Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 15 Leto V 27. novembra 1985 VSEBINA 15. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA — predsednik Zbora združenega dela, predsednik Zbora krajevnih skupnosti in podpredsednik Družbenopolitičnega zbora sklicujejo seje zborov, dne 10. decembra 1985 — odlok o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor skupščine občine Murska Sobota — odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota — odlok o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota — Predsedniki Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, ter podpredsednik Družbenopolitičnega Zbora skupščine občine Murska Sobota SKLICUJEJO 46. sejo Zbora združenega dela 46. sejo Zbora krajevnih skupnosti 48. sejo Družbenopolitičnega zbora Seje bodo v torek, dne 10. decembra 1985, ob 8. uri v dvorani Skupnosti za požarno varnost, M. Sobota, Cankarjeva 52. Predsedniki zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red: 1. izvolitev verifikacijskih komisij, 2. poročila verifikacijskih komisij, 3. predlog dolgoročnega plana občine M. Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000, 4. osnutek odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine M. Sobota, 5. osnutek odloka o proračunu občine M: Sobota za leto 1986 6. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1985, 7. predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju občine M. Sobota, 8. predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990, 9. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine M. Sobota, 10. osnutek odloka o davku na promet nepremičnin v občini M. Sobota, 2 - DELEGATSKI VESTNIK 11. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini M. Sobota. 12. osnutek odloka o določitvi stopenj prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v obdobju 1986—1990, 13. delegatsko vprašanja in odgovori na vprašanja, 14. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 3., 4., 5., 13. in 14. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 4., 9. in 10. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Odlok o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor skupščine občine Murska Sobota 1. člen Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota ima 70 delegatskih mest. Delegacije temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti in konferenc delegacij delegirajo v Zbor združenega dela naslednje število delegatov: 1. izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljnih organizacijah združenega dela, katere sedež je izven KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN — TOZD Poljedelstvo in govedoreja Beltinci — TOZD Prašičereja Beltinci — TOZD Tovarna močnih krmil — Delovna skupnost skupnih služb se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO — TOZD Gozdarstvo — TOZD Fazan Beltinci — Temeljna org. kooperantov — Delovna skupnost skupnih služb se združijo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA — TOZD Sadjarstvo in vinogradništvo DELEGATSKI VESTNIK - 3 se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto DES TOZD Elektro Murska Sobota ima 1 delegatsko mesto — Agroservis — Slovenijaceste Tehnika-TOZD Mehanični obrati se združujeta v konferenco delegacij in imata 1 delegatsko mesto DO Splošno gradbeno podje- tje Pomurje M. Sobota ima 1 delegatsko mesto DO PANONIJA — TOZD Kmetijska mehanizacija - TOZD Blisk Standard konfekcija Astra Borovo Peko M. Sobota Peko Beltinci Planika I IO Beograd Elektrotehna Semenarna Beltinci Semenarna Lendavska Semenarna Titova ulica Jelen — prodajalna M. Sobota Astra — tehnična trgovina Feromoto Tobačna tovarna Ljubljana, OE M. Sobota Slovenijašport ! Tekstil poslovalnica LAN M. Sobota Alpina — prodajalna M. Sobota LIP Bled — prodajalna M. Sobota Kompas — gojitveno lovišče G. Petrovci Jeklotehna Maribor — TOZD Veleprodaja — enota M. Sobota — TOZD Merkur — enota M. Sobota — TOZD Elektro — enota M. Sobota — TOZD Zunanja trgovina — enota M. Sobotni se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 45. Enote temeljnih organizacij združenega dela v občini: Agrotehnika — Gruda Ljubljana — TOZD Trgovina — Enota M. Sobota — TOZD Proizvodnja — enota M. Sobota — TOZD Zunanja trgovina — enota M. Sobota Petrol — TOZD Maloprodaja — enota