IVO TROŠT:
Tečni ogel kruha.
¦* C~"^-^\^      va delavca ,Pavle in Jure, prideta ob veliki draginji
l     4^ f)vl      vsa'k P° svojem opravilu s kmetov zjutraj v mesto.
;     ^*-' \ V\     Oba sta že mislila, kje bi si kupila kruha, da si ute-
'                    m \   ^a ^'a<^' ^oc^a nu^no °Prav'l° iu ie glasneje zvalo
^Aj~~        *   \   drugam. Kruh pride na vrsto šele opoldne. Boljšega
^^^1            I   kosila si itak nista mogla privoščiti.
wS         Ji  I           Domenita se torej, da se opoldne snideta na
l^ V ^s"W/     velikem trgu, kjer je gotovo tudi največji kruh. Od
tam pojdeta za kosilo preganjat glad k peku. Ali
glad je bil hujši kot njih trdni sklep. Nobeden še ni bil dodobra izvršil naro-
-^,   8   ,«,—
čenih opravil, ga je že s krulečim glasonr oipomiinjal želodec, naj se ozre, kje ponuja najbližji pek ne žemelj, miarvee največje hlebe, da kupita krulia na ogle, kakor sta ga bila riavajena otepati doina.
Prav glasno je sitnaril želodec Juretu, ki je bil doma znan kot po-sebiio ješč, a ne posebno bistre glave fant.
Ko sta se opoldne zares srečala na velikem trgu in je Pavle še ugi-bal, h kateremiu peku bi krenil, se mu je .lure že prismejal nasproti s po-slednjo skorjo kruha v roki in mu svetoval moško: »I, kaj ugiblješ? Dra-ginja je povsod, majlien kruh tudi povsod. Kar tukaj-le noter stopi! Lej, že pol miesta sem obredel in pojedel že tri ogle kruha, a še nisem sit, pri tem-le sem se pa najedel kar prvega. Mojster inia res tečen kruli.«
Pavle .pogleda tovariša neverno in reče: »2e mogoče. Izkusil si, pa mi tudi moreš sveto\'ati. Torej kar tukajle — pričnem.«
»Seveda,« potrdi Jure veselo, da je obveljala nje,gova, in še pristavi: »Tri ogle kruha prihraniš.«
»Prihranim, res, toda samo tedaj, če born za cele tri ogle prej sit kot ti, Jure, ali razumeš?«
»I, kaj bi ne? Ko bi bil le tudi jaz začel pri tem-le poštenem mojstru!«
»In použil poleg prvih treh oglov še četrti ogel, potem bi bil šele s štirimi ogli nabasan kot si sedaj. Mari misliš, da si druge tri prej spravil — v pekel?«
»A-a-a!« se začudi Jure, zaioži poslednji grižljaj in se domisli, da je bil danes najbrž res za cel hleb kruha lačen. Ponudi se še Pavletu, da mu pokaže, kod je iskal najtečnejši kos kruha. Pavle je ponudbo. odklonil, zakaj on ni bil danes lačen za cel hleb kruha.