Glasilo delavcev Papirnice Vevče_______________________________________________________________Številka 1-2 — Leto XXIV — Januar-februar 1984
Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Glavni in odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Razdevšek Jožica, Zajec Ignac, Marolt Jože, Fras Franc, Razdevšek Silvo, Bogovič Ivo, Grad Andrej — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tisk tiskarne Tone Tomšič, Ljubljana — Naslov uredništva: Papirnica Vevče, Vevška cesta 52, 61260 Ljubljana-Polje. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
OB OSMEM MARCU
Heroji
naše bodočnosti
Bilo jih je več kot sto tisoč, s puško v roki. Skoraj četrtina žena, vključenih v narodnoosvobodilni boj, je žrtvovala svoja življenja za boljši, bolj človeški jutri, enaindvajset od teh pa bo zgodovina pomnila kot narodne heroje. Malo je danes žena — narodnih herojev, ki bi lahko govorile o odločujočih dneh, o veličini narodnoosvobodilnega boja, o nedoživljenih mladostih... Pred šestimi leti je bilo le 16 žena — narodnih herojev še živih.
Foto Marjan Penca
Prelistavajoč »Zbornik narodnih herojev Jugoslavije« človek ob vsaki sliki obstane. Redko katera je imela več kot dvaindvajset, triindvajset let — a pri vsakem drugem imenu piše — streljana, umrla, naredila samomor. Ta dela in ta imena, čeprav jih je ob tej priložnosti nemogoče našteti, je treba ohraniti v spominu zaradi preteklosti in zaradi prihodnosti.
Danes, v socialistični, samoupravni neuvrščeni Jugoslaviji ni težko govoriti o OSMEM MARCU. Veliko bi se o njem lahko reklo. To je blizu dva milijona delovnih mest širom naše domovine, ki so zaupana ženam — v agronomiji, v družbenih organizacijah, v organih oblasti in političnih telesih. To so stotisoče deklet na visokih šolah in fakultetah, zdravnic, inženirjev, kmetijskih delavk ...
Toda, da lahko danes — triinštirideset let po vstaji narodov in narodnosti Jugoslavije tako svobodno govorimo o revolucionarnem 8. marcu, so morale jugoslovanske žene preiti dolgo in težko pot — od delavskih povork v dvajsetih letih tega stoletja, stavk, do oborožene borbe in socialistične revolucije. Eno največjih priznanj je ženam Jugoslavije izrekel največji borec naše revolucije — tovariš Tito: »Ponosen sem, da stojim na čelu armade, v kateri je veliko število žena.«
V. B.
Vsem ženam čestitamo za njihov praznik — 8. marec
Uredništvo
Sprejeti gospodarski načrti -osnova za naše celoletno delovno obnašanje
Naše gospodarjenje v letu 1984 je poleg resolucije o politiki družbenega plana in družbenega dogovora o razporejanju dohodka uokvirjeno tudi v hitro se spreminjajoče ukrepe zvezne vlade ter spremembe v deviznem poslovanju. Po teh se letos gospodarstvu
kar bo tudi vplivalo na količino. I Oskrba z repromaterialom nam bo tudi letos povzročala obilo preglavic, saj kljub usmeritvam izvoza v oblike, ki prinašajo več deviz, le-teh ne bo dovolj za naše visoke uvozne potrebe in za pokrivanje zapadlih obveznosti.
Na domačem trgu smo predvideli 30 %> višje cene. Že sedaj pa vidimo, da je bila vgraditev 20 %> višjih proizvodnih stroškov prenizka, saj so nekatere cene glavnih surovin že ta trenutek višje od planiranih.
Z gospodarskim načrtom smo si
Poslednja letošnja zimska vevška razglednica, saj smo že v mesecu pričetka pomladi
ne piše nič bolje, saj bo v globa-lu razpolagalo še z manj devizami, delitev le-teh pa bo odvisna od povezav znotraj reprodukcijskih verig.
Realno planiranje v tako nestabilnih in nejasnih razmerah je izredno težavno. Gospodarski načrt smo izdelali s predpostavko, da bomo zadostno oskrbljeni s surovinami za nemoteno obratovanje. Izvozni načrt je izredno am-
livih iz konvertibilnega trga pa za 20 %>. Prvič planiramo tudi izvoz tapet na konvertibilno področje, kar bi nam delno olajšalo devizno bilanco. Tako naj bi v 1. 1984 izvozili 36.000 ton papirja,
660.000	rolic tapet na konvertibilni trg in 500.000 rolic na klirinško področje.
Izvoznim načrtom ter na žalost nujno potrebnim remontom papirnih strojev smo podredili proizvodne plane papirjev, ki po količini precej zaostajajo od proizvodnje v lanskem letu. Proizvodnja naj bi znašala 67.686 ton, kar je v primerjavi z letom 1983 približno 6000 ton manj.
Zaradi večjega izvoza smo računali na večji odstotek izmeta,
Iz zagate nam bo pomagal najeti blagovni kredit v višini 67,5 mili j. ASch, ki ga bomo poravnali v naslednjem letu od bruto prilivov.
Načrtovanje kolikor toliko realnega finančnega rezultata je bilo najtežje, saj je to spričo naraščajoče inflacije skoraj nemogoče. Najbolj vprašljiva je vrednost realizacije v planirani višini, saj je naša ocena poprečne vrednosti dolarja v 1. 1984 ($ = 165 din) verjetno previsoka glede na zamrznitev cen ter s tem delno tudi drsenje tečaja dinarja.
TOZD TEHNIČNI PAPIR Proizvodnja:
Glavni razlog za 2000 ton nižje planirano proizvodnjo je po deset dni predvidenih remontov na II., III. ter premaznem stroju.
zadali, da bomo v letu 1984 na nivoju DO ustvarili 2005 mio din dohodka ter 881 mio din ostanka za sklade z amortizacijo nad predpisano stopnjo.
Pri planiranju višine osebnih dohodkov smo se ozirali na določila družbenega dogovora o razporejanju dohodka, ki predvideva za približno 21 °/o višje osebne dohodke, kot so bili doseženi v lanskem letu.
' Posamezne temeljne organizacije so z gospodarskimi načrti prevzele naslednje obveze za leto 1984:
Kolikor bodo dosegljivi rezervni deli za vgraditev na IV. PS, bomo
(Nadaljvanjee na 3. strani)
	PJan 1984	Doseženo 1983	Indeks
Papir skupaj ton:	31.806	33.819	94,0
— klasični papirji	18.576	18.526	100,2
— premazani papirji	13.235	15.293	86,5
— od tega za izvoz	17.000	15.587	109,0
Lesovina	4.000	3.801	105,2
El. energija Mwh	45.000	43.565	103,3
Izkoriščanje zmogljivosti papirnih strojev v %>:	90,6	92,2	
f* 1 | sseiooMS
AKTUALNA TEMA:
Tapete in cene -kako, kje, kdaj in zakaj?
Odgovarja vodja prodaje tapet LADO VRAČKO.
Glede na odlok ZIS o vrnitvi cen na nivo pred 19. decembrom 1983, smo prizadeti tudi v Papirnici Vevče, konkretno pri tapetah. Kaj lahko poveste o tej pravzaprav neljubi situaciji? Nekateri menijo, da smo predolgo »mečkali« s cenami tapet, da bi lahko že precej prej skušali doseči višjo ceno in tako vlak ne bi bil zamujen. Kaj pravite vi?
Cene za novo kolekcijo tapet VETA 83-84 smo v skladu z zakonskimi predpisi uveljavljali pravočasno, vendar smo se zopet — zahvaljujoč »znamenitim« jugoslovanskim zamrzovalnim ukrepom — znašli na ledu in v tem času novih cen nismo mogli uveljavljati. Za odobritev cen ob novi kolekciji so bila potrebna silno dolga »tehnična potovanja« (Ljubljana—Beograd—Ljubljana), tako da smo dobili uradno priznane cene novih tapet šele 12. aprila lani, s čimer je bil našemu načrtovanemu dohodku zadan velik in nenadomestljiv udarec.
V tej »prvi etapi« nismo izkoristili vseh zakonskih možnosti in smo šele 12. avgusta prešli na najvišje — z zakonom dovoljene cene, vse kaj več pa bi bilo oka-rakterizirano kot kršenje predpisov.
Ko je bil s strani centra za program in analize dan signal, da je treba v tozdu Veta glede na stroške za proizvode ukrepati, smo 19. novembra 1983 dali pristojni Republiški skupnosti za cene predlog novih cen za naše proizvode. Nove cene so molče začele veljati 19. decembra 1983, kar pa v praksi zaradi sobot in nedelj pomeni 22. december 1983, to je po preteku 30-dnevnega z zakonom predpisanega in tedaj veljavnega roka. Ker pa žal živimo v pravno dokaj neurejeni družbi, je Zvezni izvršni svet vrgel v isti Žakelj vse, tiste, ki so uveljavljali nove cene v rednem postopku (čakanje najmanj 30 dni) in tiste, ki so cene dobili v dveh urah. Tako je rok, ko naj bi naše cene začele veljati, padel na žalost ravno v grešno obdobje med 19. in 23. decembrom 1983, ko je bila objavljena znamenita zapoved o zamrznitvi. Tako smo se znašli na listi grešnikov ali pa negrešnikov, kakor kdo hoče, in menim, da nismo prav nič »mečkali«, pač pa kot pravi Slovenci delali po predpisanih zakonih.
Sploh pa smo vsi skupaj v bistvu veliki dvoličneži; dopoldne se jezimo, ker nam cen za naše proizvode niso dovolili povišati, popoldne pa preklinjamo vse tiste, zaradi katerih moramo globje seči v žep in to tudi celo za artikle, ki so v zvezi z našimi predmeti izdelave.
Sicer pa ni pomembno družbeno priznanje ali pa nepriznanje cen, pač pa iz dneva v dan postaja pomembnejše vprašanje, ali bomo tapete sploh še lahko prodajali!? Tapeta je namreč proizvod, ki mu ljudje na listi odrekanj gotovo dajo prvo mesto.
Koliko je trenutno vprašljiva rentabilnost proizvodnje oziroma prodaje tapet za domači trg in kako bomo skušali dano situacijo reševati?
Rentabilnost proizvodnje bomo verjetno morali reševati znotraj tovarne, kajti bedarija brez primere je ■— in ta se lahko zgodi samo v državi z milijon predpisi letno, da je nekdo lahko 361 dni na leto poštenjak in ves v skladu z zakonom, 4 dni (v našem primeru od 19. do 23. decembra lani) pa lopov. Ob vsem tem pa naj bi bila po zakonu o združenem delu temeljna pravica delavcev, da odločajo o vrednotenju svojega dela
oziroma proizvodov in s tem vplivajo na prihodek, dohodek in ostale elemente, ki iz tega izhajajo. Z administrativno-birokrat-skimi ukrepi — kot je bil tudi ta o zamrznitvi — pa izpričujemo, da nam bodisi ni mar zakona o združenem delu, ali pa se ne menimo za ekonomske zakonitosti. Ravno tapete pa so proizvod, ki ga sploh ne bi bilo potrebno kontrolirati ali kakorkoli cenovno zavirati.
Znano nam je, da je lepilo za nas nedonosen artikel. Če pa ga ne bi ponudili trgovinam skupaj s tapetami, pa najbrž tudi tapete ne bi šle v prodajo. Kako bomo najbolj ugodno za nas — proizvajalca in za kupce rešili ta problem?
Politika preteklih let, zlasti takrat, ko smo začutili, da nam prodaja tapet ne gre tako, kot smo načrtovali, in to zaradi pomanjkanja lepila za tapete, je bila, da z lastno proizvodnjo lepila pokrijemo tudi lastno proizvodnjo tapet — v trgovini seveda. Pri tem smo vzeli približno razmerje: osem rolic tapet za eno škatlico lepila. V določenem prodajnem obdobju smo se na predlog proizvodnega tozda in pa seveda zaradi velikega negodovanja naših kupcev trudili to politiko spraviti v življenje. Ne glede na slabe odzive trga smo te želje skušali realizirati. Istočasno smo predlagali, naj se čim prej organizira intenzivnejše avtomatizirano pakiranje lepila, kajti opozor-j jeni smo bili, da se naš dobavitelj surovin za lepilo Milan Blagoje-vič — Lučani — pripravlja na lastno proizvodnjo lepila. Ker smo bili pri nas v odzivih zelo počasni, saj smo začeli šele letos vpeljevati stezo za malo bolj avtomatizirano pakiranje lepila, je stanje na trgu naslednje: mi proizvajamo lepilo z izgubo, saj nam tuji kot domači proizvajalci surovin predstavljajo strošek, ki je višji od cene lepila, proizvajalci surovin pa lepilo prodajajo sami.
Z našo proizvodnjo ali neproizvodni o lepila trga ne bomo osiromašili, ne obogatili, saj je na tržišču dovolj lepila, domačega in uvoženega.
Kako dolgo menite bo ostalo pri sedanjem stanju, kakšni so izgle-di za naprej? In v kakšnem položaju so ostali jugoslovanski proizvajalci tapet?
Kar se tiče politike za pred-stoječe obdobje bi bilo vse, kar bi rekel, čisto negotovo. Na to vprašanje bi uspešno odgovorile lahko le »šlogarice«. Trenutno je vprašljivo vračanje sredstev oziroma »nepravično pridobljenega prihodka«, o čemer sicer Uradni list ne govori in tudi ni jasno, kako in komu bi se ta »zaslužek« moral vračati. Kupca, ki je januarja letos kupil v trgovini tapete po uveljavljenih cenah (sedaj so iste tapete na polici po starih cenah), bo najbrže težko najti, da bi mu vrnili denar. Torej bo problem šele nastal, če in ko bomo morali kupcem vračati — po tolmačenju odredbodajalcev — tako imenovani »neupravičeni prihodek«, za našo tudi neupravičeno izgubo pri tem in nadaljnjem pa ni odredbe.
Sicer pa vse tako kaže, da se tapet sploh ne izplača več proizvajati; primer za to je FAZITA iz Prištine, ki že od junija ne dobavlja tapet trgu, ker je ugotovila, da je bolje ne proizvajati, kakor proizvajati z izgubo.
Vprašanje cen bomo lahko rešili šele takrat, ko bodo za to podane zakonske možnosti, seveda pa ob upoštevanju dejstva, koliko si bo jugoslovanski kupec sploh lahko tapete privoščil.
Bi hoteli za naše bralce malo več povedati o načrtovanem izvozu, predvsem v ZDA in Francijo?
V zvezi z izvozom tapet bi najbrž lahko dal več podatkov izvozni oddelek, ker pa na tem področju tesno sodelujemo, bom osvetlil tudi izvozno situacijo, če ste me že povprašali po njej.
Inozemski trgi ravno ne hrepenijo po naših tapetah, zato se moramo zavedati, da bo pri tem potrebno malce več napora in da papirniško reklo, da je za doma vse dobro, pri tujcih pač ne more vžgati.
Na ameriškem trgu je naš uspeh odvisen od kvalitete tako imenovanega predpremaza (pre-pasted) papirja oziroma tapet. To so takšne tapete, da jih le pomočiš v vodo in lepilo na hrbtni strani je že pripravljeno in s tem tudi tapeta za na steno. Sicer so naši vzorci na ravni ostale ameriške in evropske ponudbe, da pa nam manjka še mnogo v ostalem delu ponudbe (oblika katalogov, posnetki ambientov, prospekti...), ki jo v glavnem doma zanemarjamo, pa si bomo najprej morali priznati v domačem krogu. Pred-* vsem pa se moramo dokopati do spoznanja in biti na jasnem, da vlaganja za prodor na zahodno tržišče ne bodo tako skromna, kot tista, s katerimi smo bili zadovoljni doma in katerih stroški so celo bili predmet razpravljanj na samoupravni delavski kontroli.
Tržišče ZDA je praktično »sod brez dna« in če bi uspeli doseči kvaliteto tega, kar zahtevajo (kaj je to, sem že omenil), bi bili sami s svojimi skromnimi kapacitetami premajhni; k sodelovanju bi morali pritegniti združeno jugoslovansko tapetno industrijo.
Poskusna količina tapet v standardnih evropskih dimenzijah, ki pa za ameriški trg niso sprejemljive — in to smo ugotovili šele naknadno ob našem obisku na njihovem konkretnem trgu, ni toliko zgrešen komercialni postopek, kot nekateri mislijo, saj nam je prav ta — tudi za naše razmere majhna količina — odprla nova spoznanja in nas zbudila iz lažnega zaupanja, da smo dobri ali celo naj, naj. Pojavile so se nove zahteve — tako tehnološke kot vzorčne — na katere v začetku nismo mislili. Tako smo naknadno ugotovili, da se tržišču le splača prisluhniti. Vsak razvoj terja svoje in vsakega začetnega neuspeha nas ne bi smelo biti sram, pa tudi vsak začetni strošek nas ne bi smel prestrašiti (kljub SDK!).