M. Sobota — TOZD Veleprodaja — enota M. Sobota — TOZD Avtopark — enota M. Sobota Surovina M. Sobota Dinos M. Sobota Koteks — tobus M. Sobota, odkupna postaja Avtokomerce Predstavništvo M. Sobota ABA Optika M. Sobota • Poljoobskrba — Prodajalna M. Sobota Finomehanika Celje, poslovalnica M. Sobota Birostroj — izpostava M. Sobota ŽGTTG — enota M. Sobota Kompas — enota M. Sobota Gorenje Velenje — servisna izpostava M. Sobota Interevropa M. Sobota Špedtrans M. Sobota i Seme — sadike Mengeš, obrat Tišina i Jugoinšpekt M. Sobota — predstavništvo Transjug M. Sobota — izpostava Metalservis, predstavništvo M. Sobota Avtoprevoz MB — p. e. M. Sobota Simentalka — prodajalna Beltinci Iskrakomerce, servis M. Sobota se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto B PODROČJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA TER KULTURA 46. Srednješolski center pedagoško tehniške usmeritve M. Sobota ima 1 delegatsko mesto 47. Srednja družboslovna in ekonom- ska šola Murska Sobota ima 1 delegatsko mesto 48. — Zdravstvena šola — Kmetijski šolski center — Dom učencev Štefan Kovač se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 49. — Osnovnošolski vzgojno izobraževalni zavod M. Sobota — Glasbena šola — Delavska univerza — Zavod za šolstvo se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 50. — Osnovna šola Beltinci — Osnovna šola Tišina — Osnovna šola Bakovci — Osnovna šola Bogojina se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 51. — Osnovna šola Fokovci — Osnovna šola Domanjševci ' — Osnovna šola G. Petrovci — Osnovna šola Šalovci — Osnovna šola Puconci — Osnovna šola Mačkovci se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 4 - DELEGATSKI VESTNIK 52. — Osnovna šola Kuzma — Osnovna šola Rogašovci — Osnovna šola Cankova — Osnovna šola Grad se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 53. Vzgojnovarstveni zavod ima 1 delegatsko mesto 54. — Zavod za čas. in rad. dejavnost — Kulturni center — Zveza kulturnih organizacij — Večer — Delo - RTV — Zveza telesno kulturnih organizacij se združuje v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto C SOCIALNO ZDRAVSTVENO PODROČJE 55. PZC-TOZD Splošna bolnišnica ima 2 delegatski mesti 56. PZC-TOZD Zdravstveni dom ima 1 delegatsko mesto 57. — PZC-TOZD Zavod za socialno medicino in higieno — PZC-TOZD Pomurske lekarne — PZC-DS Skupne službe s e združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 58. — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — Center za socialno delo — Dom oskrbovancev Rakičan — Skupna strokovna služba SIS se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto D PODROČJE KMETIJSTVA, OBRTNE IN PODOBNE DEJAVNOSTI Delovni ljudje zaposleni v temeljnih zadružnih organizacijah in kooperanti v temeljnih kmetijskih zadružnih organizacijah iz posameznih naselij: 59. Temeljna zadružna organizacija Murska Sobota z naselji: M. Sobota, M. Petrovci, Vanča vas. Murski Črnci, Sodišinci, Ge-derovci, Petanjci, Krajna, Tišina, Satahovci, Nemčavci, Bakovci, Markišavci, Rakičan, Krog, Rankovci, Borejci, Gradišče, Tropov-ci, Puževci, Strukovci, Zenkovci, Beznovci, Brezovci, Predanovci, Čemelavci, Veščica, Polana, Kupšinci, Lemerje, Gorica, Vaneča, Bokrači, Puconci, Salamenci, Bodonci, Vadarci, Grad, Kovačev-ci, Kruplivnik, Radovci, Vidonci in Pečarovci ima 1 delegatsko mesto 60. Temeljna zadružna organizacija Beltinci z naselji: Beltinci, Lipovci, Melinci, Ižakovci, Bratonci, Dokležovje, Lipa, Bogojina, Ivanci, Filovci, Bukovnica in Gančani ima 1 delegatsko mesto 61. Temeljna zadružna organizacija Cankova z naselji: Cankova, Domajinci, Gerlinci, G. Črnci, Korovci, Krašči, Skakovci, Topolovci, Pertoča, Fikšinci, Ropoča, Večeslavci, Rogašovci, Jurij, Nuskova, Ocinje, Serdica, Sotina, Kramarovci, Kuzma, Dolič, D. Slaveči, Matjaševci, Motovilci in Trdkova ima 1 delegatsko mesto 62. Temeljna zadružna organizacija Gornji Petrovci z naselji: G. Petrovci, Adrijanci, Boreča, Lucova, Martinje, Neradnovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci, Zenavlje, Šalovci, Dolenci, Budinci, Čepinci, Markovci, Hodoš, Krplivnik, Križevci, Domanjševci, Kukeč, Panovci, Mačkovci, Dankovci, Košarovci, Kuštanovci, Moščanci, Otovci, Poznanovci in Prose-čka vas ima 1 .delegatsko mesto 63. Temeljna zadnižna