat računalniški slovarček s področja telekomunikacij je pripravil tudi Pavel Meše s sodelavci [28].
Leta 1998 sta bila pripravljena nova učna načrta za računalništvo in informatiko v osnovni in srednjih šolah, ki upoštevata velike spremembe, ki so se dogodile v zadnjem desetletju na tem področju. Rado VVechtersbach je s sodelavci napisal tudi učbenika za obe stopnji [49].
Začetki LUGOSa— Društva uporabnikov I inuxa Slovenije (angl. Linux User Group Ot Slovenia) segajo v leto 19%, Od 23. julija 1997obstajajo tudi uradno. Pomembna dejavnost LUGOSa je tudi slovenjenje Limixa. Več izveste na SplctiŠču
h tip://iv wzi>. /«¿J»s. si/ Priprava slovenskih različic programov ni preprosto delo. Orodja namenjena za to praviloma ne podpirajo posebnosti slovenščine. Kot zanimivost naj omenim, da se je pri predstavitvi, na Sredinem seminarju, orodja gettext izkazalo (Roman Maurer), da je glede izpisa Številnosti (kdelibs/kdecore/klocale.cpp) čase 6: // Slovenian EXPECT_LENGTH( 4 ); if < n%100 = = 1 )
return put_n in( forms[l], n); // ena datoteka else if ( n%100 = = 2 )
return put_njn( forms[2I, n); II dve datoteki else if ( n%100 == 3 || n%100 == A )
return put_njn{ forms[3I, n}; // tri datoteke else
return put_n_in( formsiO], n); // sto datotek break;
slovenščina najzapletenejša med podprtimi jeziki.
angles ko	slovensko	anglesko	slovensko
desktop	namizje	record	snemati, zapts
edit	urediti, urejanje	piay	predvajali
browse	pregledovati	update	prenoviti, posodobiti
browser	pregledovalnik	dialogbox	pogovorno okno
view	ogledati, ogledovanje	button	gumb
preferences	prilagoditve	ok	potrdi
control panel	nastavitve	cancel	prekllči
clipboard	od lož išče	scroll bar	drsnik, drsna letev
menu	izbira	title bar	naslovna letev
option	možnost	help	nasveti
cut	izrezati, izrez, rez	document	spis
copy	razmnožiti	font	pisava
paste	vstaviti	install	namestiti
insert	vriniti	text	besedilo
2001 Številka 2 ■ lelmk IX
i i/xv ubi nform ati ka
Vladimir Batagef}: Razvoj slovenskega računalniškega izrazja - osebni pogled
3. NEKAJ MISLI
Jezik odseva življenje njegovih nosilcev-uporabnikov in se z njimi spreminja. Tako na primer človek s podeželja loči: hrast, gaber, bukev, javor, jesen, ... smreka, jelka, bor,..., ki so za marsikaterega meščana le še (listnato) drevo in smreka (iglavec). Besednjak živega jezika se tako manjša, za nove stvari in pojave pogosto vdirajo tujke. V Idriji, kjer sem preživel svoje zgodnje otroštvo, smo za večino orodij uporabljali ponašene nemške besede. V obdobju nastajanja strokovnih slovenskih izrazij so bili poslovenjeni predvsem nemški izrazi. Do besed latinskega ali grškega izvora pa so bili, po moje preveč, popustljivi.
Zadnja desetletja angleščina dobiva vlogo nove latinščine in vsepovsod vdira v vsakdanji jezik. Ne smemo dopustiti, da slovenščina zdrsne rta rayen zasebnega jezika. Če si ne bomo zavestno prizadevali za ohranjanje in razvoj slovenščine, se bo hitro poangležila. Vse prehitro namreč prevzamemo angleške besede. Kaj je razlog za to?
■	neznanje - slabo poznavanje slovenščine
■	škrtost - škoda denarja za slovarje [15,22, 421
• lenoba - ni časa za brskanje po slovarjih ■ imeni t nos t - / uporabo tujk kažemo svojo "izobraženost", učenost, strokovnost, drugačnost, pripadnost, ...