Za prodor na ostale evropske trge pa bi bilo treba dosti več sodelovanja in dogovarjanja med jugoslovanskimi proizvajalci tapet, tako papirnih kot plastičnih, kajti le s koordinirano ponudbo bi uspeli preprečiti razvrednotenje naših proizvodov na konvertibilnih trgih.
Za nas lahko rečem, da smo za prodor na nekaj teh trgov, kot so Francija, Nizozemska, Nemčija, Anglija, pa tudi dežele Bližnjega, Srednjega in Dalnjega vzhoda, podvzeli osnovne trgovske prijeme, za prodornejšo akcijo pa se moramo najprej dogovoriti predvsem tu, v tovarni med seboj.
Na klirinških območjih — in če smo že pri izvozu, se naj dotaknem še tega — dosegamo načeloma višje cene. Vprašanje pa je, kako nas kupci iz teh območij z nedosledno — lahko bi se izrazil kar izsiljevalsko politiko — pritiskajo ob zid, obenem pa nam ne omogočajo planiranja enakomerne dinamike proizvodnje; obstoja tudi izsiljevanje pri cenah, tako, da tudi ta izvozna pot ni posuta z rožicami. Nasproti temu pa se pri dobavi surovin iz teh klirin-
ških področij naši partnerji prav nič ne ozirajo na drsenje našega dinarja ali pa dolarja, če hočete, temveč se ravnajo le po svoji cenovni strategiji.
Kljub vsem težavam, s katerimi se srečujemo na domačih, konvertibilnih in klirinških področjih, pa se zavedamo, da je s stabilizacijskim programom začrtana naloga — milijon dolarjev konvertibilnega izvoza tapet — resna naloga; za njeno izpolnitev bi si morali prizadevati vsi, proizvodni in neproizvodni tozdi.
Dasiravno tapete ne predstavljajo za Papirnico Vevče BITI ALI NE BITI, pa menim, da bi se kazalo spomniti prastarega reka: kamen do kamna . ..
Tovariš Vračko, hvala za izčrpna pojasnila.
Vida B.
Gibanje proizvodnje v mesecu januarju 1984
TOZD TEHNIČNI PAPIR
	Doseženo		Indeks	
	I. 1984	0 mes. 1983		
			Plan 1984 0 me ii	plan = 100
1. Proizvodnja:				
Papir skupaj ton:	3188	2818	2634	113,1	121,0
— od tega klas. papirji	1685	1544	1548	109,1	108,9
— od tega premaz, pap.	1503	1274	1103	118,0	136,3
Lesovina ton	388	317	333	122,4	116,5
El. energija Mwh	3962	3630	3750	109,1	105,7
2. Izvoz ton:	1883	1299	1417	145,0	132,9
3. Izkoriščanje zmogljivosti papirnih strojev ter premaznega stroja:				
		I. 1984	0 1. 1983	Plen 1984
n. ps		91,3	93,0	90,3
III. PS		88,0	92,2	90,3
IV. PS		87,4	91,4	91,3
PS skupaj:		88,9	92,2	90,6
PRS:		70,1	65,5	67,3
4. Izmet v %>:				
klasični papir		9,35	13,03	
premazani papir		15,86	17,56	
Proizvodnja papirja v tozdu Tehnični papir je bila v mesecu januarju kljub državnim praznikom nadpovprečna tako v primerjavi z lanskoletnimi kot tudi planiranimi količinami. Poleg nekoliko znižane zaloge nedovršene proizvodnje, so na dosežene količine v največji meri vplivali izredno nizek izmet, nizki zastoji ter visoka proizvodnja premazanih papirjev, ki je znašala blizu polovice vse proizvodnje. Program klasičnih papirjev je bil standarden, za izvoz pa smo še vedno izdelali največ ofset papirjev ter ciklostila.
TOZD GRAFIČNI PAPIR
Doseženo
M
E|
Indeks
gš£
E ^ ^
1. 1983 = 100
plan
=100
1.	Proizvodnja	papirja ton:	3289
2.	Izvoz ton:	1147
3.	Izkoriščen je zmogljivosti V. PS:
Stopnja v %:	81,9
4.	Izmet v °/o:	9,08
3321	2990	99,0
1235	1583	92,9
85,0	79,7
12,40	15,2
110
72,5
Tudi proizvodnja papirja na V. PS je bila z ozirom na razpoložljive obratne ure izredno ugodna, kar so omogočili izredno nizek izmet in nizki zastoji. Proizvodnja za izvoz (1688 ton) je bila po količini nad povprečno lanskoletno in planirano, realizirana pa še ni bila v celoti; rezultati bodo vidni šele v naslednjem mesecu.
TOZD VETA
	Doseženo		Plan 1984 0 mes.	Indeks	
	I. 1984	0 mes. 1983			
				1. 1983 = 100	= 100
1. Proizvodnja:					
Tapete	238.277	290.441	291.667	82,0	81,7
Lepilo	10.780	9.429	8.333	114,3	129,4
2. Izvoz tapet rolic	12.800	44.263	96.667		
Nizka proizvodnja tapet je bila posledica 7-dnevnih remontov na					
vseh tiskarskih strojih.					
Sprejeti gospodarski načrti -osnova za naše celoletno delovno obnašanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
opravili tudi ta remont, saj smo ga predvidevali že v 1. 1983. Še večja izvozna usmeritev (ca. 53 °/o celotne proizvodnje) se bo seveda odražala na količini, saj moramo računati z višjim odstotkom izmeta. Pri sestavi proizvodnega programa bomo težili k zahtevnejšim vrstam papirja, saj od of-tset papirjev ne moremo pričakovati kaj prida deviznega efekta.
Tako naj bi izdelali več ciklostila, bankposta in voluminoznih papirjev ter obojestransko premazanih papirjev nižjih gramskih tež, kar bo tudi vplivalo na doseženo količino.
Planirano količino 4000 ton lesovine bomo proizvedli v prime-
ru, da se bo proizvodni program odvijal po planu, kar pa je spričo vse manjšega povpraševanja po kulerjih manj verjetno.
Zaradi obnove starih zmogljivosti pri proizvodnji hidroenergije računamo s 3,3 % višjo proizvodnjo kot lani.
Pri načrtovanju celotnega prihodka smo upoštevali hitro drsenje tečaja dinarja v 1. 1983, vendar pa je zaradi zamrznitve cen konec decembra to drsenje upočasnjeno in tako na takšen prihodek od izvoza ni računati. Razliko bomo skušali pokriti na domačem trgu, bolj težko pa bo doseči planirano višino dohodka in skladov, saj proizvodni stroški neznansko hitro naraščajo.
Plan poslovnega uspeha za 1. 1984
Elementi	000 din	Str. °/o
Celotni prihodek	4,655.986	100
Porabljena isredstva	3,818.024	82,0
Dohodek	837.962	18,0
Čisti dohodek	647.437	13,9
OD bruto	303.291	7,9
Ostanek za sklade z amort. nad predp. stopnjo	345.596	7,4
TOZD GRAFIČNI PAPIR
	Plan 1984	Doseženo 1983	Indeks
Proizvodnja papirja ton	35.880	39.849	90,0
— od tega izvoz Izkoriščenje zmogljivosti	19.000	14.816	128,3
V. PS v %	79,7	85,0	
Izmet	15,2	12,4	
Naloge, ki jih sprejema TOZD GP za leto 1984, so izredno zahtevne predvsem zaradi še večje usmeritve v izvoz, ki naj bi se povečal kar za 28 %>.
Zaradi osemnajstdnevnega remonta stroja je predvidena ca. 10 o/o nižja proizvodnja od lanskoletne. Praksa je pokazala, da dosedanji način vzdrževanja ni več mogoč; stroj je potrebno načrtno pregledovati in obnavljati, če hočemo na njem »pridelati« tolikš-
Plan poslovnega uspeha za 1. 1984:
no izvozno proizvodnjo.
Plan poleg večjega izvoza po količini predvideva tudi delno preusmeritev od ofset papirjev na etiketne, darilne in OC papirje, od katerih pričakujemo večje devizne efekte.
Problematika pridobivanja celotnega prihodka in dohodka je podobna tozdu Tehnični papir, le da TOZD GP še dodatno bremenijo visoke obresti od kreditov za osnovna sredstva.
Elementi
000 din
Str. »/o
Celotni prihodek		4,099.347	100
Porabljena sredstva		3,515.723	85,8
Dohodek		583.624	14,2
Čisti dohodek		367.286	9,0
OD bruto Ostanek za sklade £		96.647	2,4
amort. nad predp. stop.		266.502	6,5
tozd veta			
	Plan 1984	Doseženo 1983	Indeks
Proizvodnja: Tapete rolic	3,500.000	3,485.287	100,4
Lepilo zavitkov Izkoriščenje	100.000	113.145	88,4
tiskarskih strojev	68,1	75,6	
Kolikor ne bodo uresničeni izvozni načrti — 1,160.000 rolic izvoza — bo realizacijo planirane Proizvodnje tapet za letošnje leto v lanskoletni višini težko doseči. Takšen količinski obseg tapet bo na domači trg spričo manjšega povpraševanja nemogoče plasirati. Poleg tega so postale tapete zaradi nizkih cen nedonosne. Isto Velja tudi za lepilo, ki je iz nekdaj zelo donosnega artikla zaradi izredno drage uvozne lcomponen-
Plan poslovnega uspeha za 1. 1984:
te in nizke cene na trgu dohodkovno popolnoma nezanimiv.
Finančni rezultat, predviden s planom, je zaradi navedenih razlogov precej optimističen, vendar pa bi ga bilo možno tudi doseči. Pri tem seveda le računamo na možnost povišanih cen za domači trg za kakih 30 %> ter na realizacijo izvoznih količin, za katere pričakujemo boljše finančne efekte.
Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Cisti dohodek OD bruto Ostanek za sklade
000 din
Str. %
890.951
625.190
265.761
233.137
32.521
198.842
100
70.2 29,8
26.2 3,7
22,3
Člana delegacije Moldavske ZSSR (desno) sta februarja obiskala tudi našo delovno organizacijo. V pogovoru med predstavniki Gorenjskega tiska in Papirnice Vevče sta izrazila priznanje vevškim papirni-čarjem za doseženo visoko stopnjo tehnične kulture
TOZD BLAGOVNI PROMET
Realizacija 36.000 ton papirja in 1,160.000 rolic tapet na tujem trgu ter oskrba proizvodnje s potrebnim repromaterialom za nemoteno obratovanje bosta tudi v letu 1984 najtežji in glavni nalogi tozda Blagovni promet.
Tudi to leto nam bo izredna uvozna odvisnost povzročala veliko preglavic pri oskrbi z osnovnimi surovinami, saj morajo kar 60% potrebnega repromateriala uvoziti in to okoli 50 % iz konvertibilnega trga.
Za to bomo letos potrebovali ca. 14 mili j. $, poleg tega pa smo dolžni odplačati 2,6 milij. $ zapadlih anuitet od inozemskih kreditov. Kljub povečanemu izvozu vseh teh potreb in obveznosti ob še tako povečani preusmeritvi za pridobivanje deviz v ugodnejše izvozne oblike ne bomo zmogli. Kakih 13.000 ton bo predstavljalo še vedno klasični izvoz, od katerega nam bo ostalo v poprečju le 45,9 % deviz, kar je še manj kot lani. Kompenzacijske posle s Poljsko, ki nam omogočajo delno preskrbo s celulozo, bomo po vsej verjetnosti morali zmanjšati zaradi naj novejšega odloka o devizni politiki, ki omejuje tovrstne posle. Zato se bomo morali pri dobavi celuloze še bolj nasloniti na Obir. Tudi pri domačih dobaviteljih — krška tovarna — računamo na večje količine celuloze iglavcev (4000 ton). S Krčani smo sklenili v ta namen samoupravni sporazum o udeležbi v skupnem prihodku, za dobavljene količine celuloze pa bomo prispevali tudi del deviznih sredstev. Celulozo listavcev nam bodo delno dobavljali domači dobavitelji, delno pa si jo bomo oskrbeli iz klirinškega trga (ca. 6.500 ton). Tudi kao-lin bomo še nadalje v največji meri dobivali s tega trga.
Kolikor bomo za načrtovano količino izvoza papirja proizvodno pripravljeni ter ustrezno založeni s surovinami, je realizacija tega izvoza (v višini 36.000 ton) v letošnjem letu spričo možnosti plasmaja na zunanjem trgu zagotovljena. Izvozna aktivnost bo tudi letos usmerjena na naša glavna tržišča v Italijo, ZRN, Poljsko, Grčijo in Indijo. Lani smo v te dežele plasirali preko dve tretjini vseh količin. Vprašljivo je letos poljsko tržišče zaradi že omenjenih omejitev kompenzacijskih poslov, na naše tradicionalno tržišče Iran, kamor smo lani prodali 3750 ton papirja, pa bomo zaradi nesprejemljivih zahtev iranskega trga ter velikih transportnih težav letos izvozili mnogo manj. Na to tržišče bomo skušali plasirati 1500 ton kulerja, ostale vrste papirja pa bomo usmerili v druge arabske države.
Vodja komercialnega oddelka v Obirju je gospod Habernik (levo). Pogovor med delavci njihove službe in predstavniki naše DO ter našimi komercialisti je bil kar prijeten
Kot novo tržišče lahko pričakujemo Turčijo.
Cene, ki jih sedaj dosegamo na tujih tržiščih, so izredno nizke, vendar v II. polletju pričakujemo 50 $/t več, toda le pri zahtevnejših vrstah papirjev. Ofset papirje, ki so lani predstavljali naše glavno izvozno blago, bodo morali zamenjati bankpost, ciklostil ter premazani papirji.
V izvoz tapet na konvertibilno področje (ZDA, ZRN, Francija) smo zadnje mesece vložili veliko naporov. Poskusno količino pred-premazanih tapet smo v ZDA že izvozili in kolikor bo trg sprejel naše tapete, ne bo težko plasirati s planom predvidene količine
150.000	rolic). S sodelovanjem s firmo Rastra — ki nam je dala na razpolago vzorčne valje, nam bo omogočen tudi izvoz tapet v ZRN. Bolj vprašljiv je izvoz v Francijo, kjer je ostra konkurenca, cene pa nizke. Vprašanje izvoza tapet na Poljsko in v ZSSR ostaja še odprto in na realizacijo tega prej kot v drugem polletju ne moremo računati.
Za prodajo na domačem trgu bo zaradi večjega izvoza ostalo manj količin papirja (28.600 ton). Tega seveda glede na pomanjkanje kljub višjim cenam ne bo težko plasirati. Težje bo s tapetami, ker zaradi padanja kupne moči prebivalstva upada povpraševanje, sploh pa so tapete zaradi niz-
kih cen pri pridobivanju dohodka postale popolnoma nedonosne.
Prihodek bo TOZD Blagovni promet ustvaril z udeležbo v skupnem prihodku od prodaje papirja in tapet ter s prodajo materiala ostalim tozdom. Po odbitku vseh stroškov in obveznosti, ki bodo zaradi vedno večjih obrestnih mer izredno visoke, bo temeljni organizaciji Blagovni promet ostalo za sklade 45,5 mio din.
Takšni so elementi naših letošnjih gospodarskih načrtov in s tem naše zadolžitve, ki smo jih sprejeli v samoupravnih organih. Veliko je bilo dela s pripravo planov, saj smo morali nekatere postavke večkrat spreminjati glede na to, da so se že v pripravah cene surovin in energije kameleonsko menjale, poleg vseh drugih nejasnosti, ukrepov in sprememb, značilnih za današnji gospodarski trenutek. Ob vsem tem pa se zavedamo, da je planiranje oz. gospodarski načrt silno pomemben akt, ki je osnova za naše celoletno delo in poslovanje. Da bomo naloge, ki smo si jih zadali, tudi izpeljali, je pomembno, da se za to trudi sleherni član kolektiva, saj je veriga trdna le, če dobro držijo vsi členi. In če bomo ob letu, ko bomo ugotavljali izvršitev plana, lahko rekli, da smo z vestnim in odgovornim delom načrtovano dosegli ali celo presegli, bomo lahko kar zadovoljni.
Milena Avbelj
Konec januarja so Papirnico Vevče obiskali delavci komercialnega oddelka tovarne Obir, ki opravljajo za SOZD Slovenija papir, in tako delno tudi za nas, izvozno-uvozne posle
NAŠ KOMENTAR O INOVACIJSKI DEJAVNOSTI:
V pluralizmu interesov
je treba najti
prave skupne rešitve
Kot eden od pomembnih elementov za izboljšanje materialnega položaja celotne družbe je brez dvoma inventivna dejavost, množična inventivna dejavnost. Čim več ljudi naj bi ob svojem delu razmišljalo o izboljšavah, novitetah, boljši organizaciji, cenejši proizvodnji, donosnejših poslovnih odločitvah... in za tovrstno delo, ki ga imenujemo inventivno delo, saj ne sodi v začrtan delokrog vsakodnevnih nalog in opravil, ne bi smelo biti ne zakonskih in ne družbenih ovir pri ustreznem nagrajevanju. Če se pokaže, da je nekdo s posebnim delom, prizadevanji in idejami dodatno prispeval k dvigu skupnega dohodka, ne bi smelo biti o nagradi, ki pa mora biti seveda izplačana v skladu s sprejetim pravilnikom, nobenega dvoma. Žal pa se naša
slovodnih kot upravnih in političnih struktur v konkretnem okolju premajhna, človeška zavist pa prevelika. V vsej tej nedorečeni zmedi pa se vedno najde tudi kdo, ki ribari in skali še tisto malo bistre vode. Zaradi nedorečenosti na tem področju tudi pri nas ostane marsikaj neodkrito, marsikdo pa ob svojem delu naredi tudi kaj več, kot je navedeno v razvidu del in nalog za tisto področje, pa za to seveda ni nagrajen, ker je tiho, dela in razmišlja; so naloge, kjer ni jasnih opredelitev, kaj je delovna dolžnost in kaj je dodatni doprinos h gospodarjenju; nekateri so polni dohodkovno in podjetniško dobrih idej, pa si mislijo, le zakaj? — drugje bi jih pograbili z odprtimi rokami!?
