Poitrilnaplalana v gotov»nL lzha)a vsak torak, Četrtek In soboto. Cona posamezni Itevllkl K f-SO. Licejska Ljubljana^ M| ■ - mm B Č SOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. Uredniitvb lil npnvnlitvo Je v iji/MJatd, OradtiSe Stev. 17/1. — Dophd m na mHjo, — štavflka pri Čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Številka telefona 552. Naročnina za ozemlje SHS: letna K 180. za po! teta K 95, za Četrt teta K 50. K W z* tnctemefv« tneseCno K 10 več. — Plača ln toil se v Ljubljani. LETO IV. LJUBLJANA, dne 18. junija 1921. ŠTEV. 59. Zunanja politika. Prejšnji teden je bila v Rimu slovesna otvoritev XXVI. legislature poslanske zbornice, ki jo moramo zabeležiti, ker so tega dne stopili v Monte Citorio tudi jugoslovenski poslanci iz. Julijske Benečije. Kralj je v prestolnem govoru izrecno in celo na uvodnem mestu pozdravil zastopnike ljudstva iz novih italijanskih pokrajin ter je povdaril, da bodo poslanci neitalijanske narodnosti našli v novi dobi staro rimsko tradicijo, ki ne pozna zasužnjenja in tlačenja, temveč široko pravičnost in uvidevnost za vse pojave javnega življenja. Ta oficijelna obljuba, naslovljena na italijanske Nemce in Jugoslovene, nas seveda no more navdajati s prevelikim optimizmom, ker ti dve narodnosti tvorita v italijanskem kraljestvu le neznatno manjšino, ki se bo samo težko mogla uveljaviti. Predvsem imajo naši zastopniki v italijanski poslanski zbornici neizprosi ega nasprotnika v fašistih, ki tvorijo v Italiji državo v državi. — Fašizem je novodobni pojav, ki mu drugje težko najdemo primere, ker si nalaga naloge, ki so stvar vlade, namreč, da patriotizem propoveduje prav do absurdnosti. Naperjen je v prvi vr-sti P1!?.11* državnemu komunizmu in anarhiji, ali zaletava se istotako ljuto v nekomunistične neitalijanske narodne plasti. Vlada seveda proti temu eksaltiranemu gibanju ne more nastopiti zares energično, ker je fašist bolj papeški kot papež sam. In odtod tisto kaotično, italijansko javno življenje današnjih dni, pri katerem vidimo, da ni one javne varnosti, kot bi morala bili v vsaki pravni državi. Ta nasprotnik je tudi Jugoslovenom v Italiji najbolj opasen in spominjamo samo na grožnjo fašista Giunte iz Trsta, da bo dejansko napadel tirolskega poslanca Toggenburga pri njegovem vstopu v rimsko zbornico. V tem oziru je predvsem dolžnost vlade, da ščiti že jia temelju prestolnega govora neitalijanske poslance in ljudstvo, ki je slednjim izreklo pri volitvah svoje zaupanje. Zaenkrat je italijanska pripadnost tega dela jugoslovenskega naroda nesporna, ker tudi ni drugega izhoda, ter je zato gotova lojalnost tudi sama po sebi podana, ali v zameno zato morajo italijanski Jugosloveni zahtevati varstvo vsaj najprimitivnejših osebnih in javnih pravic. ko v Jugoslaviji divja ne zprosen strankarski boj ter se oso-bito v Sloveniji z vsem povdarkom oznanjajo avtonomistična gesla, nastopajo v Rimu italijanski Jugosloveni sklenjeno, brez razlike plemena. Gre za rešitev eksistenčnih vprašanj jugoslovenskega naroda Julijske Benečije, predvsem za avtonomijo. S tem programom so šli naši poslanci v Rim in ves narod na zasužnjenem ozemlju zre z zaupanjem nanje. Kako bo izpadlo to prizadevanje, je še v božjih rokah. Prestolni govor je označil vladno politiko v najbližji bodočnosti samo v splošnih obrisih. Kot glavne naloge vlade je povdaril kralj likvidacijo vojnih razmer in prehod k normalnemu narodnemu gospodarstvu ter kolikor mogoče široko socialno politiko, ki bo ustvarila obsežno delavsko pravo in večjo ingerenco delavskega sveta v javnem življenju. 0 kaki novi razdelili oblasti, oziroma o kaki pomembnejši izpremembi ustave glede upravne razdelitve države ter o reformah v smeri decentralizacije pri tem ni bilo govora. Ta gibanja so v Italiji istotako kot v Franciji še vedno bolj znanstvenega značaja in še niso našla pota v v praktično politiko. Ako bodo naši in nemški zastopniki hoteli uspešno voditi svoj avtonomistični boj, bodo morali premagati silne ovire. Ne glede na mešanost prebivalstva, bo italijanska vlada iz razlogov previdnosti temu vpi^ašanju malo dostopna. Glavno je, da vlada med italijanskimi Jugosloveni politična enodušnost, kar so pokazale volitve, ki so nas prijetno iz-nenadile, ker smo vsled fašistovskega terorja pričakovali večje abstinence, oziroma več odpadnikov. Ta politična solidarnost je tudi najkrepkejša moralna opora našim poslancem v Rimu, da bodo z vsem povdarkom tolmačili zahteve jugoslovenskega naroda ter se pri tem ne bodo zbali nobenega nasilja. Jugoslovenska javnost tostran meje z vnemo in z iskrenimi simpatijami spremlja početek parlamentarnega dela naših rimskih poslancev ter jim želi vse uspehe. Tudi to naj jim bo v prihodnjih težkih bojih v iz-podbudo! Vprašanje baroške luke. Vprašanje ureditve uprave ter odnošajev baroške luke in reške države se je, kakor je bilo vnaprej pričakovati, umetno kompliciralo. Italijani so zapustili tla rapalskega sporazuma in naenkrat začeli tolmačiti določbe o baroški luki v drugem zmislu, kombinirali so zadevo razmejitve z baroško luko z lastnimi interesi na Reki, dali proglasiti Baroš za integralen del Reke in iz ljubosumnosti na Reko intrigirali tako dolgo, da so ko-nečno kot zahtevo italijanskega javnega mnenja predložili naši vladi načrt pogodbe, po kateri naj bi prišel Baroš skupaj z Reško državo pod mešano italijansko-reško-jugoslovansko upravo, ostal pa bi še nadalje jugoslovanska last. Ta predlog je v očitnem protislovju z Rapalsko pogodbo in edino možno in pravilno stališče naše vlade je, da zahteva, da se izvrši rapalska pogodba in se o izpremembah onih določb, ki nam jih je za ogromne žrtve v Rapalu Italija koneodirala, sploh ne pogaja. Mi vemo, da je Baroš majhen, da je bil le del reške luke, da je tam treba šele graditi železniško in morsko postajo na Brajdiči in Delti. Toda ta del je naš, suvereno naš in neod-pustna kapitulacija vlade bi bila, ako na kako pretekstirano kombinacijo tujega vmešavanja v naše notranje zadeve pristopi. Mi imamo v Barošu svoj izhod na morje, kos lastne zemlje, pričetek pristanišča, ki se ga nikdar smemo odreči in ga dati pod tujo upravo. Italija danes čuti, da bo reška država morala, ako bo sploh hotela ži-\oti m obstojati začeti voditi jugoslovansko politiko in da nam mora prej ko slej pasti kot zrelo jabolko v roke. To razume posebno Trst, katerega trgovina stagnira že sedaj dolge mesece in ki s strahom gleda v bodočnost. Zato, da nam odkupi Baroš, da nas prekani za samostojno, čeravno primitivno luko, ki ima prvovrstno železniško zvezo z bogatim zaledjem, je danes Trst naenkrat pripravljen celo nam, svojim sosedom in mejašem kon- cedirati to, kar je dal že pred letom dni Avsrijcem in Čehom. Ki sedaj nobenih koncesij v Trstu ne potrebujemo. Bili smo brez njih dve leti in bomo shajali brez njih še dalje. Kompenzacij v tem oziru ne poznamo, posebno glede uprave Baro-roša ne . Meja, ki si jo je zaželela Italija na Reki, mora ostati ne samo z ozirom na teritorijalne pravice, marveč tudi glede suverene uprave definitivna. Vsak kompromis v tej zadevi je izključen. Naš političen ugled in naši gospodarski interesi ne dopuščajo, da bi naša vlada sploh razgovarjala o možnostih kakega načina skupne uprave baroškega pristana. Skupna uprava bi vodila k stalnim diplomatičnim sporom in konfliktom, v katerih bi se nas na prav iskreno rafiniran način izigravalo in majoriziralo. Z lažnjivimi poročili je italijanski tisk hotel javnosti predočiti stanje baroškega vprašanja že v zmislu italijanskega predloga od naše vlade sprejeto in odobreno, tako da je naša vlada primorana dementirati italijanske mistifikacije. Odobravamo korak naše vlade, da je sklicala na 17. junija v, Beograd konferenco predstavnikov trgovskih zbornic, da sliši njih mnenje o zadevi baroške luke. Stališče nas Slovencev in Hrvatov, ki smo kot najbližji sosedje na Barošu najbolj interesirani, je intranzigentijo in moramo odklanjati, vsako pretvezo skupnosti, ki krši šnašo suvereniteto. Epilog