organizacija Martjanci z naselji: Martjanci, Moravci, Vučja gomila, Mlajtinci, Suhi vrh, Krnci, Andrejci, Sebeborci, Noršinci, Lukačevci, Tešanovci, Dolina, Ivanovci, Selo in Fokovci ima 1 delegatsko mesto 64. Temeljna zadružna organizacija Prosenjakovci z naselji: Prosenjakovci, Lončarovci, Motvarjevci, Ivanjševci, Ratkovci, Berkovci, Pordašinci, Kančevci, Središče in Čikeška vas ima 1 delegatsko mesto Delovni ljudje, ki delajo v obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji pravica lastnine, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja 65. — Nosilci samostojnega osebnega dela in pri njih zaposleni delavci — Obrtna zadruga Prekmurka se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto E PODROČJE DRŽAVNIH ORGANOV, DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV IN OBOROŽENIH SIL SFRJ 66. — Upravni organi občine Murska Sobota — Uprava za inšpekcijske službe — Organ za vodenje postopka o prekrških — Občinski štab TO — Pokrajinski štab TO — Pokrajinski odbor TO se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 67. Uprava za notranje zadeve s postajami milice ima 1 delegatsko mesto 68. Temeljno sodišče Sodišče združenega dela Temeljno javno tožilstvo Družbeni pravobranilec samoupravljanja Občinski javni pravobranilec Odvetniki ter delavci v odvetniških pisarnah Zapori Maribor — izpostava M. Sobota Carinarnica G. Radgona izpostave M. Sobota, Kuzma, Hodoš in Gederovci volijo skupno delegacijo in imajo 1 delegatsko mesto 69. Skupnost za zaposlovanje Avto moto društvo Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZSMS Občinski svet ZSS Aktivne vojaške osebe ter civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ Občinska gasilska zveza DSSS Krajevnih skupnosti mesta M. Sobota Aeroklub Loterijski zavod Meteorološki zavod Občinski odbor RK Zveza gluhih Medobčinska gospodarska zbornica Občinska lovska zveza ■volijo skupno delegacijo in imajo 1 delegatsko mesto 3. člen Delegacije, ki oblikujejo konferenco delegacij, uredijo s samoupravnim sporazumom: način in postopek oblikovanja konference, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega dela, način sprejemanja stališč in smernic za delo delegatov, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oz. temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog v konferenci, sedež konference in druga pomembna vprašanja za delo konference. 4. člen Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota ima 42 delegatskih mest. Vsaka krajevna skupnost ima v zboru eno delegatsko mesto in sicer: 1. Krajevna skupnost Bakovci, ki zajema naselje Bakovci 2. Krajevna skupnost Beltinci, ki za-' jema naselje Beltinci 3. Krajevna skupnost Bodonci, ki zajema naselji Bodonci in Vadarci 4. Krajevna skupnost Bogojina, ki zajema naselja Bogojina, Ivanci, Filovci in Bukovnica 5. Krajevna skupnost Bratonci, ki zajema naselja Bratonci 6. Krajevna skupnost Brezovci, ki zajema naselja Brezovci, Lemerje in Predanovci 7. Krajevna skupnost Cankova, ki zajema naselja Cankova, Korovci, Skakovci, Topolovci, Domajinci, Gornji Črnci, Gerlinci in Krašči 8. Krajevna skupnost Čepinci ki zajema naselja Čepinci, Markovci in Budinci 9. Krajevna skupnost Čemelavci, ki zajema naselja Čemelavci, Veščica, Kupšinci in Polana 10. Krajevna skupnost Dokležovje, ki zajema naselje Dokležovje 11. Krajevna skupnost Gančani, ki zajema naselje Gančani 12. Krajevna skupnost Gederovci, ki zajema naselja Gederovci, Krajna, Sodišinci in Murski Petrovci 13. Krajevna skupnost Gornji Petrov- DELEGATSKI VESTNIK - 5 ci, ki zajema naselja: G. Petrovci, Stanjevci, Peskovci, Adrijanci, Šu-linci, Lucova, Ženavlje, Nerad-novci, Martinje in Boreča 14. Krajevna skupnost Grad, ki zajema naselja: Grad, Motovilci, Dolnji Slaveči, Kovačevci, Vidonci, Kruplivnik in Radovci 15. Krajevna skupnost Hodoš, ki zajema naselji Hodoš in Krplivnik 16. Krajevna skupnost Ižakovci, ki zajema naselje Ižakovci 17. Krajevna skupnost Križevci, ki zajema naselja: Križevci, Do-manjševci, Panovci, Kukeč in Ko-šarovci 18. Krajevna skupnost Krog, ki zajema naselje Krog in Satahovci 19. Krajevna skupnost Kuzma, ki zajema naselja: Kuzma, G. Slaveči, Dolič, Matjaševci in Trdkova 20. Krajevna skupnost Lipa, ki zajema naselje Lipa 21. Krajevna skupnost Lipovci, ki zajema