V Papirnici Vevče se na tern
Uporaba lepila pri menjavi tapetnih zvitkov
Avtorja tega predloga Peter Lajovic in Ciril Mohar sta uvedla pri menjavi zvitkov na flexo tiskarskem stroju uporabo hladnega lepila »Multikal« namesto uvoženega lepilnega traku. S tem so se proizvodni stroški znižali letno za 22.743 din, avtorja pa sta prejela enkratno nagrado v znesku 1645 din.
Izkoriščanje nožev na previjalnem stroju
Na previjalnem aparatu V. PS je za obrezovanje papirja nameščenih na vsaki strani po sedem temeljnih nožev, od katerih se praktično uporabljajo samo po trije iz vsake skupine. Na predlog tov. Avgusta Jagca se pri re-paraturah zamenja vrstni red nožev, s čimer je dosežena enakomerna obraba temeljnih nožev, obenem pa se za polovico zmanjša čas brušenja le-teh. Komisija za inovacije je predlog opredelila kot koristen in ker ni možen izračun gospodarske koristi, predlagala delavskemu svetu tozda Grafični
papir izplačilo posebne nagrade v znesku 4000 din.
Izdelava naprave za brušenje strugal za premazovanje na V. PS
Marjan Kocjančič in Jože Pucelj, avtorja tega predloga, sta na osnovi javnega natečaja tozda Grafični papir izdelala napravo, ki omogoča večkratno brušenje strugal za premazovanje. Letno' porabimo teh strugal kakih 3000 in ker jih moramo uvažati, predstavlja to precejšen devizni izdatek. Dokončna beseda o uporabi te naprave še ni bila izrečena, ker se je izkazalo, da pri ponovnem brušenju niso bili vsi noži uporabni iz različnih vzrokov. Vsekakor si bo vodstvo vzdrževanja prizadevalo, da pride čim prej do dokončne realizacije v takšni ali nekoliko spremenjeni obliki, avtorjema predloga pa je bila priznana akontacija nagrade v višini
15.000	din. Razliko do dokončnega obračuna bosta prejela, ko bo vodstvo tozda preučilo rezultate izboljšave in posredovalo podatke za izračun gospodarske koristi.
Sodobnejši način priprave karbonatne suspenzije za polnjenje — premazovanje papirja
Na petem papirnem stroju smo na začetku leta za proizvodnjo of-set papirjev pričeli uporabljati kot polnilo mleti karbonat, ki je prihajal v tovarno embaliran v papirnatih vrečah. Manipulacija s temi vrečami je bila zamudna in neprimerna za trajnejši način dela. V poskusni fazi je bilo dogovorjeno z dobaviteljem iz Pule, da nam pošlje karbonat v razsutem stanju, mi pa bi našli ustrezno rešitev za praznjenje kamionske
cisterne. Tov. Dušan Poljanec je to rešitev hitro našel; v obstoječi sistem za pripravo kaolinske suspenzije v obratu za pripravo polnil in pigmentov je vgradil injek-tor za direktno vpihovanje mletega karbonata v vodo. S to eno-' stavno rešitvijo je odpadla poleg manipulativnih stroškov z vrečami tudi nabava poliestrskega silosa, katerega postavitev bi uporabo karbonata odložila za najmanj leto ali dve.
Predlog je komisija opredelila kot tehnično izboljšavo, katere gospodarska korist znaša za leto 1983 714.090 din, avtor pa je prejel nagrado v znesku 25.323 din s tem, da ima pravico do nagrade od gospodarske koristi za manipulativne stroške še za leto 1984.
Izvedba krogotoka manevrirne vode v brusilnici
V lanskem, izredno sušnem letu, je v brusilnici primanjkovalo sveže vode, kar je otežkočalo obratovanje. Tov. Stane Rupnik je speljal vodo, ki se uporablja za dvig in spuščanje batov, v jašek zraven visokotlačne črpalke, od koder jo črpalka ponovno črpa in vrača v krogotok, ki je s tem zaprt. Na ta način se je zmanjšala poraba sveže vode za 10 m3 na obratovalno uro, črpalka, ki je prej obratovala neprekinjeno, pa teče sedaj le še 3 do 4 ure dnevno.
Izračunana gospodarska korist od predloga, ki temelji na prihranjeni el. energiji, znaša za leto 1983 158.535 din, višina nagrade avtorju je 8116 din. Ker je komisija opredelila predlog kot tehnično izboljšavo, bo nagrada pripadla avtorju še za naslednja štiri leta, kolikor se bo izboljšava v tem času še uporabljala.
»Le kam bi del?« ali pa »Kod bi šel?« se je človek vprašal pri premaznem stroju v začetku januarja. Danes je gotovo slika že drugačna
BOGASTVO JE V ZNANJU:
Razpis kadrovskih štipendij in študija ob delu za šolsko leto 1984/85
Če pa je slučajno še vedno takole zatrpano okoli in pod premaznim strojem, bo pa res treba ukrepati, saj tole niti malo ni bilo varno skladiščenje papirja in obratovanje
inovacijska dejavnost še vedno odeva s plaščem ljudske nevoščljivosti, katerega luknje so zakrpane s kopico nejasnosti. Jasno nam je, da ta dejavnost, ki predstavlja ogromen potencial za izboljšanje gospodarskega stanja, ni množična, ni dovolj razvita, ni utečena v strokovnih krogotokih, ni dovolj prisotna v procesu produkcije in poslovanja. In jasno je tudi, da je ob upoštevanju problemov, ki so v teh procesih prisotni že vrsto let, ob vsem intelektualnem in strokovnem potencialu, nam vsem ta inovativna indolentnost nejasna. Le-ta se najbolj pojavlja prav pri visoko strokovnem kadru, ki lahko posreduje največ novega znanja. Torej je nekaj narobe. Kje so vzroki za to, da množična inventivna dejavnost ni bolj razvita? Za nekatere vemo, saj je subjektivna angažiranost tako po-
področju sicer nekaj dogaja, a za takšen kolektiv je to vse premalo, z enakimi karakteristikami, kot so zapisane zgoraj na splošno. Ni pa nikogar, ki bi pripravil analizo vzrokov za takšno stanje, kot je, predloge za odstranjevanje ovir, jasne opredelitve in predlog ukrepov za hitrejši razvoj te dejavnosti. Bolj ali manj kislo jabolko, v katerega bi bilo treba krepko ugrizniti, toda ... Vzgoja — tudi na tem področju bi se morala začeti najbrž že na začetku, že v osnovni šoli. Izobražujemo pa se seveda tudi pozneje ob delu, mar ne?
No, da ne bi samo kritizirali, naj tistih nekaj svetlih primerov inovacijskih prizadevanj, ki so v zadnjem času dobili tudi na samoupravnih organih zeleno luč, za katere torej ni bilo dilem, predstavimo.
Vse delavce v delovni organizaciji, ki nimajo končane osnovne, srednje, višje ali visoke šole vabimo, da spet sežejo po knjigi, zaključijo šolanje na različnih 'stopnjah ter tako ob delu dosežejo cilj, zastavljen v mladosti.
Posebno vabimo k študiju de-
lavce, ki opravljajo dela in naloge, kjer se zahteva višja strokovna izobrazba, kot jo ima delavec na teh delih.
Analiza strokovne izobrazbe v naši delovni organizaciji, ki jo je naredila izobraževalna služba, je dala naslednje rezultate:
TOZD	Štev. zaposlenih	Zaposlenih z manjkajočo izobrazbo	»/o
TP	694	295	42,5
GP	200	102	51,0
VETA	81	40	49,4
DSSS	127	50	39,4
DS	37	24	64,9
BP	197	101	51,3
Skupaj:	1336	612	45,8
Zahtevana	Število delavcev	Manjkajoča osn. šola	
izobrazba:	z manjkajočo izobrazbo	0—4 raz.	5—7 raz.	
visoka šola	7	0	0
višja šola	28	0	0
srednja šola	42	0	4
poklicna šola	236	70	84
osnovna šola	299	142	157
Skupaj:	612	212	245
		skupaj: 457	
Če se odrasel	človek pri tride- je.	Po statističnem popisu iz	leta
setih ali štiridesetih letih ponovno : vpiše v osnovno šolo, ni to nobena sramota. Škoda je le zavreči pravico, ki nam jo daje ustava. V sodobnem življenju se nepismen ali polpismen človek čuti nujno odtujenega od splošnih razvojnih tokov in širšega družbenega dogajanja ter ostaja na robu družbenopolitičnega in kulturnega življenja. Družbeni problem pa je tudi nizka raven pismenosti, ki ima za osnovo sicer končano nižjo in srednjo stopnjo osnovne šole, nima pa celovite, sklenjene osnovne izobrazbe in vzgo-
1974 je med zaposlenimi brez končane osnovne! šole v Sloveniji
KADROVSKE ŠTIPENDIJE
30 °/o delavcev, kar je slabše od jugoslovanskega poprečja. V naši delovni organizaciji je to še slabše; brez končane osnovne šole je 457 zaposlenih ali 34,2 %> delavcev. Nizka izobrazbena raven, polpismenost in nepismenost je breme za vsako družbo, še zlasti za našo, ki si prizadeva za čim hitrejši gospodarski, samoupravni in kulturni napredek.
Menim, da tudi naš delegatski sistem zaradi take strukture ni zaživel tako, kot bi moral, število reklamacij bi bilo manjše, stopnja samoupravljanja bi bila višja in še bi lahko našteval. Bogastvo je v znanju in ne v zemlji.
Papirnica Vevče je ena redkih delovnih organizacij, ki svojim delavcem omogoča, da si pridobijo manjkajočo izobrazbo na dostopen način. Delavci pa bi morali to možnost bolje izkoristiti in se obenem zavedati svojega lastnega obstoja in napredka.
Prijave za študij ob delu na vseh stopnjah izobraževanja in vseh smereh oddajte v izobraževalno službo. V prošnji, ki je lahko lastnoročno napisana, naj bo jasno razvidno, kje in koliko časa združujete delo ter smer študija. Rok za oddajo vlog je 31. maj 1984.
Naša delovna organizacija razpisuje naslednje kadrovske štipendije:
1.	Papirniški tehnolog:
2.	Obdelovalec kovin:
—	strojni ključavničar
—	strugar
3.	Obdelovalec lesa:
—	mizar
—	tesar
4.	Obratni elektrikar:
—	jaki tok
IV. in V. stopnja
IV. stopnja IV. stopnja
IV. stopnja IV. stopnja
25 štipendij
4 štipendije 1 štipendijo
1 štipendijo 1 štipendijo
IV. stopnja	2 štipendiji
(Nadaljevanje na 5. strani)
Sindikalni sklepi — usmeritve vsem za boljše delo
Obdobje v začetku leta je nekako čas, ko delamo obračune za nazaj in sprejemamo načrte za bodoče obdobje. 27. januarja je konferenca osnovnih organizacij zveze sindikata imela občni zbor. Izvoljeni so bili novi člani, ocenjeno delo minulega mandatnega obdobja in sprejete smernice za bodoče delo. Poročilo predsednika objavljamo v celoti.
Od lanskega članskega sestanka konference OOZS v februarju je imel izvršni odbor 15 rednih in 3 izredne seje, seveda pa so predsedniki posameznih osnovnih organizacij sodelovali tudi na drugih sejah družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij. Na svojih delovnih sestankih smo obravnavali raznovrstno problematiko, s katero se delavci pri svojem delu srečujemo, od uveljavljanja gospodarske stabilizacije, poslovanja temeljnih organizacij, skupnih služb in delovne organizacije kot celote, reševali vrsto kadrovskih zadev, se zavzemali za čim boljše delovanje družbenega standarda, kulturno in rekreativno-športne dejavnosti kot enakovrednih dejavnikov delovnega in življenjskega procesa. Vmes pa je bila še vrsta raznovrstnih akcij, ki smo jih poizkušali kar najbolje izpeljati. Lahko rečemo, da so bila predmet naših razpravljanj vsa področja, še posebej pa smo se posvetili spremljanju rezultatov gospodarjenja, izvoznim dosežkom in problemom
(Nadaljevanje s 4. strani)
Pri papirniškem tehnologu sta skupaj napisani IV. in V. stopnja iz razloga, ker se vsi kandidati Vpisujejo skupaj, po 1. letniku pa se opravi selekcija. Tisti, ki dosežejo po zakonu o usmerjenem izobraževanju predpisani uspeh, gredo v V. stopnjo (papirniški tehnolog — tehnik), ostali pa ostanejo v IV. stopnji (papirniški tehnolog — papirničar). Pogoj za V. stopnjo pa je, da imajo kandidati ocene iz slovenskega jezika, matematike in kemije vsaj dobro (3).
K prošnji je treba priložiti:
— prijavo z vlogo na obrazcu DZS 8,40 (vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic), potrdilo o vpisu v šolo, overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov, ki živijo v družinski skupnosti, potrdilo o dohodku staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov), če so starši upokojeni, je treba priložiti odrezek od 'pokojnine za december 1983.
Kam prijavo oz. vlogo oddamo?
Na naslov:
Papirnica Vevče, DSSS, Vevška c. 52, 61261 Ljubljana-Polje (za kadrovsko štipendijo),
ali direktno v službo za izobraževanje, soba 8/1.
Prijave in vloge je treba oddati najkasneje do 15. julija 1984.
In do kdaj morajo biti štipendije podeljene?
Kadrovske štipendije morajo biti podeljene do 15. septembra 1984.
Vse ostale informacije lahko dobite v oddelku za izobraževanje Papirnice Vevče, tel. 485-535 int. 375.
V. Vilfan
v zvezi z nezadovoljivimi rezultati izvoza, pridobivanju dohodka in njegovi delitvi. Zadovoljivo lahko tudi ocenimo sodelovanje tako z občinskim sindikalnim svetom Moste-Polje kot z republiškim odborom sindikata dejavnosti naše panoge.
Pri svojem sindikalnem delu pa smo zopet lahko občutili nemoč vplivati na mnoge stvari celo v lastnem okolju, ker je čedalje več zadev predpisanih in določenih z administrativnimi ukrepi.
Velika naloga sindikalnih delavcev je vodenje predvolilnega in volilnega postopka. To je odgovorna naloga, saj je treba izbrati ljudi, ki bodo mnenja svoje delovne sredine znali pravilno zastopati na organih upravljanja in se pošteno odločati v imenu svojih sodelavcev, ne v svojem imenu. In še nekaj; biti morajo vestni in se udeleževati sej samoupravnih organov. Žal moramo ugotoviti, da tudi seje organov upravljanja Papirnice Vevče večkrat niso sklepčne, da je glasovanje zaradi komajšnje sklepčnosti na meji in da zaradi tega veliko pametnih predlogov ne najde pravočasno prave poti, česar posledica je večkrat moralna in materialna škoda. Prav zaradi tega smo na eni svojih zadnjih sej konference razpravljali o predlo-
gu, da bi v svojih samoupravnih aktih spremenili določila glede števila delegatov v nekaterih delavskih svetih, tako da bi za manjše dele delovnega procesa en, delegat zastopal dva dela. S tem ne bi omejevali pravice delavcev za odločanje, pač pa bi bilo takšno odločanje kvalitetnejše, saj bi lahko poiskali manj, a tiste boljše delegate, bolj vestne, ki bi zaupane naloge res kvalitetno izpolnjevali. Dobro vemo, kakšne težave imamo pri evidentiranju novih kadrov za kakšnekoli samoupravne in družbenopolitične organizacije — tudi za izvršne odbore OOZS — še posebej pa se težave pojavijo pri izbiri predsednika. Mnogi namreč iz različnih vzrokov odklanjajo prevzem dolžnosti, sploh pa predsedniške, z različnimi izgovori zaradi preobilice dela, ki pa res praviloma ostane na ramenih predsednikov. Ob predlogu o novem oblikovanju delavskih svetov se je pri članih izvršnega odbora pojavila
bojazen, da bi le ne bilo slučajno samoupravljanje okrnjeno, in so se bolj zavzemali za to, da je potrebno evidentirati takšne ljudi, ki bodo opravljali svojo delegatsko funkcijo s polno odgovornostjo. To nalogo smo si sicer zadajali v vsakem mandatnem obdobju, a nam nikoli ni v celoti uspela, kar je razvidno iz rezultatov prisotnosti na sejah in iz tega izhajajočega res zelo okrnjenega samoupravnega odločanja. Še precej slabša pa je slika pri delovanju delegacij za zbor združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, ki pa ni pereča samo pri nas, čeprav to ni opravičilo za nedosledno delo delegatov. Le-te smo večkrat spodbujali in jih spominjali na njihovo dolžnost, jih prosili, da obveščajo širšo bazo o sklepih skupščinskih sej, a v glavnem — Zj nekaterimi svetlimi izjemami — precej brezuspešno. Izboljšanje delovanja delegatskega sistema je naloga, ki ostaja ne samo sindikatu, ampak prav gotovo še kateri drugi instituciji.