valutne, reforme. Minister Križman je v zastopstvu finančnega ministra Kumanudija izdal naredbo, da se ima državno računovodstvo v celi državi voditi odslej v dinarjih. S tem je konečno izobčil krono iz državnega gospodarstva. Tako je končala velika gospodarska borba med dinarjem in krono. Minister Križman je proglasil krono s svojo naredbo za anahronizem, ki nas le spominja na stare avstrijske čase in je sankcijoniral žnjo proces, ki se je polagoma in na tihem vršil že poldrugo leto, katerega namen je bil odpraviti dvojno valuto v državi. Prva dva državna proračuna sta še obsegala kronske in dinarske postavke, sedaj dobimo dinarski proračun 111 I® d^ar oficijelna računska baza v državi. Naš list je že pred meseci razpravljal o potrebi enotne računske jedinice v državi irr zastopal stališče, da je vsako zavlačevanje te asimilacije le nam v škodo in ne v korist. Danes je nedvomno jasno, da je bila valutna reforma izvedena v področju pokrajin bivše avstroogrske monarhije, politično vprašanje in ne gospodarsko. Za način reforme niso bili merodajni gospodarski razlogi, ki so jih navedle gospodarske korporacije proti nameravanemu nasilnemu uničenju kupne vrednosti krone in umetnemu favoriziranju dinarja. Šlo se je za praktično vojno odškodnino, šlo se je za gospodarski prestiž, in potenco lastnika dinarja nad imetnikom krone. Vlada je krono proglasila za vojno posojilo bivše. Avstrije, ki ni krito z zlatom in je torej ničvredno. Ekze-kutivo v tem vprašanju pa je prepustila finančnemu ministru, ki je z na-redbami polagoma izvršil to, kar je bilo že davno sklenjeno. Naše gospo- darske korporacije so pred zamenjavo v eni svojih številnih spomenic svarile pred nameravano relacijo in opozarjale, da bo taka reforma imela za gospodarsko konsolidacijo in uje-dinjenje nedogledne posledice. In vendar se je reforma izvršila v nameravani obliki! Ž njo pa ni padla samo krona, marveč tudi dinar in danes imamo v državi namesto 6 milijard žigosanih prejšnjih kron nad 13 milijard jugoslovanskih kron v kron-sko-dinarskih novčanicah. To je faktični efekt reforme, ki pa je le še početek one inflacije, ki nam preti, ako se uresničijo vsi brezsmiselni plani razsipanja z državnim denarjem. Mi smo in smo bili pripravljeni žrtvovati, ako bi bilo s tem splošnosti pomaga-no in ako bi bili imeli sami od tega kako korist. Razvoj razmer pa nas je prepričal baš o nasprotnem in danes smo na tem, da je pri nas meso dražje nego v Beogradu, vino in žito dražje kot kjerkoli v Srbiji. Samo dva predmeta čakata pri nas še na likvidacijo, namreč stanovanje in kurjava in imamo izgledov, da bomo v doglednem času tudi v tem oziru prekosili srbske cene. Ni čuda, da je taka ekonomska revolucija, ki je pretresla temelje našega gospodarskega življenja imela politične posledice. Posledice valutne reforme so se pojavljale v tisočih in tisočih vrst sporov, nasilja, izkoriščanja, proletariziranja, neopravičenih konjunktur, momentalnega obogate-iija, ki se dolga desetletja ne bodo izravnala, kakor to zahteva solidna struktura države. Slovenci smo igrali v tem procesu najbolj pasivno vlogo in nismo smeli in mogli nikdar trgovsko računati z nastalo situacijo. Za to smo pri tej asimilaciji razmer bili vedno izigravam. Minister Križman je z zamenjavo kronskega drobiža in z naredbo o dinarju kot oficijelni novčanici dovršil valutno reformo za državno računovodstvo. Ni pa še rešil cele vrste vprašanj, ki so z valutno reformo v neposredni zvezi, to je predvsem vprašanja ostalih vrednostnih papirjev, ki se glasijo na predvojne krone in ki imajo v protivrednostih popolno kritje, kar je izraženo v borzni vrednosti papirjev. Na nas samih je, da se zanimamo sedaj za potek teh vprašanj, predvsem pa, da strokovne korporacije tudi razmotrivajo vprašanje prehoda k dinarski računski enoti v privatnem prometu, kar je z uvedbo dinarja kot oticijelne valutne enote postalo neizbežno. Po dosedanjem soditi je bolje, da prebolimo tudi to asimilacijo čim-preje ,ker se je pri sedanji politični konstelaciji, ko je cela naredba ostala v javnosti skoro brez komentarja in odmeva, ne moremo ubraniti. Stvur strokovnih gospodarskih organizacij je sedaj, da se rešijo pod neizprosnim pritiskom razmer tudi zadnji dve zgoraj navedeni skupini vprašanj. 120 milijonov brez-obrestnega posojila. V javnosti je že dolgo časa znano, da je stanje terjatev poštnočekov-nega urada v Ljubljani napram poštni upravi doseglo ogromno višino 120 milijonov kron in da se vrnitev zavlačuje že dolge mesece ter je vsled tega poštno-čekovni urad prišel v plačilne težkoče. Ni to krivda poštnega ravnateljstva v Ljubljani, ki je storilo vse, kar je moglo, da se preprečijo težke posledice vedno rastočega zadolževanja poštne uprave pri čekovnem uradu in neštetokrat prosilo poštno ministrstvo, interveniralo in urgira-lo, da se stvari odpomore. Poštno ministrstvo je vedno samo mašilo, nakazalo neznatno vsoto na račun dolgov, ki mnogokrat ni zadoščala, da »e izvršijo dvodnevna izplačila in s tem smatralo stvar zopet za nedolo-ien čas za odgodeno. Nastale so te terjatve na sledeči način: Ker fungirajo poštni uradi kot nabiralnice čekovnega urada, prejemajo vplačila in izplačila na račun čekovnega urada. Vplačila so večinoma znatno večja kot izplačila, vsled tega bi morala poštna uprava razliko oddati v gotovini poštno čekovnemu uradu. Vendar poštna uprava tega ne more izpolniti, ker ji manjka gotovine. Vzrok temu je neurejenost poštno nakazničnega prometa v kraljevini. V Sloveniji se namreč na nakaznice dosledno mnogo več izplača kakor vplača. To razliko, ki je od meseca do meseca večja, bi morala ostala poštna ravnateljstva v kraljevini po razmerju svojega dolga redno povračevati. To pa •e godi le v nezadostni meri in dasi le bilo že več načinov določenih, kako bi se to dalo najugodneje izvršiti, so ostali ti sklepi brez pozitivnega efekta. Vsled tega so terjatve čekovnega urada napram pošti, ki so zna-lale meseca marca 1919 8 milijonov kron, dosegle avgusta 1919 že 25 milijonov, decembra 1919 nad 40 mili-|onov, maja 1920 nad 55 milijonov, avgusta skoro 77 milijonov kron ter narastle koncem aprila t. 1. nad 124 milijonov kron. Ponavlja se stara pesem, kakor pri železnicah. Spominjamo se še, ko je bilo vojno ministrstvo in državne železnice južni železnici dolžno nad 30 milijonov kron in je južna železnica prišla vsled tega v plačilne tež-koče ne samo za nabave materijala 4n premoga, marveč da celo osobjani mogla plačati. Vse moledovanje, vse grožnje niso ničesar pomagale; Zagreb ni delal obračuna, ministrstvo tem manje. Južna železnica je bila primorana seči k zadnji represaliji, ki ji je bila na razpolago, namreč, da je zahtevala frankaturo za vsako pošilja-tev na svojih progah. Ta odredba je bila v stanju ogroziti cel promet in šele s takim nasilnim sredstvom se je dalo konečno ministrstvo ukloniti, da se je spomnilo svojih obveznosti, dalo sestaviti obračun in začelo točneje plačevati svoje dolgove. Torej z nasilnimi ukrepi je bilo treba prisiliti instance, ki so poklicane same skrbeti za red v državi, da izpolnijo to, kar bi morale brez opominov storiti. Recimo, da se je takrat ministrstvo lahko nekoliko skrivalo za neurejene razmere, za pomanjkanje organizacije in osobja, kar pa danes absolutno več ne velja. Medtem je preteklo dve in pol leti in ako ministrstvo do-sedaj ni spravilo denarnega prometa poštne uprave v red, potem spadajo odgovorni načelniki v ministrstvu na zatožno klop. Nedopustno je, da bi vsled indolence nekoliko ljudij imelo trpeti naše gospodarstvo tolike škode in da bi 120 milijonov ležalo brezobrestnih. Vidimo vedno isto sliko, da nekatere instance v naši kraljevini nočejo napraviti reda. Tako je tudi z 20 odstotnim prisilnim posojilom ob priliki kolkovanja kron, ki se je že imelo davno likvidirati, pa se še vedno zavlačuje, kot brezobrestno posojilo državi. Tu je treba napraviti red in apeliramo na naše poslance, da podpirajo akcijo, ki sta jo napravile s svojimi