naselje Lipovci 22. Krajevna skupnost Mačkovci, ki zajema naselja: Mačkovci, Dan-kovci, Kuštanovci, Poznanovci, Prosečka vas, Otovci, Moščanci in Pečarovci 23. Krajevna skupnost Martjanci, ki zajema naselja: Martjanci, Nor-šinci, Nemčavci, Sebeborci, Andrejci in Krnci 24. Krajevna skupnost Moravske toplice, ki zajema naselje Moravske toplice 25. Krajevna skupnost Melinci, ki zajema naselje Melinci 26. Krajevna skupnost Alija Kardoša Murska Sobota 27. Krajevna skupnost Borisa Kidriča Murska Sobota 28. Krajevna skupnost Lendavska Murska Sobota 29. Krajevna skupnost Park Murska Sobota 30. Krajevna skupnost Partizan Murska Sobota 31. Krajevna skupnost Turopolje Murska Sobota 32. Krajevna skupnost Pertoča, ki zajema naselja: Pertoča, Večeslavci, Fikšinci in Ropoča 33. Krajevna skupnost Prosenjakovci, ki zajema naselja Prosenjakovci, Berkovci, Pordašinci, Ivanjševci, Središče, Čikečka vas in Motvar-jevci 34. Krajevna skupnost Puconci, ki zajema naselja: Puconci, Vaneča, Markišavci, Gorica, Salemenci, Dolina in Bokrači 35. Krajevna skupnost Rakičan, ki zajema naselje Rakičan 36. Krajevna skupnost Ratkovci, ki zajema naselja: Ratkovci, Kan-čevci, Lončarovci in Ivanovci 37. Krajevna skupnost Rogašovci, ki zajema naselja: Rogašovci, Jurij, Nuskova, Serdica, Sotina, Ocinje in Kramarovci 38. Krajevna skupnost Selo — Fokovci, ki zajema naselji Selo in Fokovci 39. Krajevna skupnost Šalovci, ki zajema naselji Šalovci in Dolenci 40. Krajevna skupnost Tešanovci, ki zajema naselja: Tešanovci, Vučja gomila, Mlajtinci, Lukačevci in Suhi vrh 41. Krajevna skupnost Tišina, ki zajema naselja: Tišina, Tropovci, Gradišče, Murski Črnci, Petanjci, Vanča vas, Rankovci in Borejci 42. Krajevna skupnost Zenkovci, ki zajema naselja: Zenkovci, Bez-novci, Strukovci in Puževci ima 1 delegatsko mesto 5. člen Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota šteje 30 delegatov. Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, združene v SZDL, ali kot člani organizacij SZDL, delegirajo svoje delegate v družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota, da bi tudi po tej poti z organizirano in odgovorno udeležbo pri opravljanju funkcije skupščine občine Murska Sobota uresničevali oblast in opravljali druge družbene zadeve. Funkcijo konference delegacij za družbenopolitični zbor opravlja občinska konferenca SZDL Murska Sobota, v katere sestavu so delegacije občinske organizacije ZKS, Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV in Zveze mladine. Občinska konferenca SZDL uredi razmerja med delegati družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota in občinsko konferenco SZDL s statutarnim sklepom. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, in se uporablja po splošnih volitvah v letu 1986. Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati Odlok o določitvi števila delegatskih mest jn delegiranju delegatov v Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota, objavljen v Uradnih objavah pomurskih občin, št. 6/82. STRAN 40 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985 Obrazložitev k Odloku o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela. Zbor krajevnih 'skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota. Ustava SR Slovenije in Statut občine Murska Sobota določata, da Skupščina občine določi z odlokom delegatska mesta organizacij združenega dela, skupnosti in krajevnih skupnosti v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. Predloženi osnutek odloka v celoti navaja organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti, ki imajo v zborih delegatska mesta oz. se povezujejo v konference delegacij, četudi v njihovem organiziranju niso predvidene spremembe. Spremembe in dopolnitve sedanjega odloka (Ur. objave, št. 6/82) so naslednje: L Zbor združenega dela 1. MURA—TOZD Perilo in TOZD Oblačila Pri obeh temeljnih organizacijah se zniža število delegatskih mest iz 2 na 1. Tako bi delovna organizacija Mura v celoti imela v zboru združenega dela 5 delegatskih mest. Predsedstvo občinske skupščine je mnenja, da je sicer število delegatskih mest v zboru pomembno, vendar pa ni najvažnejši element povezovanja organizacije z zborom. Predsedstvo je izhajalo iz stališča, da je pomembna neposredna povezanost TOZD z zborom, brez vmesne