Ena od odgovornih nalog sindikalnih aktivistov pri nas je bila pobuda za ureditev normativov dela v naši tovarni. To področje je bilo vrsto let zanemarjeno, zaradi česar je prihajalo do nemogočih anomalij v nagrajevanju po delu. Z načrtnim delom strokovnih služb ob podpori sindikata bomo tekom leta uredili tudi nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev.
Poglobljeno smo proučili osnutek novega pravilnika in samo-
upravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev; veliko stvari je bolje opredeljenih in določneje definiranih kot v sedaj veljavnih aktih; nove bomo sprejemali aprila z referendumom. Sicer pa se lahko pohvalimo, da se to področje v naši delovni organizaciji dokaj uspešno rešuje.
O obravnavi osnutka zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je konferenca OOZS organizirala celo okroglo mizo glede na to, da je bil nosilec te akcije sindikat in tudi zato, ker je to področje, ki zadeva prav vsakega delavca.
Izkristaliziralo se je precej umestnih pripomb, ki smo jih posredovali ustreznim organom. Naše pripombe niso bile osamljene, saj so bile rezultat razprav kompleksnega slovenskega združenega dela, pa kljub temu v celoti niso bile upoštevane in je skupščina sprejela predlog zako-
Občncga zbora konference OOZS v našem kulturnem domu sta se udeležila tudi novoimenovani sekretar republiškega odbora sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno-informativne dejavnosti Jože Veršič (levo) in podpredsednik občinskega sindikalnega sveta Franjo Vinko (desno), ki je dejal, da je bila na občinskem sindikalnem svetu aktivnost naše konference sindikata ocenjena zadovoljivo
Polde Trtnik
Marija Jozelj je prebrala poročilo nadzornega odbora, katerega član je tudi Franc Jagodič; finančno poslovanje konference je bilo v skladu s predpisi in neoporečno
na takšen, kot je bil s strani strokovnih služb pripravljen — z eno samo več ali manj nepomembno spremembo. Brez zadržka bi lahko ocenili to našo okrog-’ lo mizo, ki je bila zelo dobro pripravljena, za nestabilizacijsko zapravljeni čas.
Posvetili smo se tudi družbenemu dogovoru o delovnem času, in menim, da smo to pri nas uredili kar se da najbolj optimalno, v korist tako delavcev kot najracionalnejšega dela, četudi smo bili zaradi tega, ker smo šli malo mimo priporočil, rahlo očrnjeni — za krajši čas seveda.
Precej smo premlevali spremembe pravilnikov o delovnih
Novoizvoljeni predsednik konference OOZS Papirnice Vevče Ciril Jarc
Smernice za delo sindikata v bodočem obdobju je prebral dosedanji namestnik predsednika konference OOZS Ostoja Mata-ruga
razmerjih glede dopusta, za katerega smo bili mnenja, da je mladim delavcem omogočen prenizek dopust in smo osnovo nekoliko zvišali, obenem pa smo sklenili, da je potrebno določiti dela in naloge z najtežjimi delovnimi in zdravstvenimi pogoji, zaradi katerih naj bi delavcem na takšnih delih pripadal dopust preko zakonskega maksimuma. Seveda pa sindikat ni pristojen za določanje takšnih del in bi to nalogo, ki še ni izpeljana, morale opraviti strokovne službe in strokovni sveti tozdov.
Ob sodelovanju s člani izvršnega odbora konference je komi-(Nadaljevanje na 6. strani)
Novoizvoljeni člani izvršnega odbora konference OOZS Papirnice Vevče
1.	CIRIIL JARC — predsednik
2.	LEON KURENT ■— namestnik predsednika
3.	ALENKA MRHAR — sekretar
4.	JOŽI RAZDEVŠEK — predsednica komisije za delovne in življenjske razmere delavcev
5.	NACE ZAJEC — predsednik komisije za šport in rekreacijo
7.	MILJENKO RIGLER — predsednik komisije za odlikovanja in priznanja
8.	RUDI SMREKAR ml. — predsednik komisije za uresničevanje in razvoj samoupravljanja
9.	ADI BABNIK — aktivist Rdečega križa
10.	SONJA ILOVAR — blagajnik
IO konference pa sestavljajo tudi:
11.	VOJO STANCULOVIC — predsednik I. OOZS
12.	ALBERT KRAŠOVEC — tajnik I. OOZS
13.	FRANC KOCJANČIČ — predsednik II. OOZS
14.	MARJETA DOVJAK — tajnik II. OOZS
15.	RAFKO POTOČNIK — predsednik III. OOZS
16.	BORIS TRTNIK — tajnik III. OOZS
17.	ZDRAVKA DIMNIK — predsednica IV. OOZS
18.	MARJAN KOLENC — tajnik IV. OOZS
19.	MARJANA STRUBELJ — predsednica V. OOZS
20.	NADA KRANJČAR — tajnik V. OOZS
21.	ALENKA BAGGIA — predsednica VI. OOZS
22.	BOGDAN ROJŠEK — predsednik Vil'. OOZS
23.	MARIJA JALŠOVEC — tajnik VII. OOZS
24.	CIRIL ZUPANČIČ — predsednik konference sindikata I. in III. OOZS
Sindikalni sklepi — usmeritve vsem za boljše delo
(Nadaljevanje s 5. strani)
sija za delovne in življenjske razmere na predlog zdravstvene službe pripravila predlog za pre-ventivno-rekreativno zdravljenje in okrevanje naših delavcev v zdraviliščih in na morju.
Pomagali smo reševati težje socialne probleme, pomagali tistim, ki so jih prizadele nesreče — bodisi požar bodisi smrt ali drugo — ob uspešni pomoči občinskega sindikalnega sveta. Več o teh prizadevanjih lahko razberemo v poročilu komisije za življenjske in delovne razmere delavcev. Sklep konference pa je, da se v čim krajšem času v delovni organizaciji zaposli socialnega delavca, saj strokovni delavci v delovni skupnosti poleg svojega rednega dela ne morejo temeljito reševati in analizirati vedno večjih socialnih problemov, alkoholizma, neopravičenih izostankov z dela in drugih težkih zadev, med njimi tudi problema zaposlovanja invalidov.
Razdelitev sklada skupne porabe in regres za malice sta bila poleg ostale delitve dohodka vedno temeljito premleta. Na naših sejah so bila obrazložena sproti tudi ostala področja, saj so se strokovni delavci vedno odzvali pozivu na sejo. Tako ni šlo mimo sindikata periodično doseganje proizvodnih in izvoznih rezultatov, težave z nabavo domače in uvožene opreme ter surovin, vsakodnevne skrbi za zadovoljevanje proizvodnih potreb in za nemoteno proizvodnjo, prizadevanje za novimi vrstami blagovne menjave in možnosti izvoza, dnevne skrbi za likvidnost podjetja, odplačevanje anuitet in vsega ostalega. Pričakujemo, da se bo projekt obrata za beljeno lesovino le premaknil z mrtve točke in nam zagotovil več domače surovine, da bo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za osnovanje lastnih surovinskih fondov z vlaganji v hitro rastoče nasade iglavcev in listavcev, o katerem je tekla beseda tudi na naših sejah, le pognal korenine na plodnih tleh, da bodo sredstva, ki jih bomo prispevali za obnovitev šole tiska in papirja, dobra naložba v naše papirniške bodoče kadre.
Kritično moramo pripomniti, da je bila inventivna dejavnost premalo zastopana na naših sejah in da mora tudi sindikat v bodoče temu področju posvetiti večjo pozornost. Ne najboljši rezultati inventivne dejavnosti so med drugim tudi posledica premajhne angažiranosti poslovodnih in sindikalnih delavcev, čeprav vsi soglašamo s tem, da je v gospodarstvu predvsem danes izrednega pomena.
Pred kratkim smo obravnavali tudi osnutek samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v naši občini, katerega predlog so potrjevali delavski sveti.
Spremljali smo tudi ves čas delo komisije za razvid del in nalog, ki se že bliža zaključku. Seveda pa je bila ena naših velikih nalog tudi AKCIJA zaključni računi.
Podprli smo tudi predlog, da se poiščejo možnosti za nabavo računalnika za poslovno-informa-cijski sistem in dokončno obdela predlog za nabavo procesnega računalnika. Papirnica Vevče bi gotovo lahko in morala imeti že pred časom tako poslovne informacije obdelane preko računalniškega sistema, kot računalniško voden vsaj peti papirni stroj. Tega ne terja samo dvajseto stoletje, pač pa nujnost hitre in točne poslovne odločitve, ki je možna v danem kratkem in spreminjajočem se času na ta način, le tak način obdelave nudi mož-
nost velikih prihrankov sredstev in le s procesnim računalnikom je možno proizvajati več in bolje, kot nam nudijo sedanje peš poti, saj vemo, da so papirni stroji tako rekoč stoodstotno izkoriščeni, ‘rezerva je edinole še v boljši organizaciji dela.
Dotaknem naj se še nekaterih drugih področij našega delovanja. Ob delavskem prazniku 1. maju lani so bila na pobudo konferenc sindikata podeljena priznanja nekaterim našim delavcem za izjemen prispevek pri razvoju samoupravljanja v delovni organizaciji.
Delavski prvomajski shod, ki je vsako leto organiziran na Pečarju na pobudo in v organizaciji konference sindikata Papirnice Vevče, dobiva vedno širši pomen v občinskem in republiškem merilu.
Ponosni smo lahko tudi na lepo število krvodajalcev — okoli 380 jih je, ki so s svojim humanim dejanjem rešili že marsikatero človeško življenje. Na decembrskem srečanju se jih je zbralo žal malo; pojavilo se je tudi nekaj napak, ki jih bo treba v bodoče popraviti. Želja je, da bi srečanje naših krvodajalcev postalo tradicionalno in da bi se na njem zbrali polnoštevilno, tako kot se ob vsaki akciji v velikem številu odzovemo klicu na pomoč, i Lahko rečemo, da je skrb za športno-rekreativno in kulturno življenje naših delavcev vzorno urejeno. O tem ne bi razpravljal •v svojem poročilu, ker me bosta ■v tem dopolnila oba predsednika komisij.
. Tudi za učinkovito informiranje delavcev o samoupravni in
poslovni dejavnosti v delovni organizaciji je bilo dobro poskrbljeno. Težave pri delovanju je imela le komisija za razvoj samoupravljanja, o čemer bo predsednik tudi poročal v svojem poročilu.
Nisem podrobno zajel vsega dela konference sindikata Papirnice Vevče v zadnjem letu, vendar pa toliko, da sta njeno de-
DELEGATI POROČAJO:
S seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine posebne izobraževalne skupnosti (PIS) tiska in papirja v SR Sloveniji poroča VID VILFAN:
Pri obravnavi finančnega plana za delo PIS v letu 1983 smo delegati ugotovili, da zajema vse predvidene elemente za delovanje skupščine in njenih organov, pa tudi za pokrivanje najnujnejše specifike PIS. Ob postavki: delo strokovnega sveta — pa se je ugotovilo, da bo sredstev za sofinanciranje učbenikov z nizko naklado premalo in so predlagali, da se predvidi še 180.000 din za nemoten potek dela pri izdaji učbenikov.
Strokovni svet srednje šole tiska in papirja v Ljubljani je obravnaval problematiko vpisa. V letošnjem letu sta bila dva problema: 1. premajhen vpis za smer papirničar tako v Ljubljani kot tudi v dislocirani enoti v Krškem in 2. prevelik vpis deklet, kar je glede na specifiko in težavnost dela nezaželeno. V razpravi, ki se je razvila, je bil sprejet naslednji sklep:
V matični šoli in dislocirani enoti se podaljša vpis za smer papirničar. Strokovni delavci obeh šol pa še naprej skušajo z realnim prikazom možnosti zaposlitve vplivati na preusmeritev deklet za manj težavna dela. Z druge strani pa naj kadrovske službe v delovnih organizacijah pomagajo pri kadrovanju ustreznih kandidatov za to izobraževanje in pozneje za zaposlovanje.
Delegati skupščine PIS so z gradivom prejeli tudi programske zasnove, ki so bile dopolnjene z izhodišči za oblikovanje višjih in visokošolskih programov. Pri tem je bilo upoštevano pojasnilo, da so te programske zasnove izhodišča za nadaljnje razvijanje in dograjevanje izobraževalnega sistema v papirni in grafični usmeritvi. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje začetka izvajanja višjega in visokošolskega študija. Študij za naziv papirniškega inženirja in diplomiranega papirniškega inženirja bo možen že v jeseni 1984, najkasneje pa v letu 1985 na kemijski fakulteti v Ljubljani. Celo predmetnik je že znan in tako bomo papirničarji imeli možnost napredovati v svoji smeri, kar do danes ni bilo mogoče. Kandidati bodo lahko izbirali med I. in II. stopnjo s tem, da bo moral tisti, ki bo hotel iz I. stopnje še na II., opraviti diferencialne izpite iz fizikalne kemije in matematike »B«.
Veliko smo razpravljali o podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju in porabi sredstev za posodobitev srednje šole tiska in papirja v Ljubljani. Že v temeljih plana PIS tiska in papirja za obdobje 1981—1985 je bilo predvideno zbiranje denarja za
lovanje in pomen v globalu prikazana. Vedno več in večje naloge se nalagajo sindikalnim delavcem. V svojem poročilu sem obenem nakazal tudi nekaj nalog in usmeritev za bodoče obdobje.
O sklepih sindikata se mora sproti razpravljati v sleherni delovni sredini v tovarni, če hočemo, da se bo na tej osnovi krepila volja delavcev in politično razpoloženje za njihovo uresničevanje.
Izvršni odbori so dolžni in morajo spremljati izvajanje vseh sprejetih sklepov in s svojo dejavnostjo spodbujati k nenehnim usklajenim prizadevanjem vseh družbenopolitičnih dejavnikov v DO za uresničevanje zastavljenih ciljev. Vsi sklepi so obvezujoči, čeprav sindikalna konferenca ni mesto, kjer naj bi se delile konkretne zadolžitve in razčlenjevale
adaptacijo srednje šole tiska in papirja. V letu 1983 je bil postopek zaradi omejevalnih ukrepov ustavljen, z zakonsko spremembo v drugi polovici leta 1983 pa je bila spet dana možnost za te vrste investicij.
Akcija je zato sedaj ponovljena, podpisnice sporazuma pa naj bi se v začetku leta 1984 odločile na organih upravljanja o tem, ali pristopijo k obnovi.
Iz nadaljnje obrazložitve je razvidno, kaj z adaptacijo šola pridobi, kakšni so stroški v celoti in kakšen je del za Papirnico Vevče.
Cilji in nameni združevanja sredstev so:
V okviru obnovitve podstrehe in razširitve učnih kapacitet s 702,70 m2 površine bo šola pridobila dve učilnici s kabinetom, štiri splošne učilnice, večnamensko dvorano površine 169 m2 za konference, predavanja, interesne dejavnosti učencev itd., po potrebi pa tudi uporabno za dve splošni učilnici, dva kabineta za učitelje, obnovljene in razširjene delavnice 140 m2 površine za praktični pouk, v okviru rekonstrukcije kotlarne bodo zamenjani dotrajani kotli, nabavljena bo oprema in izvršena montaža pri adaptaciji podstrehe in izvedba instalacij ter ostalih del.
Predračunska vrednost investicij je: 40,816.610 din, in sicer za obnovitev podstrehe in kotlarne 31,929.950 din, obnovitev in razširitev delavnic 4,010.660 din, oprema in montaža 4,875.000 din.
Prispevek Papirnice Vevče znaša:
— TOZD	»BP«	din 658.490
— TOZD	»GP«	1.779.150
— TOZD	»TP«	1,742.340
— TOZD	»VE«	212.680
Papirnica	Vevče	bi svojo ob-
veznost izvršila po zaključnem računu iz poslovnega sklada. Sredstva so nepovratna.
naloge posameznih služb; konkretizacija nalog je stvar strokovnega dela in odgovorne organizacije, ki je usmerjena k jasno začrtanim ciljem, stvar samoupravnih organov pa je, da zadolžitvam pritisnejo pečat obveznosti, vztrajajo pri njihovem uresničevanju in ugotavljajo odgovornost, kadar niso uresničene. Sklepi konference pa so lahko le usmeritve nam vsem, da bomo vedeli, kje moramo največ zahtevati od sebe in od drugih.