spomenicami glede poštnih terjatev trgovska in obrtniška zbornica in Zveza trgovskih gre-mijev in zadrug. Obe korporaciji zahtevata, da se takoj odredi popolna vrnitev cele dolžne vsote, da se ustvari garancije za reden medsebojen obračun posameznih ravnateljstev v bodoče, da se podredi poštno-čekovni urad ministrstvu trgovine in industrije, kamor spada in da se prične z obrestovanjem čekovnih vlog. Pri milijardnem prometu in visokih manipulativnih pristojbinah, je čekovni urad komaj v stanju kriti svojo administrativno režijo. O obrestovanju tekočih računov ne more biti niti govora. To stanje je nevzdržno. Ako bi čekovni urad imel priliko naložiti svoje prebitke pri denarnih zavodih, ki zelo rabijo gotovino in posebno sedaj podpisati deloma visokoobrestno državno posojilo, nudil bi lahko imetnikom računov vsaj bančne obresti in znižal bi lahko manipulativne pristojbine. Danes pa leži vsled neurejenosti državnega poštnega gospodarstva ves ta denar neplodno, da je immobili-ziran in da ogroža solventnost naše najvažnejše gospodarske institucije, čekovnega urada. Zahtevamo, da se pozove na odgovor one nebrojne računoizpitače in knjigovodje v ministrstvih, ki povzro-čujejo odnosno tolerirajo s svojo in-dolenco opisane kaotične raanere, da ne bomo primorani k drugim represalijam. Dr. Fran Ogrin. Pomen naše agrarne produkcije. Jugoslavija je pretežno agrarna država. Razen lesa in lesnih izdelkov izvažamo lahko velike množine poljskih pridelkov, predvsem žito (moko), govejo živino, prešiče in oz. meso in mast. Brezdvomno bo igrala agrarna produkcija v našem narodnem gospodarstvu trajno veliko vlogo in ta se d6 z intenzivnim in ekstenzivnim obdelovanjem zemlje ter z uvedbo modernih naprav v poljedelstvu in živinoreji še dvigniti. Tu hočemo razpravljati o pomenu naše agrarne produkcije 1. s stališča vnanje (mednarodne) trgovine in 2. s stališča reguliranja cen. KI. — Poljski pridelki so važna aktivna postavka v naši trgovski in plačilni bilanci. Da nimamo teh, bi ne imeli razen lesnih in prav redkih industrijskih izdelkov ničesar, kar bi mogli izvažati. Načelo narodnega gospodarstva v vsaki državi pa je in mora biti, da skuša več izvažati kakor pa dejanjsko uvaža. Diferenco med vrednostjo izvažanih in uvažanih predmetov je možno, ako so dani predpogoji za to, izboljšati ali celo izjednačiti z zaslužkom prevoza inozemskega blaga po morju in po suhem, toda ravno teh pogojev mi nimamo. Naša pristanišča ob Adriji še niso prirejena za večji prekomorski promet, razvoj trgovske mornarice je še v povojih in z glavnimi prometnimi žilami: z Donavo in z južno železnico ne razpolagamo sami. Preostaja nam tedaj le, dvigniti pridelovanje in izdelovanje izvoznih predmetov na tako višino, da ne ho po nekaj letih vrednost našega izvoza samo enaka vrednosti uvoza, ampak da jo bo po možnosti še presegala. Možnost zato imamo razen v pov-zdigi lesne industrije in v postopno vršeči se industrializaciji svojih dežela prav v svoji agrarni produkciji-Tu mora iti delo v dveh smereh: a) povečanje produkcije, b) organizacija izvoza. V prvem oziru bo gledati, da bo pridelovanje narastlo v pasivnih pokrajinah (Slovenija) in v pokrajinah, ki imajo že dosedaj odvišno produkcijo (Banat, Srem). V to so uporabiti vsa sredstva in pripomočki moderne agrikulture: stroji, umetna gnojila, in sploh intenzivno in ekstenzivno obdelovanje zemlje. Na ta način bi se doseglo, da bi se pasivne pokrajine v glavnem same preživljale, dočim bi naše najrodovitnejše pokrajine ob Savi in Donavi dajale kontingent za izvoz. b) Izvoz poljskih pridelkov je pa enotno in dosledno organizirati. Ta organizacija bi obsegala: poiskanjein trajno obvladanje inozemskih nakupnih trgov, primerno carinsko politiko, ki nam omogoča konkurenco z žitnimi pridelki Bolgarije, Romunije, Madžarske, Amerike in Rusije (kadar bo začela izvažati), dalje določevanje vsakoletne izvozne množine. 2e zdaj nam gori omenjene države razen Rusije provzročajo močno konkurenco na tujih živilskih tržiščih in to tekmovanje bo še narastlo s spo-polnjevanjem prometnih sredstev in z odpravo seuanjih gospodarskih in so-cijalnih zmed. Enkrat dobljene kup-čijske zveze je treba tedaj trdno držati in se posluževati v to tudi tujih trgovskih zastopstev pri nas, in naših v inozemstvu. Pred vsem pa je treba stalnosti v trgovski in carinski politiki. Mi moramo za vsakoletno žetev izračunati, koliko smo pridelali, koliko rabimo sami in koliko in kaj lahko izvozimo. Ta statistika bo različna za uobre in slabe letine, vedno pa naj je tako zanesljiva, da nam ne Do treba, uko nekaj tednov ne dežuje, naenkrat prepovedati ves izvoz. Isto velja glede uvozne in izvozne carine. Tu ne smejo biti za višino nikdar merodajni čisto fiskalni vzroki, kajti namen carine sme biti le olajševanje ah pa otečevanje izvoza in uvoza; nikdar pa državni dohodek sam na sebi. Nenadno 1U0 % no zvišanje uvozne carine lansko jesen in nenadna prepoved izvoza živil letošnjo pomlad sta učinkovali uničujoče. Trgovci, producenti in konsumenti so bili vrženi iz vsakega kalkula, nezaupanje inozemstva v resnost naše gospodarske politike pa je naraslo. Posledica zadnje izvozne prepovedi je, da smo zgubili veliko odjemalcev našega žita. V pridelovanja in izvažanja naših poljskih pridelkov in živine (mesa) nam je treba tedaj več agilnosti in smotrenosti, pa bomo imeli v tem važen pripomoček k aktivnosti svoje trgovske in plačilne bilance. K 2. Agrarna produkcija kot čini-telj za reguliranje cen. O vzrokih današnje svetovne draginje se je že veliko pisalo in so znani. Dva važna sta bila devalvacija papirnatega denarja in nezadostna produkcija življenjskih potrebščin. Padanje valutnih tečajev je nastalo na eni strani radi nezmernega povišanja cirkulacije nov-čanic v državah, zapletenih v svetovno vojno, na drugi strani pa radi izrabljanja slabejših držav po močnejših in radi mahinacij >svetovnih špekulantov«. In teh klešč se šibkejše države kljub vsem naporom ne morejo opro-stiti. Docim prvoimenovani vzrok v celem še obstoji, se o nezadostni produkciji širom sveta ne more več govoriti. Saj obstoja prav radi nadproduk-cije v gotovih panogah industrijska kriza v Severni Ameriki, Češko-Slo-vaški in drugod. Da se tedaj draginja še ni tako zmanjšala kakor je želeti, to sc razlaga po tem, da so cene raznih predmetov v taki medsebojni relaciji, da so ene vrste predmeti samo radi tega dražji, kakor bi to opravičevali produkcijski stroški meščanski trgovski dobiček, ker so cene drugim predmetom visoke. Dalje vplivajo na visokost cen slabe prometne razmere, ki ne dopuščajo v zadostni meri hitrega prevoza blaga iz kraja proizvajanja na kraj potrebe, in slednjič špekulacije nepoštenih posameznikov. Da se znižanje cen v vsem narodnem gospodarstvu hkrati ne d& diktirati ali doseči, je jasno. Ena panoga mora začeti in izvajati pritisk na druge. Za to panogo smatram v Jugoslaviji agrarno produkcijo in to iz naslednjih razlogov: Najvažnejši in naj-obilnejši produkt v naši državi so ze-mljedelski pridelki. Na njihov posredni ali neposredni nakup je — oni so človeku za njegov obstoj najbistveneje potrebni — razen proizvajalcev vsakdo navezan. Ako pa pride porabnik z manjšim denarjem do živežnih potrebščin, potem tudi nima več interesa na dosedanji visoki plači, mezdi ali visokem kupčijskem dobičku. Če pa agrarnemu in industrijskemu producentu ni treba več plačevati visokih mezd, potem tudi dosedanje visoke cenp od njega proizvajanih predmetov niso več upravičene. Da se mora začeti s postopnim znižavanjem cen ravno pri agrarnih pridelkih in ne pri industrijskih izdelkih, sledi tudi iz tega, da se dela v agr. produkciji enostavneje in z manjšimi režijskimi stroški kakor v industriji. Tudi je v posameznih zemlje-delskih obratih zaposlenih razmeroma malo oseb, dočim štejejo industrijska podjetja (rudokopi) čestokrat na stotine in tisoče delavcev. Ako bi se sku- šalo na pr. tem znižati brez vzroka mezde, potem imamo naenkrat opraviti z delavsko (rudarsko) stavko, ki