oblike organiziranosti v delegatskem sistemu, (konferenca delegacij). Zaradi uresničitve tega stališča in ne povečevanja števila delegatskih mest (70 delegatskih mest v zboru združenega dela) je bilo v nekaterih primerih potrebno znižati število delegatskih mest. 2. Kmetijska zadruga PANONKA Dopolnjuje se konferenca delegacij s TOZD »Sadjarstvo in vinogradništvo« in izločajo organizacije združenega dela — veterinarska postaja — živinorejsko veterinarski zavod in — LEK — obrat Lipovci Navedene organizacije bodo imele kot konferenca delegacij samostojno delegatsko mesto 3. Komunalno podjetje SOBOTA TOZD GRADBENIŠTVO je imela v zboru samostojno delegatsko mesto. Zaradi sprememb v organiziranju organizacije združenega dela se vse TOZD povezujejo v konferenco delegacij. 4. DO PANONIJA Zaradi sprememb v organiziranju bo DO imela konferenco delegacij za vse TOZD in skupne službe. 5. Konferenca delegacij s področja gostinstva in turizma Navedeno konferenco delegacij so sestavljale TOZD: Zvezda, Diana in Moravske toplice ter oddelek skupnih služb Radenske. Izloči se TOZD Moravske toplice, ki ima v zboru samostojno delegatsko mesto. 6 — DELEGATSKI VESTNIK 6. Konferenca delegacij s področja bančništva in zavarovanstva Konferenco delegacij so sestavljale: — Temeljna pomurska banka — Jugobanka, enota M. Sobota — Služba družbenega knjigovodstva — Zavarovalna skupnost Triglav Konferenca delegacij se razdraži v skladu s predlogom v gradivo v 2 konferenci delegacij 7. Splošno gradbeno podjetje »POMURJE« Število delegatskih mest se zniža iz 2 na 1. (Obrazložitev pri Mu- ri) 8. Konferenca delegacij, ki so jo sestavljale organizacije: LIV—TOZD oprema in orodje Rogašovci in Temelj Cankova se ukine. Vsaka od navedenih organizacij ima v zbora samostojno delegatsko mesto. 9. Enote temeljnih organizacij združenega dela Enote temeljnih organizacij združenega dela v občini M. Sobota ne bodo imele skupne delegacije, ker to ni v skladu z zakonom. Povezovale se bodo v konferenco delegacij. 10. Osnovnošolski vzgojno izobraževalni zavod M. Sobota je imel samostojno delegatsko mesto. Po navedenem predlogu se bo povezoval v konferenco delegacij z naslednjimi organizacijami: — Glasbena šola — Delavska univerza — Zavod za šolstvo Predsedstvo smatra, da gre za vsebinsko povezanost organizacij, ki izhaja iz dela teh organizacij 11. V konferenci delegacij pod št. 58 se bo povezovala skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti 12. Upravni organi SO so imeli samostojno delegatsko mesto. Po predlogu se bodo povezovali v konferenco delegacij skupaj še z organi, ki so navedeni pod št. 66. — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota 1. člen V odloku o davkih občanov občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št-. 9/85) se 3. čl. spremeni tako, da se stopnja 0,35 % nadomesti s stopnjo 0,75 %. 2. člen V 5. čl. se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »Davek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino v kateri ima zavezanec prebivališče.« Dosedanji 2. in 3. odst, postaneta 3. in 4. odstavek. 3. člen V 12. členu se znesek 2.050,— din nadomesti z zneskom 4.305.— din in znesek 2.000;— din z zneskom 4.200,— din. 4. člen V dragem odstavku 2. točke 13. člena se znesek 80.000.— din nadomesti z zneskom 168.000.— din. 5. člen V 17. čl. se število 1.800.— nadomesti s številom 3.780.—. 6. člen ’ 2. odstavek 18. čl. se spremeni tako, da se glasi: »Davčni organ obračuna realizacijo tržne proizvodnje in dokup iz 17. člena v točkah, po katerem de: št. točk 9. člen Za 41. členom se doda novi 41 a člen, ki se glasi: »Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku, te dejavnosti v naslednji višini: daliž prihodka v celotnem prihodku do % oljašave od odmerjenega davka 10% 20% 5% 20% 30% 10% 30% 40% 15% 40% 50% 20% 50% 25 % lO. člen V 40. členu se doda novi 3. odstavek, ki se glasi: »Zavezancem, ki oddajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če inštalirana moč male hidroelektrarne ne presega 100 KW, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža: — za 5 % če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 % — ža 10 % če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 % do 15% — za 20% če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15% do 30% — za 30 % če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %. 