Zahvaljujem se članom IO konference za pomoč pri delu, saj brez njihovega sodelovanja delo konference ne bi bilo uspešno.
Novoizvoljenim članom IO in njegovemu vodstvu pa želim kar največ uspeha pri razreševanju problemov, ki se postavljajo pred sindikat.
Polde Trtnik
Razlogi za akcijo so: spremenjena oblika poučevanja iz periodičnega v celoti, specializirane učilnice, interesne dejavnosti, za katere ni trenutno prostora, obseg praktičnega pouka, ki se izvaja na srednji šoli tiska in papirja, je bistveno večji, saj se odvija v celoti na šoli, razen za papirničarje, ki se izvaja v Papirnici Vevče.
Razširitev je predvidena na dvorišču, in sicer za praktični pouk knjigovezov in kartonažer-jev; v dosedanjih prostorih, kjer izvaja šola ta praktični pouk sedaj, pa bo praktični pouk tiskarjev; program »papirniški tehnolog« se izvaja v celoti na šoli, kar pomeni, da je potrebno urediti tudi specializirano učilnico za pouk laboratorijskega dela; hkrati pa bo šola imela boljše možnosti za organizacijo vseh vrst permanentnega izobraževanja odraslih ob delu in iz dela, saj bo pridobila z obnovo večnamensko dvorano.
Predsednik razpisne komisije za razpisana dela in naloge ravnatelja srednje šole tiska in papirja je prisotne delegate skupščine seznanil s kandidatom za opravljanje teh del in nalog. V regularnem času se je prijavila prof. Ivanka KORINŠEK, zaposlena na ŠCTP kot vodja VIP papirniški tehnolog. Ker mora v skladu s statutom šole dati svoje soglasje k imenovanju tudi skupščina PIS, so o tej kandidaturi razpravljali prisotni delegati skupščine PIS in sprejeli sklep: skupščina PIS tiska in papirja daje soglasje k izboru prof. Ivanke Korinšek za opravljanje del in nalog ravnatelja šole.
Člani odbora za planiranje in programiranje v PIS so predlagali, da se da pobudo strokovnemu svetu PIS tiska in papirja, da se čim prej pristopi k izdelavi novih programov, pri tem pa opozarjajo, da je potrebno paziti, da programi le ne bodo preveč splošni in s tem znanje učencev samo enciklopedično in nič več strokovno.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA
je imela v preteklem letu dve seji in predlagala 18 priznanj delavcem za dolgoletno delo. Po temeljnih organizacijah je bilo predlagano in podeljeno naslednje število priznanj: TOZD Tehnični papir 9, TOZD Grafični papir 3, TOZD VETA 1, TOZD Blagovni promet 2, TOZD Družbeni standard 1, DSSS 1.
Priznanja so bila podeljena na proslavi delavskega praznika 1. maja, 26. aprila 1983.
Miljenko Rigler
Občni zbor konference OOZS je uspešno potekal pod vodstvom delovnega predsednika Izidorja Furlana in članov Marjane Štrubelj in Franca Kocjančiča
Zanimivi sklepi
Prizadevno in vztrajno delo obrodilo bogate kulturne sadove
Stalna akcija sindikata za organiziran razvoj kulturne ustvarjalnosti in kulturnega življenja v naši OZD daje vedno boljše rezultate. Za to akcijo in za izvrševanje njenih nalog skrbi komisija za kulturo pri konferenci OOZS. V svojem, do danes 10-let-nem mandatu, je svoje delo razvijala v glavnem v naslednjih dejavnostih: organizacija ter izvedba proslav in prireditev, glasbena dejavnost, ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, posredovanje vstopnic, knjižničarstvo, likovna dejavnost, zbiranje članov Prešernove družbe in za vse te dejavnosti uspešno izvedbo obveščanja in propagande. Vse te dejavnosti izvajajo odbori po navedenih skupinah, izhajajoč iz letnega načrta dela, ki je časovno določen in finančno ovrednoten.
Izvrševanje lanskega letnega načrta je bilo naslednje:
skem Koroškem in moščanskih kulturnih skupin 25. junija v Zajčji dobravi, je naš odbor za prireditve skupaj s komisijo organizacijsko sodeloval v veliki meri.
Proslava dneva republike je bila po dogovoru organizacijsko in izvedbeno v domeni komisije za kulturo pri krajevni skupnosti. To je bila edina akcija v celotni organizaciji komisije za kulturo pri KS in še ta ni bila uspešno izvedena.
Izredno so uspele tudi novoletne prireditve z obiskom dedka Mraza. Na treh predstavah Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je gostovalo v našem kulturnem domu, so se poveselili in razvedrili gojenci VVZ Vevče oziroma vseh njegovih enot, učenci prvih in drugih razredov osnovnih šol Polje in Sostro ter vsi drugi otroci naših delavcev.
združenja. Sodeloval je tudi na srečanju kulturnih skupin v Zajčji dobravi.
Posredovanje vstopnic
Vstopnice razdeljujemo preko vse sezone za MGL, Dramo in Opero. Največ zanimanja je bilo za MGL, za katerega prireditve smo razdelili 190 vstopnic, za Opero 83 vstopnic, za Dramo pa samo 5 vstopnic. Vključili smo se tudi v program Cankarjevega doma in v prvem letu razdelili 22 vstopnic.
Med ostalimi prireditvami je bilo največ navdušenja za zabavno prireditev ob dnevu žena — 200 vstopnic, sledijo pa: Beli koncert za naše smučarje — 125 vstopnic, cirkus ZSSR —	101
vstopnica, mednarodni poletni festival Križanke — 99 vstopnic,
Blagajniško poročilo: Sonja Ilovar
Nace Zajec
Organizacija ter izvedba proslav in prireditev
V	programu za preteklo obdobje si je odbor za prireditve začrtal 15 kulturnih prireditev, ki naj bi se odvijale v kulturnem domu Vevče ob delnem sodelovanju kulturne komisije krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj.
V	počastitev slovenskega kulturnega praznika je bil 4. februarja organiziran pevski koncert, na katerem sta sodelovala mešana pevska zbora Metalka in Vevče ter recitatorka, ki jo je angažirala komisija za kulturo pri krajevni skupnosti. Ob dnevu žena je VVZ Vevče pripravil proslavo za matere otrok, ki so vključeni v to varstveno ustanovo.
S proslavo, ki jo je komisija za kulturo organizirala v sodelovanju s konferenco sindikata naše tovarne, smo slovesno počastili dan OF in delavski praznik 1. maj.
Ob sedaj že tradicionalnih vevških kulturnih dnevih, ki so potekali od 20. do 24. junija, se je zvrstila vrsta pestrih prireditev, ki so pri obiskovalcih — in teh 5e bilo vedno veliko v dvorani 7~ naletele na zelo ugoden odmev m to od razstave Foto-kino kluba, koncerta Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, plesnega večera s predstavitvijo klasičnih, latinsko-ameriških in sodobnih — modernih plesov do akrobatskega rock n’ rolla, koncerta Mešanega Pevskega zbora Vevče, zabavnoglasbenega večera do razstave naših likovnikov v modrem salonu tozda Veta.
Tudi na srečanju kulturnih skupin iz Žitare vasi na avstrij-
Odbor za prireditve je sodeloval tudi pri organizaciji tradicionalnega srečanja naših upokojencev.
V programu prireditev so bili načrtovani še trije kulturni večeri v jesenskem času, in sicer dramska predstava, večer opernih arij in gostovanje Janeza Hočevar j a-Rifleta s Svejkom. Zaradi prostorskih težav pihalnega orkestra in pevskega zbora, ki sta morala svojo dejavnost zaradi preureditve glasbenega doma časovno uskladiti in prenesti v Kulturni dom Vevče, teh predstav ni bilo možno izvesti. Vendar pa je odbor že konec letošnjega februarja organiziral predstavo Švejka in tako svoj program v celoti izpeljal.
Glasbena dejavnost
V tej dejavnosti je poleg zbiranja igralcev na ljudske inštrumente, ki še vedno ni v zaključni fazi, v glavnem dejavnost mešanega pevskega zbora, ki pod strokovnim vodstvom tov. Aste Jakopič iz leta v leto dosega boljše rezultate. Poleg stalnih letnih nastopov, kot so: celovečerni letni koncert v KD Vevče, koncert v kulturnem domu Španski borci, sodelovanje v programu proslave občinskega praznika, sodelovanje na reviji občinskih pevskih zborov, sodelovanje na proslavah in prireditvah, ki so v našem kulturnem domu, sodelovanje na pevskem taboru v Stični, je bil v preteklem letu kot edini pevski zbor naše občine vključen v pevsko prireditev »Naši dosežki« v Cankarjevem domu, kjer so nastopali najboljši amaterski pevski zbori Ljubljanskega pevskega
zabavne prireditve v hali Tivoli 74 vstopnic in obisk Tržaškega gledališča — 73 vstopnic.
Vseh skupaj je bilo razdeljenih 915 vstopnic, napredek glede na leto 1982, ko smo razdelili 575 vstopnic, kljub večjemu lastnemu prispevku za vstopnice, ker so se cene vstopnic precej povišale.
Ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti
Organizirani so bili štirje ogledi in sicer:
11. 6. 1983 — ogled rimskih izkopanin v Šempetru, Savinjskega gaja in Logarske doline; udeležilo se ga je 47 članov.
30. 9. 1983 — S sofinanciranjem OOZS je bil organiziran ogled naravnih lepot Zadra in Kornatskih otokov. Ogleda se je udeležilo 45 članov.
22. 10. 1983 — Goriška brda, kjer je bil poleg ogleda vinske kleti še ogled samostana in grobnice zadnjih Burbonov na Kostanjevici ter rojstne hiše Alojza Gradnika v Medani; udeležilo se ga je 46 članov.
17. 12. 1983 — Ogled razstave Mimare in Meštroviča v Zagrebu. Razstavi si je ogledalo 27 članov kolektiva.
Vseh štirih akcij se je skupno udeležilo 165 članov, in sicer iz proizvodnih OOZS 96 članov in iz ostalih 69.
Procentualno so bile vse OOZS približno enako udeležene. Vidi pa se, da je večje zanimanje za tiste oglede, pri katerih je v programu tudi družabno srečanje.
Knjižničarstvo
Knjižni fond sindikalne knjižnice obsega 2637 knjig. Vsako leto
dokupimo približno 90 knjig. V knjižnico je včlanjenih 134 članov, kar je 64 več kot v letu 1982. Tako se je število članov povečalo skoraj za 100 %>, je pa to še vedno le 10 procentov vseh zaposlenih. V lanskem letu je bila tudi ena od akcij razširiti zanimanje za branje knjig. Akcija je uspela, izvedli pa smo jo tako, da smo teden dni v papirniški restavraciji ob času malice imeli razstavo knjig, nabavljenih v zadnjih dveh letih in vpisovali nove člane, ki so si knjige tudi že izposodili. Teh 134 članov si je v letu 1983 izposodilo 1420 knjig, kar je skoraj 10 knjig na posameznika.
Večje je tudi zanimanje za revije Moj mali svet, Naš dom, Naša žena, Življenje in tehnika, Obzornik, Otrok in družina in Sodobnost.
Vse te usluge knjižnica nudi redno vsak torek od 14. do 15. ure in vsak četrtek od 18. do 19. ure.
Likovna dejavnost
Naša likovna skupina šteje 5 članov, ki so organizacijsko oz. strokovno vključeni tudi v ZKO občine Moste-Polje. Število njihovih akcij ni majhno: razstava ob slovenskem kulturnem prazniku, razstava ob otvoritvi ateljeja tozda Veta in še posebej modrega ateljeja, organizacija razstave akademskega slikarja Veljka Tomana, udeležba na likovni koloniji Zagorica 83, samostojna razstava člana v avli festivalne dvorane ob obletnici Kluba koroških študentov, razstava ob krajevnem prazniku v okviru vevških kulturnih dnevov, razstava iz slikarske kolonije v OŠ Videm Dobrepolje v Zagorici in sodelovanje na zaključni razstavi v delovno-var-stvenem zavodu Ponikve (eno likovno delo je bilo podarjeno organizatorju kolonije), samostojna razstava člana na avstrijskem koroškem v Ločah pri Baškem jezeru, sodelovanje pri popisu in restavriranju ter novemu ovrednotenju umetniških slik Papirnice Vevče, obisk na razstavi Anteja Mimare-Topiča in Meštroviča v Zagrebu in priprava razstave del likovne skupine tovarne Nikola Tesla iz Zagreba, ki je bila posve-
čena umrlemu članu naše likovne skupine Matjažu Vidrgarju.
Zbiranje članov Prešernove družbe
Pri tem nismo zabeležili kakšnega večjega uspeha. Menimo, da zato, ker se marsikdo zaradi vedno dražjih knjig raje odloči za članstvo v knjižnici, kot pa za članstvo v Prešernovi družbi.
Obveščanje in propaganda
Skupina, ki ima na skrbi obveščanje in propagando, je tudi v preteklem letu zabeležila lepe uspehe. Za vse naše kulturne akcije je izdelala plakate in scene. Zaradi svoje sposobnosti pa je bila naprošena za izdelavo scene ob srečanju kulturnih skupin iz Žitare vasi in moščanskih kulturnih skupin v Zajčji dobravi.
Ob vsem naštetem upravičeno lahko ugotovimo, da smo naše kulturne naloge za leto 1983 uspešno izvedli, v nekaterih skupinah smo naredili celo več, kot smo načrtovali.
Letos beležimo še poseben dogodek — 10 let organiziranega kulturnega dela v naši sindikalni organizaciji. Do leta 1975 so bili samo formalni kulturni referenti z edino dejavnostjo — sindikalna knjižnica. Z reorganizacijo sindikata po osnovnih organizacijah in konferenco sindikata pa smo ustanovili komisijo za kulturo, ki je pričela z organizacijo proslav in prireditev takoj na začetku le s tujimi skupinami. Načrtno delo je rodilo lastne skupine, ki so se tekom let izpopolnjevale, in število članov — delovnih — v odborih je naraslo od začetnih 7 na današnjih 34. Sedanji uspehi pa so znani. Od ustanovitve komisije za kulturo do danes sva ves čas ostala še dva in sicer Sonja Garbajs in moja malenkost, drugi člani pa so se več ali manj menjavali., V zadnjih letih nam je uspelo, da so člani komisije stalni, da niso vezani na mandat, so zanesljivi, vztrajni in današnji uspehi na kulturnem področju so vidni tudi zaradi njih.
Nace Zajec
Delovanje komisije za uresničevanje in razvoj samoupravljanja je v zastoju
Zato pa se pojavljajo motnje v delovanju samoupravljanja ob konkretnih problemih in slabih medsebojnih odnosih. Vsekakor so izraz nezadovoljstva določene kategorije delavcev s svojim socialnim in ekonomskim stanjem. To pa ni usmerjeno proti samoupravnim odnosom v organizaciji združenega dela in zunaj nje, nasprotno, bolj so reakcije na zgolj »deklarirane« samoupravne odnose in delitev sredstev OZD.
Žal pa te motnje ostajajo v ožjem krogu sodelujočih in tistih sokrivcev, ki nočejo teh nepravilnosti razkriti in jih javno ožigosati.
Sama komisija pa tudi ni sposobna, da bi ugotavljala te nepravilnosti in bila s tem branilec samoupravi j anja.
V letu 1983 je imela komisija dva sestanka. To pa ne pomeni, da smo bili zadovoljni s samoupravljanjem v naši delovni organizaciji. Vsak član DO bi lahko po potrebi sklical sejo in predložil v obravnavo napake, ki se pojavljajo v samoupravnem delovanju. Mislim pa, da ni bilo kršitev, ki bi jih imenovali nesa-moupravljanje pa čeprav delo delegatov in vseh komisij še ni zaživelo tako, kot bi bilo potrebno za nemoteno razvijanje samoupravljanja predvsem v zdajšnjih časih, ki so težki za večino delavcev, ki nimajo dovolj velikih osebnih dohodkov in ko se otepamo z zelo nestabilno situacijo pri nas in v svetu. Ne smemo
Boris Vrščaj
podleči slabim vplivom in se vdati v usodo, da mi itak ne odločamo o svojem delovanju, življenju in proizvodnji, v kateri smo. Povečati moramo svoje napore in več proizvajati, da bomo lahko prodali več, ne da bi povečali cene svojih proizvodov.
Le s skupnimi močmi bomo do-( segli boljši položaj v gospodarstvu in s tem izboljšali tudi delovanje in razvoj samoupravljanja.
Boris Vrščaj
PROBLEMSKA KONFERENCA ZK:
Gospodarjenje in aktivnost v zaostrenih pogojih
Po praksi sodeč je treba vsaj enkrat letno sklicati problemsko konferenco ZK v delovni organizaciji. Na njej naj bi se razpravljalo in reševalo probleme, ki so skupnega pomena za DO. Na takšni konferenci pa se ocenjuje tudi delo OOZK, kakor tudi njenih članov.