Z nobenim izmed njih se ne bi hvalil. V tabeli 2 so zbrane 'slovenske' besede i/ prispevkov v lanskoletnem zborniku DSI'2000 in iz dveh doktoratov na TKI Kako potuhnjeno vdira angleščina, priča primer 'alfa žarkov'
if stavek, ČASE orodja, ISO 9001 stan tiar d, Internet ('¡IS aplikacija, CG1 program, ISDN priključek, Gini indeks, •/; porazdeli tet),... Posmehu jemo se Hrvatom [29) in Francozom pri njihovi (morda) pretirani skrbi za jezik. Toda najbrž je to prava pot. Pustiti lastnemu jeziku, da polno zaživi. Poskušati, in obdržati dobre rešitve.
Le že ne ustvarjamo novih stvari, poskusimo poiskati vsaj svoja imena zanje. Bojimo se ustvarjati nove besede. Kako bi tej stvari rekli, če bi -.i jo sami izmislili? Večina novo ustvarjenih besed bo sprva čudno zvenela, Zalo vsako vsaj HI krat ponovi, preden rečeš NI7,. Novo besedo je potrebno preveriti tudi v besednih zvezah in izpeljankah.
'slovensko'	slovensko	'slovensko'	slovensko
inštalacija	namestitev	repozi torij	shramba
implementacija	izvedba	formula	obrazec
aktivnost	dejavnost	ekran	zaslon
kreacija	stvaritev	atribut	lastnost
deklaracija	najava, napoved	princip	načelo
notacija	zapis	klasifikacija	uvrstitev, razvrstitev
resurs	vir	efektiven	učinkovit
binarni	dvojiški	teza ver	geslovnik
interpreter	tolmač	rotacija	vrtenje, vrtež, zasuk
inštitucija	ustanova	partner	družabnik, sodelavec
adresa	naslov	extern i	zunanji
servis	storitev, usluga	elaborat	razde lava
map i ran	preslikan	kontrola	nadzor
fleksibilnost	prožnost	modifikacija	sprememba
konsistentnost	usklajenost	rizik	tveganje
performanse	zmogljivost	p reze n ta c ij a	predstavitev
integriteto	celovitost	predikcija	napoved
verzija	različica	segment	kos, del
komplementaren	dopolnjujoč	referenca	sklic, vir
ekstenzija	razširitev	distribucija	porazdelitev
dimenzija	razsežnost	distribucija	razpečevanje
skala	lestvica	heterogenost	raznorodnost
skalabilnost	prilagodljivost	dokument	spis, listina
arhitektura	zgradba	aplikacija	uporaba, rešitev
reprezemant	predstavnik	kvaliteta	kakovost
kompleksnost	zahtevnost	ilustrirati	ponazoriti, prikazati
redundantni	odvečni	humeričen	številski
nominalna	imenska	ažurirati	obnoviti
proporcionalni	sorazmerni	kopija	izvod
sortiranje	urejanje	aplikacija	uporaba, rešitev
reprezentant	predstavnik	konsenz	soglasje
ekvivalenten	enakovreden	senzitivnost	občutljivost
devtacija	odklon	korekcija	popravek
signifikantne	značilne, opazne	kombiniran	sestavljen
Tabela 2: Slovensko
h/ji >p ni» «j¡ n fofi m at ika
2001 številka 2 letnik IX
Vladimir Batagelj: Razvoj slovanskega računalniškega izrazja osebni pogled
Zelo koristno bi bilo tudi zagotoviti (npr. z državnimi projekti) javna jezikovna podatkovja potrebna za razvoj jezikovne programske podpore za preverjanje pravilnosti besedil,odstanjevanje tujk, prevajanje,...