11. člen Besedilo 45. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku še priznajo izdatki za kulturne in telesnokultume namene v višini do 20 %, izdatki za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega povprečnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja, s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega povprečnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v letu, za katero se davek odmerja. 12. člen Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi: »Višina pavšalnega letnega zneska iz gospodarskih dejavnosti ne more biti nižja od 5 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer: — vrste dejavnosti oziroma predmet poslovanja do 20 % — način poslovanja (velikost in opremljenost po- slovnih prostorov ter stopnja avtomatizirafnosti delovnega procesa), do 25 % DELEGATSKI VESTNIK - 7 — kraj poslovanja vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša naselja ter odročna in višinska naselja), do 15 % — delovna sposobnost zavezanca, vezana na možnost pridobivanja dohodkov glede na vrsto de- javnosti (starost in zdravstveno stanje), do 10 % — uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov do 5 %«, 13. člen V 51. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju se za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav upoštevajo določila teh sporazumov«. osnova % nad do 77.000 do 77.000 din 155.200 din 15 % 24 % nad 155.200 do 232.800 din 33 % nad 232.800 do 310.400 din 42 % nad 310.400 do 388.000 din 50 % nad 388.000 do 465.000 din 58 % nad 465.600 do 65 %« 15. Člen Besedilo 61. čl. se spremeni tako, da se glasi: »davek od premoženja plačujejo zavezanci v naslednji višini: 1. od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž: os- nova stopnja do 1.430.000 din 0,10 % nad 1.430.000 do 2.860.000 din 0,20 % nad 2.860.000 do 5.720.000 din 0,30 % nad 5.720.000 do 8.580.000 din 0,45 % nad 8.580.000 do 11.440.000 din 0,65 % nad 11.440.000 do 14.300.000 din 0,85 % nad 14.300.000 din 1,00 %; 2. od prostorov za počitek oziroma rekreacijo: 38 VESTNIK 27. NOVEMBRA 1985 os- stopnja nova do 1.430.000 din 0,20 % 1.430.000 do 2.860.000 din 0,30 % 2.860.000 do 5.720.000 din 0,50 % 5.720.000 do 8.58O.OOO din 0,75 % 8.580.000 do 11.440.000 din 1,00 % 11.440.000 do 14.300.000 din 1,25 % nad 14.300.000 din 1,50 %; 3. od poslovnih prostorov: os- stopnja nova do 1.430.000 din 0,15 % nad 1.430.000 do 2.860.000 din 0,35 % nad 2.860.000 do 4.290.000 din 0,55 % nad 4.290.000 do 5.720.000 din 0,75 % nad 5.720.000 do 7.150.000 din 1,00 % nad 7.150.000 din 1,25 %; 4. od plovnih objektov dolžine najmanj 8 do 9 metrov v pavšalnem letnem znesku davka 30.400,- din, nad 9 metrov dolžine pa po 12.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5 %. Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let.«. 16. člen Besedilo 65. čl. se spremeni tako, da se glasi: »Uprava za družbene prihodke lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano reali zacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, daje dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov ii; storitev; 2. če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke, 3. če je zoper odmemo odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti; 4. če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja; 5. če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih od 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz 5. točke prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do 1 leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti«. Obrazložitev: - Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota je pripravljen na osnovi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) ter v skladu s spremembami, ki jih v davčno politiko občin v SR Sloveniji prinaša predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990. Spremembe, predvidene v predlogu odloka, so glede na sedaj veljavno ureditev po vrstah davkov predvsem naslednje: 1. Pri davku od osebnega dohodka delavcev je skladno z izhodišči za oblikovanje splošne porabe občin v SR Sloveniji za leto 1986 in s predlogom dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 predlagana namesto sedaj veljavne stopnje 0,35 % stopnja 0,75 %. 