more biti v zvezi z ev. železničarska stavko pogubonosna za narodno gospodarstvo in javno varnost. Seveda more vplivati znižanj* cen agrarnim produktom in mezdam v prvi vrsti na znižanje cen onim industrijskim izdelkom, ki prihajajo is naših tovaren. No, te pa prav naglo ustanavljajo in v doglednem času bomo lahko krili vse svoje potrebščine na industrijskem blagu doma. Da se to čim preje zgodi, nam je posebno pospeševati strojno, tekstilno i* sladkorno industrijo. Storimo tedaj na tem polju, kar}« nam, nezavisno od inozemstva, mogoče. Saj tako pa tudi ne gre naprej, da bodo naši agrarni produkti od leta do leta dražji, dražji na naših tleh kakor v državah, v katere jih izvažamo. Lani v juliju je bila pšeniea v Banatu še po 4—4.50 kg, s svojo nedelavnostjo, • svojo desorganizacijo in s špekulacij« brezvestnežev pa smo jo srečno prite-rali na 6, 8, 10 K in še više. Ako ostane pri tem, potem bomo jedli v kratkem cenejši kruh iz amerikanske, kakor pa iz banaške moke, razen, ako bomo vojvodinske bogataše zaščitili po nepotrebnem s prohibitivno carino. Pri akciji za pocenitev življenjskih potrebščin pa bo treba znižati tudi železniške tarife in revidirati carinsko politiko v gori naznačenem smislu, Viš. vin. nadzornik Boh. Skalick^ Češkoslovenska publika in naša revma. (Konec.) Naloga naše centralne vlade p« bode, da izvoznike v tem stremljenju z vsem potrebnim umevanjem resnob« položaja podpira. Kolikor je podpisani poizvedel, so si vse države pri sklepanju trgovinskih pogodb s Čeho-slovaško zagotovile izdaten uvozni kontingent svojega vina, tako zlasti Francoska, ki se z vso močjo trudi obvladati češki vinski trg (100.000 hi) in Italija (90.000 hi). Ali je tudi naša država storila pri trgovinskih ugovorih s Čehoslovaško isto, mi ni znano. Kolikor sem poizvedel, ima Čehoslovaš-ka namen, po možnosti uvoz tujih vin ovirati, že zato, da ščiti domačo vinsko produkcijo in svoje pivovarništvo. Odtod izvira gotovo visoka uvozna carina na vino, ki znaša čsl. K 3.60, od 1. juniju celo 5 čsl. K na liter vina, h koji je treba prišteti še druge dajatve, ki znašajo do 1.30 čsl. K pri litru. Gotovo pa je, da ima naša vlada izdatno sredstvo v roki, s kojim bi lahko uvoz jugoslovanskega vina ▼ Čehoslovaško republiko izdatno pospešila in to je junktira med izvozom vina in uvozom češkega industrijalne-ga blaga. Češkoslovaška je industri-jalna država in se njena industrija nahaja v hudi krizi: velika nadproduk-cija pri silni zunanji konkurenci. — Osobito kar se tiče gospodarskih strojev je češka industrija svetovno znana. Ali ni naravno, da krije Jugoslavija, ki ima takih strojev velik nedo-slatek, svojo potrebo v bratski republiki in jej v zameno ponudi to, česar ima sama v izobilju, to je na pr. vino? Ali se ne da tako jugoslovanska-češkoelovenska vzajemnost najbolj realizirati na praktičnem polju? Gotovo je, da obe bratski državi medsebojne gospodarske stike tako lahko najbolj ojačijo in s tem tudi svojo politično pozicijo učvrstijo, foaj bi to izdatno vpoštevali vsi krogi, ki vodijo in ki imajo vpliv na našo trgovinsko politiko! Kvalitetna vina. V republiki je občutno pomanjkanje kvalitetnih buteljskih vin in ni dvoma, da bi se tu naša kvalitetna, zlasti fina štajerska vina, lahko primerno uveljavila. Trgovina s kvalitetnimi vini je pa zelo težavna. Ako se dajo v odprti posodi v roke vinskim trgovcem, tu pridejo redkokdaj v isti kvaliteti v roke konzumentu. Ako pa si hoče kako doslej nepoznano vino pridobiti odjemalca, je zanj prvi pogoj, da pride pristno, to je v originalni kvaliteti konzumentu v roke. Ker pa je skoraj nemogoče izvažati naša kvalitetna vina v buteljkah, bilo bi treba, da se v Pragi, oziroma še v kakem drugem večjem mestu ustanovi lastna trgovina z buteljskimi vini, ki bi morala skrajno reelno postopati in spravljati le naša najboljša, neoporek-ljivo šolana vina v zaprtih steklenicah v promet. Vina bi se tja pošiljala v su-dih in šele po primernem šolanju na licu mesta polnila v steklenice in oddajala. Tako vinsko zalogo bi bilo treba Ustanoviti zadružnim ali družabnim potom, ker bi morala razpolagati s primernim kapitalom. Gotovo je, da bi se sčasoma naložen kapital dobro obrestoval. ' Vinska razstava. Od strani vinarskega odseka slovenske kmetijske družbe v Mariboru se je sprožila misel, da bi se naša vina razstavila na prihodnji kmetijski razstavi v Pragi, ki bo majnika 1. 1922. Gotovo bi bilo zelo umestno, da seznanimo češke trgovce in porabnike ■/. našimi vini, da vedo, kako blago se pri nas dobi in kam se jim je v slučaju potrebe obrniti. Po zrelem preudarku in posvetovanju z veščaki v Čehoslovaški prišel »em pa do zaključka, da ni kmetijska razstava pravi forum, pred katerega oaj postavimo svoj pridelek. Kmetijsko razstavo posečajo po veliki večini le kmetovalci, kajti tem Ije la razstava v prvi vrsti namenjena. Ako hočemo kmetijske proizvode, kakor je vino, spraviti v promet, jih moramo postaviti tja, kamor zahajajo trgovci. Zato je podpisani mnenja, da bi bil zato najbolj prikladen praški vele-trg, kojega posečajo v prvi vrsti trgovci in odjemalci kmetijskih in drugih proizvodov. Podpisani se je zato podal k ravnateljstvu praških vzorčnih veletrgov >n se je tam razgovarjal o stvari sami ! z raznimi referenti, ki so obljubili vsestransko pomoč. Prihodnji praški veletrg (vele-sejm) se vrši od 1. do 8. septembra t. I. Priglasitve za vdeležbo je treba vložiti do 31. majnika, vendar bi izjemoma sprejeli našo priglasitev tudi pozneje, to je do 30. junija. Na razpolago bi nam dali posebni, primerno veliki paviljon, kojega polovica bi bila urejena kot izložba, polovica pa kot po-skuševalnica. Stroški bi ne bili nepremagljivi, temveč razmeroma nizki. Stvar bi morala vzeti v roke kaka centralna strokovna organizacija, kor Pa še te nimamo, glavne strokovne korporacije v državi kot so: slovenska kmetijska družba, lirvatsko-slavonsko gospodarsko društvo in srbsko polje-Privredno društvo. Podjetje bi morala financirati država. Te korporacije naj bi, takoj skli-(;**le skupno sejo delegatov in se posvetovale o izvedbi izložbe. Izvoliti bi bilo ožji odsek, ki bi sklepe realiziral. Odsek bi moral takoj prijaviti svojo vdeležbo na praškem veletrgu t. do 8. septembra 1921 in ob enem sestaviti izkaz tipičnih vin iz cele države, ki naj bi se na veletrgu proda- | j«la. Tako bi se češko občinstvo hitro [ seznanilo z blagom, ki je pri nas na jazpolago in bi se lahko storil prvi korak do trgovskih zvez s čehoslo-vaskimi odjemalci. Skrb za vpostavitev železn. prometa. Na vseh naših železnicah je promet, posebno glede blaga pomanjkljiv, nezadosten. Primanjkuje nam lokomotiv in vozov. To pomanjkanje Povzročuje prepočasno popravljanje °beh, pri vozovih v velikem delu tudi prepočasno delovanje carinarnic. 1}olgo se že govori in piše, da se bode valovanje carinarnic uredilo in pospe-^ da ne bodo vagoni, napolnjeni z ^‘agom stali po več mesecev v Mariju in drugod. Do izpeljave take nabere pa §e nj prišlo. Razno blago primanjkuje, trgovec ga ne dobi, ker ea-j'ln«rnica ne opravi svojega posla; 'Onsument čaka na blago mesece in ‘Mesece; cena ne pade, ampak gre na-v?gor, ker z blagom napolnjeni vago-n‘> stoječi zavol jo carinanja v Maribo-'11 ‘n drugod povzročajo vsaki dan no-•> nepotrebn« stroške, Jtatar« mara nositi konsument. Od te strani tedaj odpomoči ni pričakovati! Kako pa se vrše pri nas popravila lokomotiv in vagonov? Ko je ministroval g. Kristan v Beogradu, je poročal Ljubljanski list telegrafično — tako nujno je bilo — da je g. Kristan o priliki svojega potovanja po Avstriji in Nemčiji nabavil med drugim — opreme za sedem železniških delavnic, ki bodo služile za popravo vagonov in lokomotiv. V Avstriji naročene opreme že nakladajo na Dunaju! To poročilo je bilo kratko, pa važno. Nihče pa ni poročal, kam je minister ali ministrstvo omenjeno opremo spravil ali vtaknil. Danes ne vemo, ali je bilo poročilo resnično, ali izmišljeno; če je prišla oprema v Jugoslavijo, kje se porablja, kako