Na naši zadnji problemski konferenci, ki je bila 19. decembra lani, smo obravnavali gospodarjenje v zaostrenih pogojih ter aktivnost članov ZK za premagovanje gospodarskih razmer v DO.
Uvodno besedilo je podal tov. Kogej; orisal je gospodarsko situacijo in probleme, ki jih imamo oziroma, ki jih je potrebno rešiti.
Naše obveze so zelo velike, predvsem do inozemskih kreditov, poleg tega pa je potrebno zagotavljati sproti redno proizvodnjo.
Na domačem trgu je potrebno doseči krajše plačilne roke ter postaviti vse kupce v enak položaj. Težave imamo z ostanki papirjev, ki so bili namenjeni izvozu. Tak-
šne viške je težko prodati in zaradi njih je finančni učinek slabši.
Padec izvoza je očiten, vendar ne toliko količinsko, kot vrednostno. Znano je, da so cene papirjev na svetovnem trgu padle, poleg tega pa je prisotna tudi huda konkurenca, kar otežuje plasma naših papirjev v izvozu. Zato je potrebno kvaliteto proizvodov držati na najvišjem nivoju.
Da smo lahko nabavljali repro-material, smo bili prisiljeni kupovati devize doma, kar pa nam je povzročalo še dodatne težave.
V delovni organizaciji je usmerjeno veliko naporov v iskanje vseh mogočih načinov za prodajo naših proizvodov v tujino. Pogovori tečejo o večjem izvozu tapet v ZDA in v dežele EGS.
Na konferenci smo obravnavali tudi razvoj naše DO. Naš dolgoročni razvoj je jasen, sprejet na samoupravnih organih, vendar pa je bilo poudarjeno, da se mora Investicijsko-razvojna služba zavzemati tudi za druge probleme,
kot so npr. oprema za papirne stroje, uvajanje domače opreme k papirnim strojem, nadomestni deli itd. Ugotovljeno je, da je sicer na tem področju že precej narejenega, vendar pa rezultati še niso vidni.
Finančni rezultat v letu 1983 je bil dokaj dober, kljub težavam, ki so se pojavljale med letom. Rezultat pa bi bil dosti boljši, če se ne bi med letom podražile vse surovine in repromateri-ali; nekateri materiali so se podražili tudi za 100 in več odstotkov. Poleg podražitev pa je bilo potrebno odšteti za te materiale tudi participacijo v devizah, ker bi drugače dobavitelji enostavno prekinili dobave.
Na problemski konferenci smo ugotovili, da je položaj res težak, ni pa nerešljiv. Pričakujemo, da bodo vsi delavci v naši delovni organizaciji položaj vzeli resno in se vsi potrudili za boljše delo in večjo delovno storilnost.
Leon Kurent
Skrb za življenjske in delovne razmere delavcev
S Prešernovim recitalom v izvedbi likovnega ustvarjalca iz Mladinske knjige Edija Severja (tretji levo) smo pričeli na dan slovenskega kulturnega praznika — 8. februarja slovesnost ob otvoritvi razstave likovnikov tiskarne Mladinska knjiga v našem modrem ateljeju. Ti za nas doslej nepoznani likovniki so nam s svojimi razstavljenimi deli nudili enkraten umetniški užitek in res je prava škoda, da v svoji domači hiši nimajo razstavnega prostora. »Z veseljem ugotavljamo, da so likovniki Mladinske knjige izpopolnili naša kulturna dejanja, z veseljem toliko bolj, ker so to ravno likovniki iz delovne organizacije, ki je eden naših največjih poslovnih partnerjev in še toliko bolj z veseljem, ker je to ravno na današnji dan,« je dejal direktor Papirnice Vevče Stane Ermenc (v sredini).
»Res smo lahko zadovoljni, da obstojajo še ljudje, ki ob svojem vsakodnevnem delu tudi še kaj drugega ustvarjajo; prijeten je občutek, da smo sodelovanje med obema delovnima organizacijama razširili iz poslovnega tudi na prijateljsko, kulturno, širše družbeno področje«, je dodal vodja komerciale v tiskarni Mladinska knjiga tov. Korenjak (desno).
V. B.
DELEGATSKO VPRAŠANJE:
Kdaj bodo vsi učbeniki za usmerjeno izobraževanje pravočasno na razpolago učencem in učiteljem?
Komisija za življenjske in delovne razmere, ki deluje v sklopu konference sindikata, je na svojih sejah obravnavala področja, ki so bistvenega pomena za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer zaposlenih delavcev. Medtem, ko so bila področja pretežnega dela socialne varnosti zaposlenih obravnavana na ravni konference oziroma na komisiji za družbeni standard, pa smo člani komisije za življenjske in delovne razmere delavcev obravnavali področja pomoči za letovanja, problematiko alkoholizma, osnutek zakona o pokojninsko-invalid-skem zavarovanju, pripravo predlogov pomoči zaposlenim delavcem in druga pomembna področja. Tako so člani sveta za življenjske in delovne razmere na predlog posameznih izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata in zdravstvene službe predlagali za 10 delavcev preventivno-rekreativno zdravljenje v Poreču, 30 delavcev pa je letovalo na morju oz. v zdraviliščih.
Problematiko alkoholizma, ki je je že dlje časa prisotna tudi v naši DO, smo obravnavali, skupaj
Med ostalimi akcijskimi usmeritvami izvršnega odbora prve osnovne organizacije ZS je bilo v planu tudi srečanje z izvršnim odborom sindikata delovne organizacije Saturnus. Organizacijske priprave in dogovori so pripeljali do tega, da smo si ogledali njihove proizvodne obrate v TOZD Embalaža.
Vodstveni delavci Saturnusa so pokazali veliko pripravljenosti za izmenjavo aktivnosti s področja organizacije sindikata. Naš namen je bil predvsem, da se seznanimo z delovnimi in življenjskimi pogoji njihovih delavcev. Podobno sodelovanje je že teklo z odborom za družbeni standard med obema delovnima organizacijama in to več ali manj v spontani obliki. Izkušnje so pokazale veliko pomembnost sodelovanja prav pri razreševanju stanovanjskih in socialnih problemov delavcev, zaposlenih v teh dveh delovnih organizacijah.
15. decembra smo šli tako na
s konferenco sindikata in zdrav-stveno-varstveno službo pa smo za člane konference in izvršilnih odborov ter odgovorne delavce v neposredni proizvodnji pripravili strokovno predavanje na temo »Boj proti alkoholizmu«. Navzoči, ki so se udeležili predavanja, so ga ocenili kot zelo koristnega.
Sodelovali smo pri javni obravnavi osnutka novega zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju ter skupaj s konferenco sindikata pripravili na temo osnutka okroglo mizo, pripombe pa posredovali občinskemu sindikalnemu svetu. Komisija je na pobudo izvršnih odborov preko konference sindikata zaprosila občinski svet za denarno pomoč za pet naših delavcev, ki živijo v težkih socialnih razmerah. Le-tem je bila dodeljena enkratna denarna pomoč v skupnem znesku 56.000,00 din. Rezultat solidarnosti vevških papirničarjev je tudi postavitev hiše Jelovica našemu delavcu Antonu Vodniku. Zaključna dela zanjo gredo h koncu, kaj več o tem pa bomo za člane delovnega kolektiva napisali v eni prihodnjih številk našega glasila.
obisk v Saturnus. Pri vhodu v tovarno so nas pričakali njihovi predstavniki sindikata in nas ljubeznivo povabili na kratek razgovor v sejno sobo obrata Embalaža. Ob predstavitvi njihove organiziranosti sindikata je kajpak stekla beseda tudi o proizvodni problematiki. V razgovoru je bilo navedenih nekaj zelo sorodnih problemov glede nemotene proizvodnje in redne dobave ustreznih surovin, ki so tudi pri njih v večini iz uvoza. Nadalje smo se pogovarjali o kadrovski strukturi ter sezonskem delu, o njihovih izvoznih usmeritvah in zahtevnosti trga z veliko konkurenčnostjo sorodnih proizvodov.
Po živahni in plodni razpravi smo se napotili v proizvodne obrate. Čeprav je to star del proizvodnje, sta red in čistoča na visokem nivoju. Pred slovesom smo še ob zdravici pokramljali o tem in onem in sklenili, da bomo takšno sodelovanje gojili tudi v bodoče.	Ciril Zupančič
Obiski pri bolnih sodelavcih so bili tudi tema razprav naše komisije. Še posebno velja pohvaliti za to skrb tov. Jagodičevo. Člani komisije predlagajo, da se obiski pri bolnih nadaljujejo, od 1. 3. 1984 pa se znesek za enkratno pomoč tistim, ki so več kot tri mesece v bolniškem staležu, poveča na 3000 din, sredstva pa se v ta namen zagotovijo v skladu skupne porabe.
Zaostreni pogoji gospodarjenja, kakor tudi padec življenjskega standarda odpirajo vrsto vprašanj, katerim bo potrebno v bodoče nameniti veliko pozornosti. Aktivnost našega bodočega dela bo temeljila tako na usmeritvah 3. konference ZSS, področju delovnih in življenjskih pogojev v zaostrenih pogojih gospodarjenja, sklepih 10. kongresa ZSS in problematiki naše DO ter usmeritvah tako občinskega kot republiškega sveta ZSS. Skupaj s konferenco sindikata in IO OOZS pa želimo izvajati takšno socialno politiko, ki bo nudila slehernemu zaposlenemu potreben življenjski standard in socialno varnost. Komisija je ocenila tudi izvajanje socialne politike, ki smo jo izvajali na ravni DO, njene glavne značilnosti pa so naslednje:
Področje stanovanjske politike, kot enega najpomembnejših področij socialne politike, smo izvajali na ravni DO. Čeprav smo v letu 1983 uspešno rešili vrsto perečih stanovanjskih problemov, pa ostaja nerešena stanovanjska problematika še vnaprej.
Področje prehrane med delom — kot enega pomembnih dejavnikov za zdravje, večjo delovno storilnost in počutje delavcev, ocenjujemo v naši DO kot zadovoljivo.
Oddih in letovanje sta v naši DO urejena v skladu z razpoložljivimi kapacitetami. Glede na pomanjkanje prostih kapacitet pa načrtujemo nakup novih.
Tudi varstvo pri delu je področje, ki je v naši DO dobro urejeno, poskrbljeno pa je tudi za varstvo otrok zaposlenih staršev.
Kljub težji gospodarski situaciji želimo v Papirnici Vevče nivo standarda zaposlenih delavcev ohraniti na dosedanji ravni. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na dejstvo, da je delitev po delu bistvena materialna in moralna spodbuda delavcem za povečanje tako osebnega kot družbenega standarda zaposlenih.
Joži Razdevšek
Za osvetlitev problema, zakaj primanjkuje učbenikov za srednje usmerjeno izobraževanje, je Zavod SR Slovenije za šolstvo na kratko prikazal proces nastajanja učbenikov, ki je v vseh fazah zahteven in dolgotrajen.
Strokovna služba, ki skrbi za izdajanje učbenikov, je Zavod SRS za šolstvo. Zavod ugotavlja potrebe po učbenikih na podlagi novih ali prenovljenih učnih načrtov in predmetnikov. Vsakoletni program priprave učbenikov sprejemajo strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje in strokovni sveti posebnih izobraževalnih skupnosti. Na podlagi tega zavod objavi razpis za avtorje učbenikov. Avtor, ki se prijavi na razpis, mora predložiti najprej koncept učbenika in didaktični vzorec ene učne teme po učnem načrtu. Če je njegov koncept sprejet, sklene avtor z zavodom pogodbo o pisanju rokopisa, ki ga mora predložiti do določenega roka. V posebnih aktih, ki urejajo pripravo in potrjevanje učbenikov, so določeni kriteriji, ki jih mora rokopis slehernega učbenika izpolnjevati, da je sprejet, npr. obseg učbenika je predpisan z letnim fondom ur, skladnost rokopisa z učnim načrtom, znanstvena pravilnost v podajanju vsebine, idejni vidik interpretacije, pravilen jezik in terminologija, metodično-didaktično oblikovanje itd. Rokopis ocenjujejo recenzenti.
Za izbiro recenzentov prav tako obstajajo kriteriji, kajti recenzenti so soodgovorni za kvaliteto učbenika, zato so tudi navedeni v učbeniku. Vseh faz v procesu nastajanja učbenika je po katalogu opravil in nalog urednika, ki delo izpelje in koordinira na Zavodu SR Slovenije za šolstvo, trideset. Šele nato nastopijo založniki in njihove strokovne službe (tehnični uredniki, lektorji, korektorji, ilustratorji in drugi), ki pripravijo rokopis za tisk. Založbe so glede rokov odvisne od tiskarn, nemalokrat pa vpliva pravočasna preskrba s papirjem na izid. Za-
ložbe normalno potrebujejo 6 mesecev, da učbenik izide. Ob takšnem številu učbenikov, ki nastajajo sedaj, bi zavod moral imeti močno okrepljeno strokovno službo na tem področju. Oddelek za učbenike na zavodu dela z enakim številom delavcev (10 urednikov) kot prej vsa leta, čeprav je v letih pred reformo izšlo na leto okrog 10 učbenikov, sedaj pa jih imamo na leto v pripravi okrog dvesto.
Zavod ima velike težave s pridobivanjem avtorjev, zlasti za predmete, ki so uvedeni na novo, ali pa za učbenike za nekatere strokovno-teoretične predmete, ki še nimajo tradicije.
Doslej je izšlo za srednje izobraževanje 170 novih učbenikov, v tisku jih je še 30. V pisanju so učbeniki za četrti letnik, vendar se tudi tu pojavlja problem avtorjev pri nekaterih predmetih in problem nizkih naklad pri učbenikih za strokovno-teoretične predmete. Zavod je pripravil tudi program skript za te predmete. Kljub težnji, da bomo gradiva razmnoževali na najcenejši možni način, je vseskozi odprto vprašanje visokih cen papirja, tiska oziroma razmnoževanja in drugih storitev.
Zavod SR Slovenije za šolstvo je vložil velike napore v to, da so učenci srednjih šol dobili kompletne učbenike za prvi letnik, večino učbenikov (razen za nekatere strokovno-teoretične predmete) za drugi letnik, prav tako je končal pripravo učbenikov za temeljne predmete za tretji letnik (v tisku je še velik del teh učbenikov, ki bodo izhajali postopno). Učbeniki za četrti letnik so v pripravi in bodo izšli tako kot v prejšnjih letih — večina do začetka šolskega leta 1984/85, sicer pa postopno med letom. Učbeniki so normalno nastajali v poprečju 3 do 4 leta, sedaj pa je čas nastajanja učbenikov mnogo krajši, kar pa bistveno ne sme vplivati na zahtevnost glede kriterijev, ki jih mora učbenik izpolnjevati.
Delovni in prijateljski obisk v Saturnusu
Direktor DO Stane Ermenc je našim najnovejšim upokojencem ob zahvali za njihov doprinos k razvoju tovarne zaželel dobrega počutja v družinskem krogu, da bi čim dlje kar se da zdravi uživali zasluženo penzijo in se papirnice spominjali predvsem v dobrem
Poslovili so se
DANES MLADI SPLOH NE VEDO, KAJ SE PRAVI TRDO DELATI
Z letošnjim letom je odšla v pokoj tudi ANA MARKELJC. Kljub težkim poškodbam hrbtenice, kolkov in kolenskih sklepov ji ni bila dana invalidska upokojitev, pač pa se je upokojila normalno, ko je s težavo izpolnila prve možne pogoje.
Službenih let tov. Ana res nima priznanih veliko, čeprav je morala vsa leta trdo delati. Tedaj, ko je imela ona majhne otroke, za varstvo ni bilo tako poskrbljeno, kot je danes. Zato je morala
žgane vasi na Rebčah, ki so se ga udeležili tudi vevški papirni-čarji. Bila je tudi članica v ženski gasilski četi, ki smo jo včasih imeli.
To drugo polovico, zadnjih dvajset let, je tov. Ana delala v papirni dvorani kot prebiralka — števka.
VEDNO SEM KOT TESAR IMEL PREMALO PROSTEGA ČASA
Kot izkušen tesar je LOVRO JEREB prišel leta 1974 v Papirnico Vevče. Deset let prej pa je delal
to na roko!, delal pri holandcih, v brusilnici, pri zidarjih, v papirni dvorani, na drugem papirnem stroju in od leta 1968 dalje na premazu. Lahko trdimo, da pozna tovarno prav v njeno drobovje. Le na peti stroj ni želel iti delat in je svojo zasluženo upokojitev dočakal zvest premazu kot vodja dodelavnega stroja.