2. Pri davku iz kmetijske dejavnosti ni vsebinskih sprememb glede na leto 1985. Je pa potrebno zaradi v letu 1986 predvidene valorizacije katastrskega dohodka v občinskem odloku spremeniti cenzus za priznanje olajšav za vlaganje v preusmeritev kmetije, določiti nove točkovne vrednosti za oddane kmetijske proizvode in višino katastrskega dohodka, do katere se davek ne plačuje. 3. Pri davku od dohodka iz gospodarskih dejavnosti je predlagana tudi za storitve bifejev višja proporcionalna stopnja davka (37 %) z namenom preusmerjanja teh zavezancev v kakovostnejšo gostinsko ponudbo (5. člen predloga odloka). V skladu s predlogom dogovora je dopolnjen tekst odloka, ki opredeljuje olajšavo za izvoz blaga in storitev. Skladno s predlogom dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 se predlagata posebni olajšavi pri prodaji izdelkov umetne obrti z znakom kvalitete ter za oddajo viškov električne energije v elektroenergetski sistem in sicer glede na odstotni delež takega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice. S spremembo 45. člena odloka se skladno s predlogom dogovora določa višina do katere se zavezancem, obdavčenim, po dejanskem dohodku, priznavajo kot strošek izdatki za kulturne, telesnokultume in humanitarne namene. Pri določanju pavšalnega letnega zneska davka se predlaga uvedba podrobnejših meril in sicer glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela drugih. 4. Pri davku od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se v odlok vnaša določba, po kateri se za tuje fizične in pravne osebe iz držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, upoštevajo določila teh sporazumov. 5. Pri davku od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic se skladno z določili predloga dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 določa nova lestvica davčnih osnov in stopenj, ki ima glede na veljavni občinski odlok bolj razčlenjene osnove in stopnje, najnižja in najvišja stopnja pa sta enaki kot v veljavnem odloku. 6. Pri davku od premoženja se pri obdavčevanju prostorov za počitek oziroma rekreacijo predlaga prav tako bolj razčlenjena davčna lestvica, s tem, da je predlagana začetna stopnja (0,20 %) nižja od sedaj veljavne (0,30 %). Pri davku od premoženja od stavb (stanovanjskih, počitniških in poslovnih) je izvedena valorizacija davčnih osnov z indeksom porasta cen stanovanj v višini 143, ki gaje ugotovil Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora (Ur. 1. SRS, št. 21/85). Pri obdavčitvi plovnih objektov je pavšalni letni znesek davka 8 - DELEGATSKI VESTNIK valoriziran s stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji. S spremenjenim besedilom 65. člena odloka o davkih občanov so predlagani novi kriteriji za odlog plačila davka in za obročno odplačevanje davčnega dolga, ki bi naj po dogovoru o usklajevanju davčne politike bili enotni v celi republiki. Spremembe in dopolnitve določb občinskega odloka o davkih občanov bi se naj uporabljale od 1. januarja 1986 dalje. Izvršnemu svetu skupščine občine Murska Sobota predlagamo, da predlog odloka obravnava, po potrebi dopolni ali spremeni in posreduje zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine v obravnavo in sprejem. — Odlok o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota 1. člen V občini Murska Sobota se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra nepremičnine, pri gradbenih objektih pa tudi glede na gradbeno vrednost objekta. Davek na promet nepremičnin se plačuje po naslednjih stopnjah; 1. Za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti m’ površine po proporcionalni stopnji 15%. 2. Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene, od prometne vrednosti m! površine, v naslednji višini; nad din 72— do din 72— 215— znaša davek din % 15 20- nad 72— din 10.80 + 215— 358— 39,40 + 25 nad 215— din 358.— 429— 75,15 + 30 nad 358— din 429— 500— 96,45 + 36 nad 429— din 500— 572— 122,01 + 42 nad 500— din 572— 644— 152,25 + 48 nad 572— din 644— 715— 186,81 + 54 nad 644— din 715— 225,15 + 60 nad 715— din 3. Za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekta po proporcionalni stopnji 25 %, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m! površine po naslednjih progresivnih stopnjah: nad din do din 1.430— znaša davek din % 15 1.430—, 4.290— ■ . 