se porablja, pri nas tudi nihče ne sme vprašati, koliko se je za opremo izdalo, kje in pri kom se je oprema nakupila! To mora ostati ministrova tajnost! Povdarjati pa se mora, da se uspeh teh sedem od ministra Kristana opremljenih delavnic nikjer ni pokazal! Ako sedaj poroča zagrebški dnevnik, da je ministrski svet — tedaj ne več eden minister sam — že pred meseci odobril projekt strojnega oddelka prometnega ministrstva, da se postavite dve novi veliki delavnici za popravila lokomotiv in vagonov moramo sprejeti tudi to poročilo z največjo skepso! Bil bi res skrajni čas, da bi se la nujna stvar ugodno rešila. Ker ne operira eden sam minister, ampak se je zavzel ministrski svet za stvar, bi se lahko saj nekaj doseglo. Pa delajo se ovire, nastopa intrigantstvo že spet! Trdi se, da ne potrebujemo tuje pomoči, da imamo vse doma, kar potrebujemo. In tega do danes nismo vedeli; tega ni vedel Kristan, da je šel iskat reči v tujino. Tega ni vedel ministrski svet, da šele tuhta, sklepa, namesto da je začel že po prevratu z delom! Gospodje v Beogradu! Popravilo lokomotiv in vagonov je nujna zadeva; pospešite jo, ker je to mogoče, ako le hočete! Izvoz in uvoz. Izvoz mesa in Jivine. V izvozu uie-sa iu živine se opaža v zadnjem ('asu zastoj, ker so cene na inozemskih trgih nižje kot naše. To bo imelo gotovo za posledico padec cen in to dobro, da bomo tudi doma lahko kupili meso bolje kvalitete po nižji ceni. Uvoz iz Grške. Ker se je že ueko-likokrat zgodilo da so naši trgovci kupili v. Grški blago, izvoz katerega je prepovedan ter tako utrpeli večjo škodo, priporočamo, da se domači trgovci v la kih slučajih pravočasno orijentirajo pri Irgovsko-obrtniški zbornici, če je izvoz blaga, katerega nameravajo kupiti, dovoljen ali ne. Odprava pristojbin* za izvoz vina na Madžarskem. Strokovna komisija za izvoz vina je prosila vlado, da se takoj odreče pobiranju pristojbine za izvoz vina, ker ta 300 K znašajoča pristojbina že itak padle vinske cene zelo teži. Komisija povdarja, da je koncem aprila dovolila izvoz 9200 hi vina v sodih, 4000 steklenic vina in 4200 steklenic Šampanje« in da se je temu nasproti v zadnji seji prosilo le še dovoljenja za izvoz 8050 hektolitrov vina v sodih. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Razstava vin v Ljubljani. Ob priliki Ljubljanskega velikega semnja namerava mariborski vinogradniški in sadjarski odsek »Kmetijske družbe« za Slovenijo prirediti za svoje podružnice razstavo vin. Vzorčni semenj v Oluju (Kolosvara). Med I julijem in 15. avgustom se Im> vršil v Cluju vzorčni semenj. Krediti našim firmam v Angliji. Pred nekaj dnevi smo v našem listu priobčili notico, da so angleške banke ustavile našim trgovcem eskomptiranje me-njic in da industrijska podjetja ne dajejo več kreditov, ker nekateri dolžniki niso izpolnili svojih dolžnosti. Te vesti niso popolnoma pravilne. Res je, da so nekatere banka ustavile eskomptiranje gotovi t nisajic, tovarnarji pa niso prene- hali kreditirati blaga onim trgovcem, ki so redno izpolnjevali pogoje. V Čehoslovaški padajo cene volni. V zadnjem času so začele cene volni v Čehoslovaški zelo padati. Znižanje cen petroleju v Ameriki. Standard Oil Go. je znižala eksportno ceno rafiniranega olju za 1 cent po gal-Jonu, ceno gazolina za izvoz pa za t in pol. centa. Proti svoboiiJii žilni trgovini v čeho-slovaški. Češki listi dokazujejo, da svobodna žilna trgovina ne bo imela dobrih posledic, marveč, da bo povzročila močno zvišanje cen. Moka za kuho se bo podražila za 350 odstotkov, moka za kruh pa za 540 do G0U odstotkov. Ker bo vlada morala zvišati svojini naslavljencem doklade, ki bodo znašale več, kakor je država doplačevala na žito, listi ne vidijo nobene koristi od svobodne trgovine, marveč le škodo. •Svobodna trgovina z žitom. Italijanski ministrski svet je sklenil 10. t. m. na svoji seji, da bosta trgovina z žitom v notranjosti in uvoz iz inozemstva prosta «d 1. avgusta. Država se ne bo brigala za koruzo, oves, rž in ječmen, toda s 1. julijem t. 1. stopijo carine, ki so bile do sedaj razveljavljene, zopet v veljavo. Država bo kupila žito, katerega ji pridelovalci do 31, avgusta prostovoljno ponudijo. Izvzete so količine, ki so potrebne za prehrano družine in za seme. Močno nazadovanje v anierikanski zunanji trgovini. Amerikanska zunanja trgovina meseca marca kaže glasom objav napram poročilu istega meseca preteklega leta nazadovanje za skoraj 750 milijonov dolarjev. Izvozi iz Zedinjenih držav so imeli marca meseca 1921 vrednost 384 milijonov dolarjev napram 820 milijonov dolarjev v marcu 1.920, uvozi meseca marca Jetos se cenijo 252 milijonov proti 524 milijonov marca 1920. Izvoz iz Zedinjenih držav j« bil meseca marca za 105 milijonov dolarjev manjši, kot v prejšnjem mesecu in sploli najmanjši' od izbruha vojne. Nasprotno pa je bil uvoz v Zedinjene države največji od decembra 1920 in je znašal za 48 milijonov dolarjev več, kakor v februarju. Trgovska bilanca za marec je bila najmanjša od septembra lanskega leta. V treh četrtletjih, ki končajo z marcem, je znašal izvoz iz Zedinjenih držav 5509 milijonov in uvoz v 3009 milijonov dolarjev. Številke za odgovarjajoče čase prejšnjega leta so 6050 mil. za eksporte iu 3759 mil. dolarjev za uvoze. Množitev konkurzov v Ameriki. Konkurzi tvrdk, podjetnikov itd. kažejo v prvem četrtletju 1921 znatno množitev. Do 1. aprila 1921 se je otvorilo 4870 konkurzov s skupnim zneskom 178 milijonov 589.989 dolarjev. V istem četrtletju prejšnjega leta je bilo 1627 konkurzov s skupnim zneskom 29,702.409 dolarjev. Industrija. »Prva brodskn tvornica kovinskih predmetov«. V Brodu se je pod navedenim imenom osnovala nova tvornica kovinskih predmetov z glavnico 1 in pol milijona kron. Tvornica se bo baviJa predvsem z izdelavo železnih postelj. Cene cementu padajo. Za cement so je še pred kratkem plačevalo 220 K po 100 kg franko vagon v naše kraje, danes pa se zahteva za isto količino iz Splita 155 K. Ta padec, cen bo ugodno vplival na cene novih zgradb, tembolj, ker padajo radi nižjih cen premoga tudi cene opeki. Hidroelektrična centrala v Zagrebu. Na seji zagrebškega mestnega zastopstva je bil 13. t. in. stavljen na dnevni red predlog, da se pristopi k zgradbi električne centrale na Savi pri Krško-Catež. V to svrho naj bi se zgradil kanal 12 in pol km dolg, ki bi bil na dnu 19 metrov, na površini pa 29 m širok in 4 metre globok, čez ta prekop bi vodilo 8 mostov iz armiranega betona in železa. Prekop bi služil tudi za splave, ki plovejo iz Slovenije v Brvatsko. Ta centrala bi s pomočjo dveh turbin proizvajala dnevno 12.000 BP električnega toka, kar bi ■/. 7000 BP, Imtere proizvaja zagrebška centrala, znašalo 19.000 BP. Ko bi bile dovršene vse 4 turbine, bi se dobivalo dnevno 24.000 BP, kar bi za mesto Zagreb popolnoma zadostovalo. Tok bi se vodil v Zagreb po žicah s 35 tisoč volt napetosti. Načrt sta izdelala Riesner in Payer ter ga predala mestni hranilnici. Delo bi stalo 281,300.000 K. betni izdatki bi znašali 24,003.050 K, dohodki pa 71,050.000 K. Mestno zastop- stvo je sklenilo napraviti v Beogradu in v Ljubljani potrebne korake za uresničenje lega načrta. Fuzija v madžarski železni industriji. Dvoje največjih madžarskih podjetij: Rima-Muranjske železarne v Budimpešti in Salgo-Tarjanske železarne je sklenilo neko interesno zvezo in sicer tako, da družbi povišati vsaka svojo glavnico, iu medsebojno prevzemati nove delnice. Rima povišuje glavnico od 100 na 124 milijonov madžarskih kron, Salgotarjau pa od 49 na 64 in pol milijonov madžarskih kron. Položaj italijanske industrije. Kriza v italijanski industriji, kakor je pričetkom leta začela, se je aprila meseca še poostrila. Mnogo podjetij je odpustilo delavce, druga so delavni čas znatno skrajšala. Delavske organizacije se načeloma upirajo odpuščanju delavcev, vstrajajo na zmanjšanju delavnega časa. Ti na razne načine neizvedljivi sklepi so dovedli do živahnih prerekauj med delodajalci in delavci, in tudi povzročili povsod manjše štrajke. Produkcija