4. ZAKLJUČEK
Larti je končno zaživela tudi terminološka sekcija Slovenskega društva Informatika, ki naj bi skrbela z.a nadaljnji razvoj računalniškega in ¡nformatičnega izrazja v novem tisočletju. Spletni računalniški slovarček SDI najdete na h ttp://wu no. ef,un t-ipsi/ten ninoioskislova r/
Spletna različica tega sestavka, opremljena s slikovnim gradivom, je dostopna na
lit tp://v}ndo.fii if. tih i- Ij. si/dk!d< >c/d$i01 Mm
Viri
[1]	Adamič Š.: Terminološki slovar informatike. Samozaložba, Ljubljana 1990.
[2]	Adlešič M.: Svel svet/o/rc in baiv. MK, Ljubljana 1957.
[3]	Adlešič M.: Svet zvoka in glasbe. MK, Ljubljana 1964.
[4j Batagelj V.: 1001 sredin seminar. Pregled tem na Sredinih seminarjih 1971-2000. Ljubljana, november 2000.
[5]	Batagelj V.: Prevajanje - osebni pogled. Predstavljeno na Dnevi slovenskega izobraževanja 94. 19. april 1994, Ljubljana.
[6]	Batagelj V: Kratek pojmovnik s knvnoslovja. Uporabna informatika 2 (1994)3. 36-38.
(Vladimir Batagelj): Računalništvo varovanje podatkov, najnujnejše o skrivnopisju. Mladina (1993)43, 33.
[7]	Batagelj V., Golli B,: TeX, Povabilo v TeX. LaTeX. TeX, PiCTeX. DMFA RS. Ljubljana 1990.
[8]	Blejec M.: Priročnik za ročne stavce. Združenje grafičnih podjetij Jugoslavije. Ljubljana 1957.
[9]	Bolite Z.: Študij numeričnih metod in izdelava osnovnih podprogramov/a računalnik Z-23. Poročilo, IMFM RC. Ljubljana 1964.
[10]	Bralko I,, Rajkovič V,: Uvod v računalništvo. DZS, Ljubljana 1973,
[11]	Curran S., Curnow R.: Pivi koraki v Basicu / (gre, grafika in zvoki J Učenje z računalnikom. Kozak J,, Mohar B. in Pisanski T, prevod. Presekova knjižnica, Delavska enotnost in ZOTKS. Ljubljana 1985.
[12]	Čilček 1.: Računski stroji. DZS. Ljubljana 1953.
[13]	Gams M : Računalniški slovarček. CZ, Ljubljana 1985. [14 Gorjanc V.: Terminologija novejših naravoslovno tehničnih
strok. Jezik in čas, ZIFF. Ljubljana 1996, 251-260. J L5] Grad A, Škerlj R,, Vitorovič N.: Veliki angleško slovenski slovar. DZS, Ljubljana 1978.
[16]	Hladnik M.: Odločno zoper slovenščino. Nova Atlantida 3(1996)1/2,204-211.
[17]	Jurnmk R.: Elementi teorije informacij. Sigma, MU. Ljublana 1964.
[18]	Jei-Grgič M.: Slovensko računalniško Izrazje. vJefjJttakoin drugače. Štrukelj I., ur., Ljubljana 1993, 410-419,
[19] Ježovnik V.: Predlog izdelave terminologije iz področja
prostorske infomiatike. FAGG, Ljubljana 1991. [?0] Košmelj B. s sodelavci: Star/stična terminologija. RSS. L| ubij a na 1987.
[21]	Kozak J.: Podatkovne strukture in algoritmi. DMFA SRS, Ljubljana 1986.
[22]	Krayrtakj(.:RaČunalnišktslovar. KuščerS., prevod. MK, Ljubljana 1994,
[23]	Križanii F: Elektronski aritmetični računalftfki Sigma, MK, Ljubljana 1960.
[24]	Krifanič E\ Aritmetika, algebra in analiza f za gimnazije. (14, del), DZS, Ljubljana 1963-66.