214,50 + 20 nad 1.430— din 4.290— 7.865— 786,50 + 25 nad 4.290— din 7.865— 12.155— 1.680,25 + 30 nad 7.865.-- din 12.155— 16.445— 2.967.25 + 40 nad 12.155— din 16.445— 4.683,25 + 50 nad 16.445— din Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, ( odtuji pred potekom petih let od pridobitve, se davek odmerjen po 1., 2, in 3. točki tega člena poveča za 30 %. 3. člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če občan,,ki se šteje za kmeta po zakonu o kmetijskih zemljiščih, ima status združenega kmeta po zakonu o združevanju kmetov in je zdravstveno in pokojninsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, menja kmetijsko ali gozdno zemljišče z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za preprodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanov za opravljanje storitvene obrti. Davek na promet nepremičnin se v primeru oprostitve po 2. odstavku tega člena odmeri naknadno: — če zavezanec v kupljenem poslovnem prostoru v roku enega leta po uveljavitvi oprostitve ne prične opravljati kot nosilec dejavnosti storitvene obrti, -- če se v kupljenem poslovnem prostoru preneha opravljati dejavnost ali če se poslovni prostor odtuji pred potekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 26/82). r Obrazložitev Osnutek odloka o davku na promet nepremičnin je pripravljen na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) in predloga dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990. Z zadnjo spremembo republiškega zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/85) je določeno, da morajo občinske skupščine svoje odloke uskladiti z zakonom najpozneje do konca leta 1985. Davčne stopnje in osnove je potrebno menjati zaradi velikega porasta cen nepremičninam od leta 1982, ko so bile sprejete sedaj veljavne stopnje in osnove. Zaradi visokega porasta cen nepremičnin je večji del prometa obdavčen po maksimalnih stopnjah. V osnutku odloka je sistem in višina stopenj davka na promet nepremičnin usklajen z zadnjo spremembo zakona, medrepubliškim dogovorom o temeljih davčne politike in predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike v občinah SRS za obdobje 1986 do 1990. Za promet s kmetijskimi Zemljišči je osnova prometna vrednost m' zemljišča in je predlagana enotna stopnja v višini 15 %, kar je v povprečju okrog 25 % manj od dosedanje višine, ko se tovrstni promet obdavčuje po sistemu stopničaste progresije. Za promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči in drugimi zemljišči, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene, je osnova prav tako prometna vrednost m! zemljišča, stopnje pa so progresivne kot do sedaj, s tem, da so le valorizirane osnove, stopnje pa prilagojene novim osnovam. Pri tovrstnem prometu ni bistvenih razlik do dosedanje višine davka. Pri gradbenih objektih je za prometno vrednost predlagana enotna proporcionalna stopnja v višini 25 %, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo pa progresivna stopnja, odvisna od vrednosti m‘ površine z začetno stopnjo 15 % do vrednosti 1.430.— dii^. Po oceni je predlagana obdavčitev enaka dosedanji višini, s to razliko, da je potrebno ugotoviti posebej prometno in posebej gradbeno vrednost objekta. Skladno s 16. točko 4. člena zakona o davku na promet nepremičnin je predlagana tudi oprostitev plačila davka za prvo prodajo poslovnega prostora zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev pod pogoji, ki jih določi občinska skupščina. Predlagamo, da naj velja ta oprostitev za poslovne prostore storitvene obrti (3. člen). Davek pa bi se naknadno odmeril, če se v teh prostorih v roku enega leta po uveljavitvi oprostitve ne prične opravljati storitvena obrtna dejavnost, ali če se v teh prostorih preneha opravljati dejavnost oz. če se odtuji poslovni prostor pred potekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti. Ocenjujemo, da bo skupni finančni učinek iz tega odloka enak dosedanjemu s to razliko, da se bodo kmetijska zemljišča obdavčevala z milejšo stopnjo, medtem ko bo pri ostalem prometu dana možnost ugotavljanja dejanskih davčnih osnov (gradbeni objekti, posebej prometna'vrednost in posebej gradbena vrednost). 37 VESTNIK 27. NOVEMRBA