Tudi Vinko je eden tistih naših delavcev, ki se še spominjajo »Sikanja« težkih vagonov s konji, od katerih noben par ni zdržal več kot eno leto. Pa izdelave papirja za potne liste na prvem papirnem stroju in uniformirane straže pri tem, pa sekanja drv za
Lepo vzdrževan kulturni most likovnih skupin Nikola Tesla iz Zagreba in Papirnice Vevče
Precej organizacijskih težav je bilo treba prebroditi, da je do postavitve razstave likovnih del zagnanih likovnikov iz tovarne telekomunikacijskih naprav Nikola Tesla Zagreb le prišlo v našem modrem ateljeju. In tako je bila pred nami že druga likovna razstava te zagrebške skupine in tretja razstava od pričetka sodelovanja. Izmenjava razstav, srečanj in izkušenj teče že tretje leto. Prvo likovno srečanje smo zabeležili 1982. leta.
min; ob njih bi njegovo oko gotovo dolgo postalo.
Razstava je doživela velik odmev in dobila mnogo pohval. Med vevškimi ljubitelji likovne umetnosti je vzbudila veliko zanimanja tudi zato, ker so za svoje stvaritve likovniki Nikole Tesla uporabili vevški ročno izdelani akvarelni papir.
Največ zanimanja so vzbudila številno zastopana dela Gojka Nikoliča in vsakomur bo ostal v spominu njegov Kaptol.
	■B	L 1	• / * IŽKv*.	'jan?5*# -
		§F J	j
			E -'Ij. |
Cvetni aranžmaji zagrebških likovnikov so bili razstavljeni v spomin na Matjaža Vidrgarja
Utrinek z razstave likovnikov Nikola Tesla iz Zagreba v modrem ateljeju tozda Veta
Osebno izkaznico likovne sekcije Nikola Tesla smo spoznali že °b njeni prvi predstavitvi na Vevčah. Tokrat so se s svojimi likovnimi stvaritvami predstavili: Ankica Kosovec, Nedeljko Medvedec, Gojko Nikolič, Danko Pri-°arič, Ljiljana Surina, Vesna Vujič in Vedrana Zaminovič.
Razstava je bila tematsko posvečena spominu na Matjaža Vidrgarja, umrlega člana likovne skupine Papirnice Vevče. Mehki rožni akvareli, ustvarjeni z občutkom vodeče strokovne roke, so bili razstavljeni Matjažu v spo-
Vsa razstavljena dela so prikazala resen pristop do slikarstva in visok strokovni nivo avtorjev. Vidi se, da ustvarjalce vodi strokovna roka. Posledica tega so tudi pohvalne ocene obiskovalcev v knjigi vtisov.
V imenu obiskovalcev razstave in v imenu likovne skupine Papirnice Vevče se zahvaljujem za veliko umetniško doživetje ob razstavljenih delih likovne sekcije Nikola Tesla.
predsednik likovne skupine Peter Selan
Lovro Jereb
Ana Markeljc
Vinko Cvetko
ostati doma, da pa je le malo izboljšala družinski proračun, je poleg del na manjšem koščku zemlje opravljala raznovrstna opravila, od vezenja, šivanja delovnih oblek, kuhanja v šolski kuhinji do pobiranja radijske in televizijske naročnine. Leta pa so tekla; 1962. leta se je ponovno zaposlila v naši tovarni. »Danes mladi sploh ne vedo, kaj se pravi res delati. Včasih en dan vnaprej nisi vedel, kje in kaj boš delal. In čeprav sem bila starejša od mojstrov, si nikdar nisem upala nikomur oporekati. Delala sem tudi ponoči, po dvanajst ur skupaj in to — danes bi rekli — na moških delih. Ko smo zjutraj ob šestih zaključili dvanajsturni nočni »šiht«, smo nič kolikokrat šli potem takoj še do desetih razkladat vagone; veliko udarniških ur smo naredili,« pripoveduje tov. Ana. Spominja se tudi prigod ob mletju starega jugoslovanskega denarja in kart med vojno in po vojni pri nas, pa obnavljanja po-
na Verdu pri Vrhniki najprej v bivši parketarni in potem v Les-no-industrijskem kombinatu. »Tam niso bila moje področje samo tesarska opravila, pač pa sem bil tudi med sekači na Mokrcu in Krimu, kjer je bila prava motorna brigada s štirimi motorkami,« pravi Lovro, ki je vsa leta, kar je bil »naš«, delal tudi odre za prvomajski shod na Pečarju in za vsakoletno obletnico bitke na Jančah. Pa tudi sedaj, ko bo v pokoju, se mu ne obeta kaj prida tesarskega počitka.
NICKOLIKO ZANIMIVIH DEJANJ SE ODIGRA V DOLGOLETNEM DELOVNEM OBDOBJU
Po petintridesetih letih dela med vevškimi papirničarji se VINKO CVETKO poslavlja.
Ko je leta 1948 prišel v tovarno, je razkladal celulozo, premog in
sindikat. Kam daleč v kočevske gozdove so šli za cel mesec napravljati bukova drva za tovarno z dvometrsko »cuk žago amerikanko«. Kakih 25 kilometrov je bilo peš hoje iz hoste do postaje vlaka, ki so jo seveda premar-širali. Velikokrat so bile ob težkem delu tudi samo češnje za kosilo. Toda, bila je volja in delovna vnema. Ta Vinkotu nikoli ni pošla, o čemer smo se lahko prepričali tako ob njegovem delu v proizvodnji kot ob udejstvovanju v samoupravnih organih.
Ani, Lovru in Vinkotu želimo, da bi jim zdravje služilo tako, da bi še dolgo uživali v novem načinu življenja, se dobro počutili in bili zadovoljni, da bi se vsak lahko posvetil tistemu, kamor ga najbolj vlečejo želje. Za njihov delovni prispevek v tovarni prisrčna hvala in seveda še večkrat nasvidenje.
Vida B.
VESTI IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI:
Na cesti nisi sam!
Svet za preventivo in vzgojo v prometu v krajevni skupnosti Vevče-Zg. Kašelj je na svoji redni seji, ki je bila 4. novembra 1983, obravnaval letni akcijski program, tekočo problematiko in ^predlog za ureditev asfaltne prevleke peš poti od avtobusne postaje do mladinskega doma.
Tovarišica Stana Šušteršič, predstavnica osnovne šole Edvard Kardelj, je posredovala program njihove dejavnosti. Ker so naloge s področja preventive in vzgoje dokaj sorodne, smo se dogovorili za skupni akcijski program za prihodnje obdobje.
Tako je bila izvedena skupna akcija za varno pot učencev prvih razredov v šolo in domov prve dni septembra. V tem času je bilo poskrbljeno za varnost dveh križišč, in sicer Kašeljske in Zaloške ter Ceste 30. avgusta. Za to nalogo je bilo potrebno sodelovanje z narodno zaščito, ki
bo prisotna tudi pri izvedbi kolesarskih izpitov učencev OŠ Edvard Kardelj v drugi polovici meseca maja letos na relaciji: Cesta 30. avgusta in Vevška cesta.
Priprave tečejo tudi za akcijo »varno kolo«, ki bo v aprilu tudi na OŠ Edvard Kardelj. Pred tem bo potrebno najti ustreznega serviser ja-mehanika, ki bi učencem te šole popravljal kolesa, ki niso izpravna za promet. Glede tega smo se pogovarjali s tov. Karlom Lorbkom, ki je pripravljen sodelovati in prevzeti to tehnično nalogo na šoli.
Poudarjeno je bilo tudi, da se je povezanost med komisijo KS in komisijo za vzgojo v cestnem prometu ter občinskim svetom SPV rahlo prekinila. Svet krajevne skupnosti ponovno opozarja na to sodelovanje. Člani sveta so še dodali, da je potrebno nemudoma okrepiti večje sodelovanje med
komitejem za promet in zveze ter službo za komunalne storitve.
Dana je bila pobuda za večje sodelovanje z VVO Vevče in papirnico, predvsem s tistimi strokovnimi delavci, ki so odgovorni za varnost prometa in tehnično brezhibnost vozil. Upamo, da se bo to sodelovanje razvilo v prid vseh udeležencev prometa v naši krajevni skupnosti, saj gre konec koncev za korist in varno gibanje nas vseh.
Omeniti velja tudi opozorilo glede ustreznosti prometne signalizacije na vseh važnejših križiščih in odcepih.
Ciril Zupančič
Izdihljaji, solze so jih redile . . .
Pogovor med obiskovalci in ustvarjalci; odličen vodič po razstavi del vevških likovnikov v kulturnem domu je bila naša dolgoletna sodelavka Stanka Podbevšek
Vinko Ježek je delo, s katerim se vsakodnevno srečuje v kovinarski delavnici, znal umetelno prikazati na papirju; na sliki v pogovoru s Petrom Selanom pred serijo svojih likovnih del
Razveseljiva dejstva
Razveseljiva je ugotovitev, da se krog ljubiteljev likovnega izraza v Papirnici Vevče nezadržno širi; razveseljivo je, da oko opazovalca likovne umetnosti postaja vedno bolj kritično, razveseljiva je misel, da pogosto steče pogovor med ljudmi tudi o likovnih stvaritvah, posebno še v času razstav pri nas.
Razstava del naših likovnikov, ki je bila postavljena ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika v avli kulturnega doma Vevče, je pri vevških papirničar-jih naletela na izredno velik odmev.
Avtorji:	Vinko Ježek, Boris
Trtnik, Lado Ulčakar in Andrej Klešnik so nam predstavili nova dela iz svoje že kar bogate zakladnice. To niso umetniki, ki bi sodili v vrh komercialnih slikarjev, pa vendar so nam še bolj dragi, saj nam nudijo poseben umetniški užitek; prek njihovih stvaritev se prepleta tanka črta naše pokrajine, našega dela, naših sanj. Morda so nam blizu zaradi teh skupnih občutkov, morda zato, ker so naši, morda zato, ker smo vevški papirničarji ponosni nanje, morda... Vsekakor so to razveseljiva dejstva.
Vida B.
Domači pevci, člani Mešanega pevskega zbora Vevče in zborovodkinja Asta Jakopič
»Žive naj vsi narodi« — Prešernovo Zdravico so zapeli vsi pevci, ki so oblikovali program počastitve slovenskega kulturnega praznika na Vevčah
srečanju, ima predvsem vodja nabave v tej tiskarni in naš dobri znanec tov. Ivo Drenovec, ki je seveda tudi ljubitelj likovne umetnosti.
Likovna skupina tiskarne Mla-
ti b slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja, je komisija za kulturo pri konferenci OOZS organizirala 4. februarja PREŠERNOVO PROSLAVO v kulturnem domu Vevče. Predvsem nastopajoči, kajti poslušalcev je bilo žal malo, smo na Vevčah dostojno počastili naš velik narodni praznik in spomin na velikega sinu našega naroda, dr. Franceta Prešerna, pesnika, ki se je zavedal svojega umetniškega poslanstva, tega, kaj kot umetnik pisane besede dolguje svojemu narodu, slovenski pesnik, ki se je kljub osebni razrvanosti in neugodnim življenjskim okoliščinam povzpel v ospredje, v sam vrh kulturnega in narodnostnega življenja kot glasnik, pevec in revolucionar svobodoljubne evropske miselnosti. Bil je prvi Slovenec, ki je izrazil svojo osebno in narodno bolečino v tako popolni umetniški obliki, da ga lahko vzporejamo v okviru svetovne književnosti z največjimi italijanskimi, francoskimi, španskimi, angleškimi, nemškimi, poljskimi in ruskimi pesniki devetnajstega stoletja. V času, ko je prevladovala pri Slovencih moralno-poučna književnost, se je boril s prijateljem Čopom za svojo veliko zamisel: dvigniti slovensko književnost na evropsko raven tako v idejnem kot miselnem in oblikovnem pomenu besede. To zamisel je tudi uresničil in prvi stopil v občestvo mož svetovne literature. Njegovo delo je nesmrtno.
Dan njegove prerane smrti je naš narodni praznik in njemu v čast in spomin je bil posvečen tudi kulturni dogodek na Vevčah; to je bil skupen koncert treh pevskih zborov; dveh gostujočih, ki sta se vevški publiki že predstavila — Ženski pevski zbor kul-turnoumetniškega društva Fran Levstik iz Gabrovke in Mešani pevski zbor Metalka iz Ljubljane ter domač, Mešani . pevski zbor Vevče. Občutno posredovane Prešernove pesmi v izvedbi mlade re-citatorke so bile prepletene s harmonijo slovenskih pesmi, ki soj bile izvajane na primerno zahtevnem nivoju in izbrane dokaj prefinjeno.
Razstava likovnih del članov likovne sekcije Papirnice Vevče v avli kulturnega doma pa je dala slovesnosti še bolj popolno kulturno celoto.	Vida B.
Na Prešernov dan otvoritev razstave likovnikov iz Mladinske knjige v našem ateljeju
Razveseljivo je dejstvo, da se kultura delovnega okolja dviga, kar je v Papirnici Vevče še posebej opazno. Pročelja že razpadajočih tovarniških zgradb so dobila novo podobo, njihova okolica je urejena tako, da v tem okolju človek lažje dela in vedno manjkrat se zgodi, da bi kar kjerkoli odvrgel papirček. Rezultat teh sprememb je tudi razstavni prostor — modri atelje, kjer je bila 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, otvoritev gostujočih amaterskih umetnikov — likovnikov iz Mladinske knjige.
Stalni obiskovalci naših razstav so lahko opazili, da je to prvo srečanje z likovniki iz te tiskarne. Želeli pa bi, da ne bi ostalo le pri tem, pač pa, da bi se tovrstno sodelovanje razširilo. Tudi ni čudno, da je prišlo do tega srečanja, saj je tiskarna Mladinska knjiga naš največji direktni kupec papirja. V šali bi lahko rekli, da najbrž na drugih papirjih še tiskati ne bi znali več.
Zasluge za to, da smo se vevški likovniki in likovniki iz Mladinske knjige le znašli na skupnem
dinska knjiga je bila ustanovljena leta 1976. Dela, ki so predstavljena v modrem ateljeju, so plod umetniških misli, idej in rok sedmih slikarjev, kolikor jih trenutno šteje likovna skupina tiskarne Mladinska knjiga; to so: Božo Frišek, Jože Hanc, Peter Kobal, Matjaž Kete, Ignac Ramo-veš, Edi Sever in Andrej Zajec. Ob njihovih stvaritvah smo Vevčam naravnost osupli, saj nam nudijo visok umetniški užitek. Hvaležni smo jim, da so s svojim sodelovanjem pri nas prispevali k obogatitvi kulturnih dogodkov ob slovenskem kulturnem prazniku.
Peter Selan
Otvoritve razstave del likovnikov tiskarne Mladinska knjiga v našem modrem ateljeju se je udeležilo precej članov kolektiva vevške papirnice in likovniki ter predstavniki tiskarne Mladinska knjiga (levo Ivo Drenovec)
Ženski pevski zbor KUD Fran Levstik iz Gabrovke je s svojim nastopom popestril vevško Prešernovo proslavo
Mešani pevski zbor Metalka iz Ljubljane je s svojim zborovodjem Mitjo Gobcem bil že tretjič gost vevške publike
V SLOVO IN SPOMIN
Anica Pavlin
V dneh, ko so še blestele lučke na novoletnih jelkah, ko smo po prešernem razpoloženju ob prihodu novega leta zopet pričeli z delom, se je smrt spet tiho, nerazumljivo turobno ustavila v našem kolektivu in izbrala novo žrtev. Ustavila se je zopet v tozdu Veta in iz naše sredine kruto in neusmiljeno iztrgala dolgoletno in prizadevno delavko Anico Pavlin.
Vsaka smrt, tudi če je pričakovana, je boleča. Toda, če zvemo za smrt našega aktivnega sodelavca, nas to še toliko bolj globoko prizadene.
Ni nas malo, ki smo Anico poznali že kot dobro frizerko. Toda, želela je biti med papir-ničarji, zato se je leta 1863 zaposlila v naši tovarni in delala skoraj deset let v papirni dvorani kot neumorna prebiralka-števka. Leta 1976 je svoje delo združila v tozdu Veta in od takrat dalje smo postali še večji prijatelji, delovni tovariši. Bila je izredno marljiva delavka, pravi garač, dobra tovarišica, vedno pripravljena sodelovati pri delu ali na družbenopolitičnem področju. Svoje poštenje je potrjevala v razpravah delovnih in samoupravnih skupin. Naša žalost ob njeni prerani smrti je toliko večja
zato, ker smo izgubili dobro, pošteno in priljubljeno sodelavko. Pogrešali bomo njen neustavljiv delovni elan, njeno natančnost in doslednost pri delu, pogrešali njen prešeren smeh, njen prijeten glas, ki je bil v veseli družbi vodilen ob naših pesmih, bodisi doma, ob raznih slovesnostih ali na pobočjih hribov in planin, ki jih je tako ljubila.
V naših srcih ostaja praznina, praznina je za njenim delovnim strojem in praznina je v domu njenih najbližjih, ki jih je zapustila; potrti globoko sočustvujemo z njimi.
Sodelavci
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene in matere
ANICE PAVLIN
se iskreno zahvaljujemo kolektivu vevških papirničarjev, delavcem in sindikatu tozda Veta, sodelavcem iz vzdrževanja, Papirniškemu pihalnemu orkestru Vevče za nesebično pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje, besede ob poslednjem slovesu in spremstvo na njeni zadnji poti.