jekla. V čehoslovaški se je leta 1920 izdelalo 972.976 ton jekla. Napram letu 1919 se je produkcija zvišala za 186.954 ton vsled boljše dodelitve premoga. Vendar se predvojne številke za besemer jeklo in martinovo jeklo še niso dosegle. Lesna industrija. Zveza čehoslovaški h žagarjev v Pragi je sklenila ustanoviti uvozno, prodajno in izvozno družbo d. d. z glavnico 5 milijonov kron. Industrija slada. Po vladnem naročilu čehoslovaške republike, vodi doslej čehoslovaška sladkorna komisija v Brnu gospodarstvo slada za eksportne namene. Ker želi čehoslovaška vlada nadomestilo te institucije, ki je bila zamišljena samo za prehodno gospodarstvo, po družbi, ki jo naj ta industrija sama ustanovi, so se čehoslovaški industrijah1! slada za prostovoljno indiciranje Odločili. Ustanovitev lega sindikata se je izvršila 21. maja t. 1. Komisijska prodaja slada se je poverila posebni družbi. Nemška kovinska in strojna industrija. Tovarne za zakovice (nite) so temeljne cene zakovicam za kotle, mostove in ladje za nadaljnih 40 mark pri toni znižale in ravnotako znižale pribitke za trgovske zakovice na 650 odstotkov. Montanska in plavžarska industrija v Nemčiji. Zveza sirovega železa je za junij obdržala dosedanje prodajne cen« za sirovo železo, tudi rabatni postavek je ostal neizpremenjen. Industrija za živila. Vse mlinska združbe in velemlini v okraju Merse-hurg in Anhalt so se združile v ta namen, da zmanjšajo produkcijske stroške. Prehranjevalno ministrstvo je dovolilo uvoz svežega surovega masla in sira. Tekstilna industrija. Borza za prejo v Stuttgartu je kazala ob živahnem po-praševanju zopet neizpremenjene cene. fz vodilnih krogov nemške industrije za bombaževino se je ustanovila organizacija v obrambo nepotrebnega zunanjega importa v ta namen, da prepreči nezabeljeno konkurenco angleške in francoske bombažne tkanine. Denarstvo. Izplačevanje 20 odstotnih l»on#v. Iz Beograda se poroča, da je minister za šume in rude kot namestnik ministra za finance odredil, da se izplača revnim slojem onih 20 odstotkov, ki so bili pridržani ob priliki markiranja novčanic. Tozadevna naredba bo v kratkem objavljena. ' Novi državni proračun skrčen. Novi budget za proračunsko leto 1921-22 je v glavnem izdelan. Ostalo je le še nekaj malenkosti, ki bodo v kratkem urejene. Upa se, da bo načrt proračuna skrčen od 8 milijard na 6, eventueluo celo 5 milijard dinarjev. Načrt ministra za finance dr. Kumanudija, zmanjšati proračun na višino lanskoletnega, to je na 4 milijarde, se radi nekaterih novih izdatkov, kakor prehoda od kronskih na dinarske uradniške plače itd., ni dal izvršiti. Od vseh budgetov so najbolj skrčeni oni ministrstva za vojno in za promet. Proračun za promet je znašal poldrugo milijardo dinarjev. Ker pa je minister dobil notranje invest. posojilo, katerega glavni del odpade za izboljšanje prometa, so odpadle vse one proračunske partije, ki so bile načeloma namenjene za nabavo prometnih sredstev, Zagrebška Narodna banka je morala v zmislu pravil Narodne banke BBS spremeniti svoje ime in ne glasi sedaj Zagrebška banka. Moratorij v Bolgariji ukinjen. Bolgarski službeni list št. 31 priobčuje zakon ti ukiujeiiju moratorija. Kftttke v Rusiji. Moskovski sovjet je odredil, da sme Narodna Banka v Moskvi po vseh ruskih mestih vzpostaviti podružnice in izvrševati vsakovrstne bančne posle. Sovjet dostavlja v odredbi, da dobi banka potreben kapital od nemških velebank. Tuj kapital, bau-ke, trgovina v privatnih rokah, — vse to je bilo pred kratkim še čudeča barva za bika. Kaj podobnega se leta 1920 še omeniti ni smelo, medtem ko danes isti ljudje, ki so uničili vse, kar je bilo v zvezi z denarjem, danes prosijo tujce, da jim pomagajo iz zadrege, v katero so prišli, zapeljani po par >.samozvancih', ki so izrabili neinteligentnost ruskega delavca in vojaka, da pridejo do moči, do vlade in do premoženja. Ne smemo pa misliti, da je narodna beda pri peljala ruske komisarje do take sentimentalnosti, da dovoljujejo podobne koncesije svojim obstriženim ovcam, marveč bojazen, da izgube korito, do katerega so se prerinili z brutalno silo. To so zadnji aduti, s katerimi bijejo komisarji karto kontrarevojncijonarjev. Davki. Nor davek. Ker se izdeluje umetni led v velikih količinah, je prišla beograjska vlada na misel, da pripravlja odredbo, ki bo vpeljala davek na umetni led. Zmanjšanje borznega davka na Madžarskem. Finančni minister namerava stopiti v stik z zvezo hranilnic in bank ter z vodstvom društva blagajn v la namen, da se posvetuje, v kateri smeri bi bilo zmanjšanje borznega davka prikladno, da se omogoči poživijenje borznega prometa. Promet. Vozarina za tkilmatinska vina. Od 1. junija naprej se računa vozarina za vino dalmatinskega proizvoda na vseh progah državnih in vicinalnih železnic po vozarinski postavki II. razreda. Ta ugodnost velja le za pošiljke od najmanj 10.000 kg in oddane na postajah: Cavtot, Gruda, Gruž, Igalo, Metkovič in Zelenika. Vsaka pošiljka mora bili v tovornem listu označena kot -»dalmatinsko vino<. Telefonska centrala v Ljubuški. S 1. majem 1921 se je olvorila pri poštnem uradu v Ljubuški telefonska centrala z javno telefonsko govorilnico. Nova telefonska centrala ima omejeno dnevno službo L in je uvrščena v no v L dvožični telefonski vod št. 603. Automobilni promet v Italiji. Italija je imela pred vojno 14.000 km cest za automobilni promet. Po premirju je ministrstvo za javna dela podelilo 200 novih koncesij, J. Hus je predlagal, da gremij pobira v bodoče od novo pristopivših članov primerno višjo pristojbino, ker so se razmere spremenile in so se vse pristojbine splošno zvišale. G. Hus se je pridružil načelnikov, predlogu, da se spremenijo krone v dinarje. Zbor je la predlog odobraval in sklenil zvišanje pristojbin od kron na dinarje. Obenem se pritožuje g. Kus o postopanju finančne uprave glede čistega dobička pri odmeri davkov. Lani se je zaukazovalo, da trgovcem ni dopustno jemati večji dobiček, kakor 10 odstotkov, dočim uprava pri odmeri davkov odmerja trgovski dobiček po 15 in še več odstotkih. Nadalje so bile sprejete resolucije, tikajoče se favoriziranja zadrug iu konzumnih društev, ki so nam znane iz naših člankov. Načelnik gremija g. Ftii--sager je povdarjal uspešno delovanje zveze gremijev, ki pošilja k vsem sestankom in anketam svoje zastopnike in je imela že do sedaj prav lepe uspehe. -Ugotovil je veliko korist, katero je prinesla splošnosti mlada in čila organizacija trg. gremija v Radovljici, posebno v času sedanjega truda in skrbi polnega delovanja, ki stremi po pravični razdelitvi davčnih bremen, po pametni carinski politiki in previdnem gospodarstvu. Vse to se zamore doseči le tedaj, če se trgovstvo in obrtništvo trdno zveže s posedujočimi stanovi, ki se vsi preko strankarstva in političnega hujskanja združijo v močno združenje, katero bo upoštevala cela država. — G. Langus želi, da bi se gremij kar mogoče potrudil za izvoz lesnih izdelkov in hitrejšo oskrbo vagonov. Ko je bil dnevni red izčrpan, je načelnik gremija z zahvalo zaključil občni zbor. Izlet v Falo. Slov. trg. društvo »Mer-kur< v Ljubljani priredi v nedeljo, 10. julija l. 1. izlet v Falo pri Mariboru, kjer si bodo izletniki ogledali tamkajšnjo električno centralo. Odhod iz Ljubljane ob 5. uri 15 min.; dohod v Maribor ob 10. uri dopoldne. Iz Maribora bo šel takoj nato posebni vlak v Falo, tam bo tudi kosilo. Iz Fale odide posebni vlak oliolo 15. ure nazaj v Maribor, in od tam ob 1(5. uri 50 min. ali pa 22. uri 10 min. zopef nazaj proti Ljubljani. Društvo je potrebno ukrenilo, da dobe izletniki za osebni vlak iz Ljubljane do Maribora in nazaj, znižano voznino. Gg. društvenike in prijatelje društva opozarjamo že danes na ta izlet in ogled svetovno znane elektrarne ter jih prosimo, da nam svojo udeležbo čim-prej prijavijo. Velik« vrtna veselica v Ljubljani. — Slov. trg. društvo >Merkur< priredi povodom ljubljanskega velikega semnja na čast goslom v nedeljo 21. avgusta t. 1- na > Kozlerjevem vrtu< v Spod. šiški veliko vrtno veselico. Cisti dobiček je namenjen zgradbi prepotrebnega -Trgpvskega domač. Gg. člane in prijatelje društva že sedaj opozarjamo na to prireditev. Podrobnosti še priobčimo. Dobava, prodaja. Prodaja bonbona. >Beogradsko po-resko odjelenje bo prodajalo dne 2. julija pred hotelom >London< v Beogradu potom javne licitacije 3 zaboje vtihotapljenih bonbonov beograjskega trgovca Ljubomira Tadiča, netto 115 kg. Proce-njena vrednost znaša 000 dinarjev. Nabava perila, platna za perilo in platna za posteljno perilo. Dne 12. julija 1921 se bo vršila v .