[25]	Lalferty R: Uvod v računalništvo. Batagelj V, prevod. Presekova knjižnica, Delavska enotnost in ZOTKS, Ljubljana 1985.
[26]	Mate k B.: Aritmetika za nižje razrede gimnazije. Ig. pl. Weinmayr& Fed, Bamberg, Ljubtjana 1896 (1. del), 1898 {2.del),
[27]	Matek B.: Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede. Katoliška bukvama, Ljubljana 1909.
[28]	Meše R s sodelavci: Slovar telekomunikacijskih izrazov. http://www, ltfe.org/Slovar.asr>
[29]	Mihaijevič M..Hrvatsko računalno nazivlje. Hrvatska sveučilišna naklada. Zagreb 1993,
[30]	Močnik F: Računica za obče ljudske šole. Cesarsko kraljeva zaloga šolskih knjig, Dunaj 1915, ponatis Cerkno 1995.
[31]	Novo računstvo. 4. seminar iz matematike, 31. |an. - 3. feb. 1972. DZS. Ljubljana 1972.
[32]	Plemelj J.: Algebra in teorija števil. SAZU. Ljubljana 1962.
[33]	Prijatelj N.: Logika. Sigma, MK, Ljubljana 1962. ¡34] Elektronski računalniki. Uredil Spil!er-Muys F.
Elektrotehniška zveza Slovenije. Ljubljana 1971.
[35]	Računalništvo, gradivo s tečaja za srednješolske profesorje. Roblek B,. ur. Zavod za šolstvo SRS, Ljubljana 1972.
[36]	Simič S,: Pojmovnik računalniških komunikacij, iki, L| ubija na 1983.
[37]	Slovar tehniških izrazov s področja telekomunikacij in računalništva. Iskra Te tematika, Kranj 1986.
[38]	Švagelj T.: Računalniška slovenščina. Delo 36 (25.5.1994) 119, [15.6.1994)317.
[39]	Turk I. s sodelavci: Pojmovnik poslovne Informatike. Društvo ekonomistov, Ljubljana 1987.
[40]	Vadnal A.'.Matematična terminologija. DZS, Ljubljana 1953.
[41]	Ven (je I j M., Vrabec J.. Za kraj še k £.: Prispevek k Zbirki osnovnih podprogramov za elektronski računalnik ZUSE Z 23. Poročilo. IMFM RC, Ljubljana 1963.
[42]	Verbinc F.: Slovar lujk. CZ, Ljubljana 1991.
[43]	Verdonik D.: Jezik v operacijskem sistemu Windows. Diploma, PeF Maribor 2000.
[44]	Virant J.: Uvod v računalništvo. FF, Ljuhljana 1983. ¡45] Za k raj Še k E.: Programiranje v simboličnem jeziku
računalnika Z-23. IMFM RC, Ljubljana 1965.
[46]	Zakrajšek E.: Programiranje vAlgolu. IMFM, Ljubljana 1996.
[47]	Zakrajšek E.: Programski jezik Pascal. DMFA SRS, Ljubljana 1975.
[48]	Žiljak V.: Namizno založništvo. Odbor za grafično dejavnost, Ljubljana 1989.
149] Wechstersbach ti, Lokar M,:Informatika, Učbenik za 1., 2.
in 3. letnik srednjih šol. DZS, Ljubljana 1997. [50] Wirth N.: Računalniško programiranje. Prevod Villau B.. DMFA SRS, Ljubljana 1979 (1. del). 1983 (2. del).
♦
Vladimir Batagelj je redni profesor za diskretno in računalniško matematiko na Univerzi v Ljubljani Ukvarja se predvsem s teorijo grafov, algoritmi na grafih in omrežjih, kombinatorično optimizacijo, analizo podatkov (razvrščanje v skupine, analiza in prikaz omrežij) in uporabo informacijske tehnologije v izobraževanju. Je dan več domačih in mednarodnih strokovnih združenj
2001 stflvllka2 lemiklX
iifnrabndl NFOR M ATI KA