Mož Franc s hčerkama
ZAHVALA
Ob izgubi očeta
ALBINA ZABUKOVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in spremstvo na njegovi poslednji poti.
Družina Zabukovec
Veleslalom
Že v petek, 27. januarja popoldne, se je skupina najbolj zagnanih smučarjev odpravila na Tre-beljevo, da bi pripravila tekmovalno progo, ki jo je že načela odjuga. Porezati je bilo potrebno vse grbine ter nanositi sneg na predele, kjer je pokukala ven trava, nato pa celotno progo utrditi še s smučmi.
Letos smo prvič na tekmovanje povabili tudi družinske člane delavcev naše DO. Tako se je na Trebeljevem zbralo kar lepo število tekmovalcev, navijačev in gledalcev. Letošnja novost je bila tudi elektronska merilna naprava,
Spodbuditi ljudi k večji rekreacijski aktivnosti
Plan in program, ki ga je komisija za šport in rekreacijo pripravila za leto 1983, je bil v celoti realiziran, čeprav smo imeli zaradi povečanih stroškov izredne težave. Stroški so se povečali predvsem zaradi povišanih cen za najem telovadnic, nakup opreme in rekvizitov, povečale so se kotizacije, cene prevozov in tako dalje.
Najugodneje smo smučali na Trebeljevem in na Veliki planini
Vlečnica in pobočje Trebelje-vega že vrsto let razveseljujeta smučarje naše delovne organizacije in občane bližnje in širše okolice s prijetno smuko, kar velja še posebej za letošnjo smučarsko sezono. V letošnji zimski sezoni je vlečnica Trebeljevo z manjšimi prekinitvami obratovala več kot mesec dni. Seveda pa je bilo za nemoteno obratovanje potrebno opraviti vrsto večjih vzdrževalnih del, od menjave vlečne vrvi do zamenjave poškodovanih vlečk. Strokovno pomoč, vlečno Vrv in vlečke nam je v letu 1983 tiobavil pooblaščeni servis za žičnice Lesna Slovenj Gradec; vsa ostala dela, ki pa jih ni bilo malo, Pa so opravili naši vzdrževalci.
Če smo za pretekla leta ugotavljali, da vlečnica zaradi neugodnih zim ni služila dovolj svojemu namenu, potem lahko za smučarsko sezono 1983—1984 ugotovimo, da je opravičila svoj ob-
stoj, saj je bila ta zima smučarjem dovolj naklonjena. Sploh pa ima smučišče na Trebeljevem prednost pred ostalimi smučišči zaradi bližine in ob ugodnih vremenskih razmerah smučanje tod ni nič slabše, kot na drugih znanih smučiščih.
Tudi letošnje leto je smučarjem iz naše delovne organizacije nudil ugodnosti RTC Velika planina, ki je ponudil dnevne karte s 50-od-stotnim popustom, seveda zato, ker smo podpisniki sporazuma RTC Velika planina. Tako je komisija za šport in rekreacijo dobila kar 380 cenejših celodnevnih kart, te pa so bile razdeljene interesentom.
Dodamo lahko še to, da je bilo na Veliki planini v času priprav na smučarsko sezono opravljeno veliko vzdrževalnih del, ki so bila zajeta v programu dela RTC Velika planina.
J. R.
Milan Vujovič
V	letu 1983 smo bili organizatorji zimskih iger papirničarjev Slovenije. Igre smo uspešno pripravili in izvedli.
Organizirali smo še tekmovanje med tozdi v malem nogometu, odbojki, košarki, streljanju, velikem nogometu (debeli — suhi), vlečenju vrvi, šahu, tenisu in namiznem tenisu, tekmovanju v ve-leslomu na Trebeljevem, aerobiko, plesni tečaj, smučarski sejem, re-t dne treninge v odbojki, plavalni tečaj in smučarski tečaj za otroke in odrasle v Kranjski gori.
Sodelovali smo na letnih papirniških igrah in raznih občinskih tekmovanjih v malem nogometu — trim ligi, zimskem turnirju, krajevnem prazniku Zadvor, velikem nogometu — sindikalna liga, plavanje Vevče-Zadvor štafetno za 50 plavalcev, smučanju — občinsko tekmovanje in tradicionalno tekmovanje Prisank.
V	naši delovni organizaciji je za šport in rekreacijo še vedno premalo zanimanja, zato je treba v tej smeri nekaj korenito ukreniti, spodbuditi delavce za zdravo športno življenje, da bo zaživelo, da se bomo v večjem številu udejstvovali na športnih in rekreacijskih prireditvah.
Za poživitev te dejavnosti ni dovolj le prizadevanje referenta za šport in redkega prizadevnega člana komisije; za dosego zadanih ciljev je potrebno delovno sodelovanje večih ljudi.
Milan Vujovič
'84 na Trebeljevem
ki nam jo je s časomerilcem posodil SK Snežinka. Žal nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, kljub temu pa je bilo razpoloženje dobro, k čemer so pripomogli člani društva Ljudska tehnika, ki so poskrbeli za ozvočenje in glasbo. Za tekmovanje se je prijavilo 52 naših delavcev in 41 družinskih članov.
REZULTATI:
Moški A
1.	LAMPIČ Tomo	1.38.30
2.	BUČAR Franc	1.41.43
3.	METLIKA Aleksander 1.42.01
Moški B
1.	ŽAGAR Drago	1.34.38
2.	TRTNIK Janez	1.35.79
3.	SVARC Miloš	1.39.03
Moški C
1.	JERIHA Miro	1.36.09
2.	VALANT Jože	1.39.37
3.	ZAPUSEK Andrej	1.42.00
Moški D
1.	BOGOVIČ Ivo	1.49.95
2.	ŽGAJNAR Jože	1.54.88
3.	MUSIČ Jurij	2.18.46
Ženske A
1.	MIKLAVEC Vida	1.10.95
2.	MIKULJAN Marica	1.34.54
Ženske B
1.	TRTNIK Vida	1.13.49
2.	GARBAJS Sonja	1.16.57
3.	ILOVAR Sonja	1.22.91
Ženske C
1.	BABNIK Milena	1.11.67
2.	LAZAR Slavica	1.25.93
3.	LORBEK Vanja	1.26.96
Posebej so tekmovali tudi mladi tečajniki z naših tečajev v Kranjski gori; njihovi rezultati so:
Fantje
1.	ILOVAR Boris	1.54.50
2.	BOGOMOLEC Robi	1.59.90
3.	DOBROTA Klemen	2.07.17
Dekleta
1.	KOCJANClC Tina	2.02.39
2.	JERIHA Asta	2.25.87
3.	LORBEK Tina	2.46.83
Rezultati družinskih članov:
1.	BABNIK Sandi	1.36.84
2.	KOTAR Andrej	1.38.61
3.	MLAKAR Marjan	1.42.49
Najhitrejši med vsemi tekmovalci je bil jasno zopet Drago Žagar, med dekleti pa je bila najhitrejša Vida Miklavec.
Srečanje navdušencev zimske rekreacije na Trebeljevem s smučarskim tekmovanjem je za nami. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, kljub nekaterim težavam, ki smo jih sproti odpravili. Med nami pa smo pogrešali vodilne člane naše DO, ki so nam tako kot lansko leto obljubili, da bodo prišli na Trebeljevo, pa jih seveda ni bilo. Pogrešali pa smo tudi mnogo naših dobrih smučarjev, za katere ne vemo, zakaj se tekmovanja in potem družabnega srečanja v gostišču Mlakar niso udeležili.
V bodoče želimo, da se ob po-dobnih srečanjih zberemo v čim večjem številu, saj menimo, da je1 družabnost, prijateljstvo in sprostitev pomembnejše od uvrstitve.
Jože Valant
VELESLALOM ČLANOV SK »VETA«
Novoustanovljeni Smučarski klub Veta, ki šteje že blizu 100 članov, je organiziral veleslalomsko tekmo za vse svoje člane. Tekmovanje je bilo v soboto, 28. januarja 1984 na Trebeljevem, udeležilo pa se ga je 42 članov.
REZULTATI
Moški:
1.	ŽAGAR Drago	44.01
2.	TRTNIK Janez	46.03
3.	BABNIK Sandi	46.14
Ženske:
1.	MIKLAVEC Vida	53.19
2.	BABNIK Milena	56.87
3.	KOCJANClC Tina	1.02.41
J. V.
Prijetno srečanje na smučišču Trebeljevo: Srečko Andrič, nekdaj referent za šport v vevški papirnici (levo), naš športni rekreator Jože Valant (v sredini) in Izidor Furlan, predsednik SK Veta (desno)
Maškare, oj dobre maškare,	naj tudi stabilizacija vas ne ustavi
pridite nas obiskat v šali!	saj človek dandanašnji
Maškare, oj naše maškare,	le redkokdaj se še lahko pošali
Med srečne dogodke brez dvoma spada tudi prejem ključev novega stanovanja
Papirnica Vevče rešuje stanovanjska vprašanja zaposlenih delavcev že vrsto let zelo uspešno in to z dodelitvijo posojil za individualne gradnje in adaptacije, nakupom družbenih stanovanj, v zadnjem času pa namenja veliko sredstev delavcem kot posojilo za nakup etažne lastnine.
Nakup stanovanj v soseski Fužine je za delovno organizacijo kot za etažne lastnike interesantna lokacija, kjer so tako posamezniki kot delovna organizacija kupili vrsto stanovanj. Nakupu družbenih stanovanj v letu 1982, ko je DO kupila za potrebe delavcev 16 stanovanj, se je v letu 1983 pridružil nakup novih 13 družbenih stanovanj, ob tem pa še vrsta nakupov stanovanj delavcev v etažni lasti.
Prijeten je dogodek, ko delavci prejmejo ključe popolnoma novih stanovanj. Tako je bilo tudi ob podelitvi ključev za 13 družbenih stanovanj, ki so jih naši delavci prejeli v mesecu februarju. Na ta način je jailo rešenih kar 16 stanovanjskih problemov. Stano-
vanjsko pravico za družbena stanovanja so dobili delavci iz neposredne proizvodnje, iz tozda Blagovni promet in vratar ter čistilka iz DSSS. Prav vsi dobitniki stanovanj so prišli na delo v papirnico iz drugih republik; v tovarni so v poprečju zaposleni 7 let, dela in naloge pa opravljajo v dvo- ali večizmenskem delu.
Seveda pa z dodelitvijo omenjenih stanovanj stanovanjski problemi še zdaleč niso rešeni. Še vedno ostajajo nerešeni stanovanjski problemi mladih družin in delavcev, ki so prišli na delo iz drugih republik. Glede na to, da se v sedanjem času kljub visoki ceni za kvadratni meter stanovanjske površine mnogo naših delavcev odloča za nakup etažne lastnine, je pričakovati, da se bo z nakupom novih stanovanj v etažni lasti sprostila vrsta prepotrebnih manjših družbenih stanovanj. To pa bi v bodoče znatno prispevalo k razreševanju perečih stanovanjskih problemov zaposlenih delavcev.
J. R.
Februarja je 13 naših delavcev prejelo ključe novih družbenih stanovanj v soseski Fužine; na fotografiji srečni dobitnik Ismet Bašič
kadrovske novice
V nesreči spoznaš prijatelje
ZA MESEC DECEMBER Prišli:
Jerančič Marko — elektrikar III — iz JLA
Banjac Goran — čistilec lesa Vrečar Srečko — strugar I
Odšli:
Hribar Stane — upokojen — vodja priprave snovi Gašperšič Jožefa — upokojena
—	zavij alka
Keržin Ivana — upokojena — vodja delilnega stroja Marolt Frančiška — upokojena
—	pregledovalka
Štrubelj Janez — inv. upokojen
—	paznik papirnega stroja Murn Anton — progar Božčič Nevenko — brusilec
lesa I.
Šubelj Marjan — paznik papirnega stroja
Sedič Hasan — vnašalec
Rodili so se:
Tomšič Martini in Ivanu hči Petra
Petrovič Milivoju sin Danijel Zajkeskovič Svetlani in Drago-tu sin Alen
Jetullahi Osmanu sin Liridan in hči Liridana
Čestitamo!
Poročili so se:
Ajdinovič Šaban z Ljubijankič Selimo
Fine Darja z Vidic Marjanom Čestitamo!
ZA MESEC JANUAR Prišli:
Bogičevič Milovan — pom. vodje zav. stroja formatov — za dol. čas
Režek Snežana — dovažalka Škoda Dragica — dovažalka Mlakar Tatjana — dovažalka Kar Zlato — paznik pap. stroja Ovčak Igor — I. pom. vodje dodel. stroja — premaz, odd.
Logožar Josip — razkladalec surovin
Pogačnik Saša — pripravnik Kurent Ciril — čistilec lesa Šribar Brane — vnašalec
Odšli:
Arsič Milorad — paznik pap. stroja — v JLA
Kordiš Dušan — pospravljalec izmeta — v JLA
Jerant Stanislav — pom. vodje stroja za rezanje in zav. m. f. — v JLA
Jereb Lovro — tesar I — upokojen
Markelj c Ana — prebiralka-števka — upokojena Cvetko Vinko — vodja gladil-nega stroja — upokojen
Blagojevič Dordo — natakar-točaj — pren. del. raz. — za dol. čas
Pavlin Ana — vodja rol avtomata — umrla Simič Petra — snažilka Jakovljevič Gojko — čistilec lesa
Pogačnik Saša — pripravnik
Rodili so se:
Stropnik Mariji sin Matjaž Gashi Haradinu sin Januz Dimnik Bari in Janezu sin Grega
Selan Mirku sin David Krasniqi Xhaferju sin Nazmi Penca Igorju hči Barbara Dremelj Cvetki hči Suzana Dremelj Andreju sin Matjaž Čestitamo!
Rešitev novoletne nagradne križanke
SKINK, CAP, VRATAR, ARA, ESAN, KIP, CT, AL, ONI, B, N AL, AVRORA, AH, TOVARNA, SN, AZI, IN, RANA, INLET, OTO-
skopi, Čolni, gostivar,
AGA, IVAR, ONA, RUNDA, BLOKI, JEDRO, EN, GAIDNER, AG, TIGRAN, IME, GA, ROJ, ILA, ŽS, O, ENKLAVA, ŠL, RE, IND, OMO, MS, RC, KOLEDAR, ŠOPEK, EP, OBI, ODE, TAMAR, MAS, LAS.
Na uredništvo smo dobili 25 rešitev, od katerih pa niso bile vse pravilne. Žreb je reševalcem razdelil nagrade takole: 180 din Mila Volf, po 100 din Cenka Zidar in Marjana Remec in po 50 din Tinka Nad, Djuro Brdar in Anica Oman.
Rešitve današnje križanke pošljite v oddelek za informiranje do 15. marca 1984. Izžrebali bomo zopet šest reševalcev s pravilnimi rešitvami in sicer bo prva nagrada 500 din, druga in tretja po 300 din ter tri nagrade po 200 din.
Veliko užitka pri reševanju in sreče pri žrebu.
Uredništvo
tapete vevče
Konec oktobra se je pri raztovarjanju celuloznih bal s kamiona zgodila težka nesreča, v kateri si je delavec močno poškodoval levo stegnenico in medenico, nastale pa so tudi poškodbe na arterijah.
Razkladalec Braco Mešič je bil tistega dne določen, da s svojimi štirimi sodelavci razloži s kamio-
Zadnja stranica kamiona se je odpela in dve po 200 kg težki bali krške celuloze sta padli na delavca ter mu povzročili težke poškodbe
na last Transporta Krško celulozo v balah, ki je prispela iz tovarne Djuro Salaj. Braco je stal na podestu kamiona in zadrževal bale, ko jih je voznik viličarja dvigoval, da se ne bi razmaknile. Verjetno pa so se bale ob tem .toliko razmaknile, da jih ni mogel zadržati, zato se je z vso silo uprl v zadnjo stranico kamionskega podesta. Stranica pa se je nenadoma odpela, delavec je padel s kamiona na asfaltna tla, nanj pa dve bali celuloze, vsaka težka po 200 kg. Prišlo je do težkih poškodb, zaradi katerih še ni jasno, kdaj in kako bo sposoben za delo.
Ponesrečenec stanuje v Zgornjem Kašlju, sicer pa je doma iz Prijedora. Ima dva majhna otroka, ženo, ki ni zaposlena, vzdržuje pa tudi svojo mamo. Človeška solidarnost, humanost, čut do so-'tovariša, ki so bile vedno vrline vevških papirničarjev, tudi tokrat niso zatajile. Osnovna organizacija sindikata tozda Blagovni promet, katere član je tov. Mešič, je njegovi družini namenila takoj
10.000	din, sodelavci pa so zanj še posebej zbrali 9600 din. Denarni znesek so prispevali tudi delavci iz drugih tozdov in celo naši zunanji sodelavci. In občutek, da v nesreči nisi sam, veliko pomeni.
Vida B.