* A poteka rskem Odjelenju Ministarstva Narodnog Zdrav-lja< ofertna licitacija za nabavo ženskega in moškega perila, platna za perilo in posteljnega perila, katero potrebuje glavno lekarniško sanitetno skladišče. Pogoje se zamore zvedeti vsak dan med. uradnimi urami pri navedenem oddelku. 'Pismene kolekovane ponudbe se sprejemajo do 12. ure zgoraj določenega dne. Ponudbam naj se priložijo vzorci. Kavcija 10 odstotkov. Razno. Novi izvor petroleja. V okraju San Miguel (Columbia) se je v novejšem času odkril rudnik petroleja. Kakor se zatrjuje, so po poskusih našli, da je vrsta petroleja izvrstna in da bo produkcija enormna. Računajo, da bo dnevna produkcija znašala 36 tisoč litrov. Sestalo se jo mnogo inozemskih sindikatov, ki naj bi izkoristili to bogastvo. II. poročilo »Hmeljarskega društva za Slovenijo«, o stanju hmelj, nasadov. Žalec, (Savinjska dolina) sredi jun. 1921. Vsled mrzlih noči (10—12 stopinj Celz.) je rastlina nekoliko zaostala v razvoju, vendar je v mnogih nasadih že dospela do vrha drogov, oz. žic; rastlina je popolnoma zdrava, je brez mrčesa in kaže obilo stranskih panog. V nekaterih gol-ding nasadih se vidijo tudi že cvetni popki. Toplo vreme, posebno tople noči, bi kuj ugodno vplivale na nadaljni razvoj hmelja. Ostanki lanske letine bi se bili lahko prodali, vendar je bila prodajalna cena prenizka in upajo na zboljšanje iste. Ustanovni občni zbor »Tovarne izdelkov iz pločevine in kovin, Emil Lajovic iu drug d. d. v Ljubljani« je sklican na dan 30. junija 1921, ob petnajstih v prostorih Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani. »Parni kotek. Spisal ing. Gvidon Gulič. V Ljubljani 1921. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena za vezano knjigo K 40.—. Končno smo ludi mi Slovenci dobili popularno znanstveno knjižnico, ki bo prinašala kratke in praktične razprave iz vseh strok vede. Inž. Gulič je svojo razpravo Parni kotel namenil kurjačem in posestnikom parnih kotlov, delovodjem in drugim praktičnim osebam, zlasti pa naraščaju. Knjižica nas orijeutira o vsem, kar potrebujemo. pri parnem kotlu. Terminologij0 je pisatelj deloma ustvaril po slovenskem in drugih slovanskih jezikih. Knjižici je priložen slovensko-nemški slovarček in veliko število šematičnih skic in slik kotla in njegovih delov. Posamezna poglavja so čisto znanstvena ter vpoštevajo najnovejše izume na tem polju. Knjigo toplo priporočamo. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „MERKUR“ v Ljubljani. Sprejme se: 5 knjigovodij, 1 ko-respondent, 5 kontoristov, 0 poslovodja, 4 potniki, 4 skladiščniki, 6 pomočnikov mešane stroke, 0 pomočnikov železninske stroke, 0 pomočnikov manufakt. stroke, 3 pomočniki Špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galant. stroke, 12 kon-toristinj, 2 blagajničarke, 12 prodajalk, 15 učencev in 5 učenk. — Sl užbe išče : 3 knjigovodij, 0 korespondentov, 9 kontoristov, 4 poslovodij, 2 potnika, 0 skladiščnikov, 30 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 4 pomočniki manufaktume stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 0 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 25 kon-toristinj, 12 blagajničark, 34 prodajalk, 10 učencev in 10 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančnejše ustreči. Tržno poročila. Trg. Maribor. Sveže svinjsko meso 32 do 86 K, goveje meso 24 do 36 K, telečje meso 18 do 25 K, prekajeno svinjsko meso 38 do 45 K, krompir 18 do 20 K merica ali 2 do 2.50 K kg, bučno olje 46 do -IN K kg, koruza 5 K liter, oves 4 K, ajda 4 K, pšenica 8 K, fižol 5 K, jajce 1.50 do 2 K, zeleni grah (izluščen) 1 liter 20 K, solata glavnata 1 do 2 K komad, kumai-ce 10 do 20 K komad, jagode liter 20 K, črešnje liter 7 do 8 K, novi krompir 5 komadov 1 K. Poljski pridelki. Sombor: 16. junija t. I. O dovozu pšenice ni govora. Lastniki so se spustili v špekulacijo in ne privozijo blaga na trg. l'o je vzrok, da mlini ne meljejo, in da se cene moki višajo. Nominalna cena za pšenico je 1020—1030 K. Koruze je dovolj, vendar se ne kupuje, ker cene ne odgovarjajo za izvoz. Cena ji je 410—420 kron. Ovsa na trgu sploh ni, cena se še vedno vzdržuje. 14. t. m. je notiral 480 — 490 kron. Vinkovci. Dovozi pšenice slabi, mlini ustavljajo pogon. Notira 1010—1020 iv. Koruza se prodaja po 420—430 K. Govori se, da se je nekaj koruze prodalo v Nemčijo. Ovsa je malo. Nudi se po 450 — 460 K. Izgledi na žetev ovsa so jako slabi, za žetev koruze in pšenice pa dobri. Kolonijalno blago. Sladkor. Ne\v-York 11. junija tega leta. Zentrifugal 7.63, London po cwt.: West Indian crystall od skadišča 56/—, Tates Brovvnish bis good coloury pieces 48/—, Lylles Yellow crystslls 47/—, Muscavadoes 47, Tates castor 66/—, cubes 63/6, crushed 62/6, granulated 62/—, white 57/—, Lyles N. 2 granu-lated and white 60/6. Kakao. London po cwt: Accra na potu 43 f. st. Trinidad skladišče 62. Hmelj. Ntlrnberg, dne 6./6. 1921. Po natančnem opazovanju hmeljskih nasadov v najvažnejših okoliših poročamo o stanju sledeče: V Hersbrucku in okolici se rastlina normalno razvija, vendar se je prikazala apis muha in bolhač. V Hallertanuje stanje dobro, vendar so nasadi okuženi po muhi in tudi uši so se prikazale. V Alzaciji je mnogo muh in tudi uši, tu in tam je tudi že medena rosa videti. Žatec in okolica ima lepe, krepke nasade, kateri so pa tudi okuženi po muhi. Tudi Ouštje ima lepe nasade, vendar tudi niso brez muh in uši. Alost in Poperingv Belgiji kažeta deloma lepe, deloma srednje lepe nasade, okužene po muhi in uši. V Angliji je hm. rastlina malo zaostala v rasti, uši že zatirajo potom škropljenja. Bujna in hitra rast bi bila najboljša pomoč zoper uši. Borza, 16. junija. Zagreb, devize: Berlin 212 do 212.75, Italija 743 do 745, London 544 do 546, Newyork kabel 0 do 145.75, ček 142 do 145, Pariz 1170 do 1175, Praga 202.75 do 203, Švica 2430 do 2444, Dunaj 21.75 do 21.80, Bukarešta 57.75 do 58.25. Valnte: dolarji 141.50 do 142, carski rublji 0 do 38, francoski franki 0 do 1150, napoleondori 458 do 463, nemške marke 216 do 221.50, rum. leji 220 do 0, italijanske lire 730 do 0, švicarski franki 2400. Praga, deviae: Berlin 104 do 105.50, ZOrich 1218.50 do 1221.50, Milan 369 do 371, Pariz 586.50 do 589.50, London 274 do 276, Newyork 71.75 do 72.75, Beograd 198.25 do 199.75, Bukarešta 109.75 do 111.75, Sofija 77.25 do 78.25, Dunaj 10.40 do 1120, Varšava 5.30 do 5.90, Zagreb 49.10 do 49.90, Budimpešta 27.90 do 28.70. Valute: marke 104 do 105.50, švicarski franki 1213.50 do 1216.50, lire 316 do 318, francoski franki 583.50 do 586.50, funti 272 do 274, dolarji 7125 do 72.25, dinarji 197.25 do 198.75, leji 107.50 do 108.50, levi 73.75 do 74.75, avstrijske krone 10.40 do 11.20, poljske marke 5.30 do 5.90. ZUrfch, devize: Berlin 8.50, New-york 592, London 22.39, Pariz 47.90, Milan 30.10, Praga 8.25, Budimpešta 2.35, Zagreb 4, Bukarešta 9, Varšava 0.50, Dunaj 1.25, avstr. žig. krone 0.90. Tovarna pletenin In tkanin JOSIP KUNZ & KOMP. Ljubljana, Poljanski nasip 40 izgotavlja po primernih cenah in najnovejših vzorcih berlinske rute (volnene raSel-rute), ženske naglavne šale, razne rute (Cachnez), svilene modne kravate (za gospodeMn dame), svilene modne šale (za gospode in dame), angleške športne šale (za gospode in dame). Cenjenim odjemalcem in zastopnikom svetujemo, da nam po možnosti sporoče celotno potrebo in to radi tega, ker se na eni stremi cene surovinam vedno dvigajo, na drugi strani pa naknadnih naročil ne moremo iz- <* vršiti, ker dela tovarna samo po naročilu in si ne nabavlja zalog. uradni, trgovski, pismeni, ovojni, svileni, prepisni, ogljeni itd., plaarnllke In Šolske potrebMine, kuverte i vse vrste umetnilke raz-Slednike kupite najceneje pri tvrdki IVAN GAJŠEK Papirna trgovina - Ljubljana Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno. Na debelo. Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, ----- Zadar, Zagreb.------- Prva jugoslovanska tovarna tehtnic \m BiH, Celje dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna naročila. Cene zmerne, postrežba točna. Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu In Inozemstvu. »Vr Velika zaloga vsakovrstnega usnja, kož, podplatov, gonilnih jerme-nov in boksa NA DEBELO. ********* Na debelo: a Klil. tal, taKao. tardise. olje. M kis. konjski la hapistn-ski sit silami, lika ia slanina, Ijalomeisko slekle-Bicao viaa letnik 1917. T. MENCINGER Ljubljana, Resljeva cesta 3. .11 za oumbe in kovinske predmet Veletrgovina Veletrgovina manufakturnega in z modnega blaga Manufakturo JT. N. Šoštarič1 ,,MEHK TJ UL«« Maribor MARIBOR se v najkrajšem časa Cankarjeva ulica 1. □ O preseli Velika zaloga iz Gosposke ulice na ! manufakture, Aleksandrovo češki, francoski cesto štev. 1 ] in angleški izdelek. na kar opozarja i e a a sedaj svoje cenjene odjemalce. Samo na debelo. lein 11 a Mie izdeluje 140, 48—4 Tovorna lesenih žebUev Ivan Ms ml. Tacen pod Šmarno goro pri UabUaal. n !! || trgovina s papirem na veliko LJUBLJANA Mlklolltuv« cesta Ituv. 6|l. priporoča od svoje zaloge: Trgovski, fini In srednje dni plsarnliki, dokumentni In srednje fini koncept, barvan (Kouleur) In tiskovni papir, karton za dopisnice, pivnik. Celulozni, Havana (za mast) in navadni omotnl papir. W-samski papir v kartonih In mapah, ter zavitke. Lepenko belo In rujavo. mm mm « ■■ «■ :: ■a •8 » ■■ ■■ mm ■■ mm ■■ ■■ mu mm mm mm mm mm t I. d. io. z. Slovenska Bistrica S ■ ■■ ^ Oferiramo Usnjarska indnstrija, d. d. na Brega pri Ptuju j »oeeeeee e eeeeei naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu : s cenami brez konkurence : Zahtevajte cenike: Prodaja na veliki I Na prodaj Je v v grascma na Dolenjskem ob železnici v lepem trgu. Njiv, travnikov in gozdov je 8 oralov. Poizve se natančneje v »Dobrodelni pisarni«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. „PETOVIA“ Izdeluje vsakovrstno ipsnje, levile, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. v'*aaaaa t aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaHaaaaaeaaK# Vsakovrstne slamnike in klobuke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno Izbiro najnovejših modelov. Fronto teror, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič In Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto. g£Z 3*£XB1I i • •—« ggogg—————ggjk Cene nizke, postrežba točna. 1 Na debelo la drobno najceneje kupite trgovski in kandijski gladek, črtan, kariran iri kvadriran, pismeni v mapah in škatljah, ubran (Krepp), svileni, klosetnl in ovojni razne zvezke za srednje in višje šole, raznovrstne kuverte in razglednice, čipke za stelaže ozke In v polah, kredo* peresa, svinčnike, radirke ter razne druge pisarniške In šolske potreb* ščlne pri jLKiitsjt: nujnu: H ***#*#**#X#*#XXXXKXXX#*KX## L. PEVALEK, Židovska ulica 4. J«* SS .............d........ * tt. MKC te...K ««.C ....... ....a........*.«...8» ...... ».«< ..38K..H. Slsak. Sušak. Telefon 1566. CARO IN JELINEK mednarodna prometna d. d. 7 A O D F R Brzojavi: M aribor. Carolinek. Jesenice. CARO & JELINEK, A. O., WIEN I. DEUTSCHMEISTERPLATZ 4. Berlin, Praga, Trst, Bratislava, Breslava, Buchs, Dečin, Eger, Halbstadt,' v Č. Hamburg, Karlove Vary, Innsbruck, Passau, Podnrokli, Tyn N/V. V zvezi z DANZAS & C O., Aktiengesellschaft Basel, Ziirich, Oenf, Buchs, St. Gallen, Pariš, Lyon, Milano, Strassburg, Miilhausen, London, Mannheini, Frankfurt a/M., Stuttgart, Mainz. Priporočajo svoj skupni REDNI SPECIJALNI PROMET iz in v Švico, Francijo, Italijo, Belgijo, Anglijo in Nemčijo. Posebna organizacija za promet z jajci, perutnino, suhimi sljivami, pekraezom i. t. d. i: 8 mm S •a mm •m mm ** v* 11 :: 8 S« H :: :: naiboljli amerikaDski pisalni stro! . sedanjosti razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizraliljive steklene plošče Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-20 The Rez Co. Ljubljana, Gradite« 10. Moderno urejeno poprouilnico oseb pisalnih strojev. ■ m 6 T R O • V S K I LIST Priporoča se tvrdka Josip Peteline Ljubljana.Sg.Petru nasip) touarnišKn zalogo šivalnih strojev igel in posameznih delov zs vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. nizke! Postrežba točna! HMMMIIIigfi 'ViT TSaMHMBMB Trdeči |> c 2'c c DOSPELE SO stsro/nane sil m Si m KOSE v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah in druge vsakovrstne železnine. Za cenj. naročila se priporoča tvrdka trgovina z železnino Gosposvetska cesta št 10| Piramidni muho- lovec [en I M. i IZŠEL JE ADRESAR ZA SLOVENIJO 1921 Anončni in informačni zavod Drago Beseljak in drug Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Cena 75 din. Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga KAROL HABER Maribor Medit Rokove h Zanki, To« hemičnih in rudninskih boru ter lobov. prei A. Zanki sinovi. n m 9 Centrolo: Ljubljana. D. z o. z. Brzojavi: Meraki, Ljubljana. Skladišče: HoBlsod. Telefon: 64. Najstarejša tvornica muho- | lovcev »Unio-Werke«, Deutsch Wagram p. Wien-u. | Glavni zastopnik in zaloga \ za Jugoslavijo: i I ANTON HAAS MARIBOR. Gregorčičeva 10. I i S,,,.,.............. lgn. im - „Pii ni ii“ Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatam na debelo In drobno. Velika izbira ^potrebščin za krojače in šivilje. Englisii mishes: Angleški laki; COPAL VARNISH. Kopalo v lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERFINE COPAL BODY VARNISH, Lak za kočije, najfln. FINE COPAL CAR-RIAGE BODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTINO VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak. PALE FLATT1NG VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak. EXTERIOR COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Nalfinejšl zračni rap. lak PALE SICCAT1VE FLUID Slkatif, svetel. , DARK SICCATIVE FLUID. Sikatif, temen. SPRF. WELLRIGHT VARNISH. Lak ža kočijske stalke, najfinejši. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. 9W9WWw0^9mW%wWw9W%9wWwWw „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlnl lak. ^MERAKL". Brunoline. mmmm Piavi H Englisii varnisiies: Angleški laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s slkativom. ISOLATING BLACK VARNISH. Izolirni lak. LIQUID DRIERS PALE Terebina svetla. LIQU1D DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH VVHITE. Emajl beli, izredno fini. Gosposka ulica št. 38. „„„„1, Telefon interurb. 389. nudi v nakup najboljši nemški proizvod: POSTEKLEN PAPIR (Glaspapier, Flintpapier), ŠMIRKOV PAPIR (Schmirgelpaplr), ŠMIRKOVO PLATNO (Schmirgel-leinen), vsakovrstno BRUSILNO PLATNO (Schleiftiicher), posuto s steklom ali šinirkom za trgovino in industrijo. Zahtevajte cenike I VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni jalno blago in vsakovrstno žganje. Konkiirenfne tene — torna poMal Brzojavi: GRELIČ. Telefon interurb. štev. 246. m- Zahtevajte cenike I •» / \ III ! i spliii iipofii! i i i | Gazela milo 1 S s je prvovrstne kakovos \ in s i ca 20°/o ceneje kot enako- : j vredno importirano milo. ■ 1 miunfl . ^ i 1 d. d. v Ljubljani. I "+ V N/ I Industrijsko sol j l za usnjarje v vrečah in j belo jedilno sol j ■ ■ j oddaja vsako množino franko j Maribor tvrdka f Anton Tonejc in drug i s ^ : 5 Maribor. Zahtevajte cene. « V /\ Erjavec & M PRI »ZLATI LOPATI“ trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmldt (Miihlelsen) nasproti Križanske cerkve. SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA LJUBLJANA Selenburgova ul. 1 Snia^sna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in ■ Srbsko banko v Zagrebu. •