Številka 27 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, ponedeljek 20. avgusta 1979 Cena 25 dinarjev Leto XXXVI 1227. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa sveta Krajevne skupnosti Dutovlje o razpiu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje asfaltiranja in ureditve poti v vasi Dutovlje in sklepa sveta Krajevne skupnosti Dutovlje o uvedbi samoprispevka za financiranje asfaltiranja in ureditve pot v vasi Dutovlje, po javni obravnavi dne 17. julija 1979, na seji dne 19. 7. 1979 odločilo: Razveljavijo se določbe: 4. člena sklepa sveta Krajevne skupnosti Dutovlje o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje asfaltiranja in ureditve poti v vasi Dutovlje z dne 20. 11. 1978 (Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. 27/78) in 3. člena sklepa sveta Krajevne skupnosti Dutovlje o uvedbi samoprispevka za financiranje asfaltiranja in ureditve poti v vasi Dutovlje z dne 4. 1. 1979 (Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, dostojna in Sežana, št. 1/79), s katerimi so k plačevanju samoprispevka v denarju in delu zavezane družinske skupnosti. Obrazložitev a) Občanka je vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnega akta sveta Krajevne skupnosti Dutovlje o uvedbi samoprispevka za financiranje asfaltiranja in ureditve poti v vasi Dutovlje, na podlagi katerega ji je bila, po njenih navedbah, kot upokojenki odmerjena nesorazmerno visoka obveznost enkratnega Plačila samoprispevka od posesti hiše in osebnega nvtomobila. Pobudnica meni, da nesorazmerno visoko obremenjevanje upokojencev s samoprispevkom ni v skladu z ustavo in zakonom, nezakonito pa je tudi določanje samoprispevka od premoženja in posamičnih Premoženjskih predmetov. Krajevna skupnost Dutovlje pojasnjuje, da izpodbijani sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v resnici določa precejšnje obveznosti, vendar so se zanje izrekli občani sami na refererfdumu. Občani so svoje obveznosti, razen v posameznih primerih, tudi že po-ravnali. Pobudnica se ni obrnila na krajevno skupnost s Pritožbo ali prošnjo za znižanje ali odpis obveznosti, hiarveč je poslala svojo vlogo za oceno ustavnosti in zakonitosti obravnavanih sklepov na ustavno sodišče. b) Med obravnavanjem pobude je ustavno sodišče oklenilo, da je treba oceniti skladnost v izreku te od-ločbe navedenih splošnih aktov z zakonom o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73). Z navedenima sPlošnima aktoma je določeno, da plačajo samoprispevek delovni ljudje in občani: iz osebnega dohodka ‘z delovnega razmerja, iz dohodka od pokojnine, iz dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in dru-®’b gospodarskih dejavnosti in intelektualnih stori-°v' iz dohodka nd kmetij|l'.e dejavnosti. Družinske ^upnosti, ki prebivajo v lastnih stanovanjih oziroma hišah in tiste, ki živijo v družbenih stanovanjih, plačajo enkratni znesek v denarju (3.000 oziroma 1.500 din) in so zavezane tudi k delovnemu prispevku (50 ur). Enkratni znesek v denarju plačajo še lastniki osebnih avtomobilov, lastniki traktorjev in lastniki kosilnic. Ustava SRS določa, da za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoprispevkom združujejo svoja sredstva (74. člen), zakon pa lahko določi temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevni skupnosti in občini (2. točka 1. odstavka 324. člena). To pomeni, da je ureditev vprašanj, ki jih zakon ni uredil v okviru temeljnih načel, samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, kar zlasti velja glede določitve vrste, osnove in višine samoprispevka. Samoprispevek predstavlja specifično obliko samoupravnega združevanja sredstev občanov za financiranje njihovih potreb v krajevni skupnosti ter je pomembna materialna osnova samoupravljanja V tej skupnosti. Zato samoprispevek tudi ni kot finančni instrument vključen v okvire davčnega sistema, kot je slednji z zakonom urejen za družbenopolitične skupnosti. Ob oceni obeh splošnih aktov je ustavno sodišče na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v pripravljalnem postopku in na javni obravnavi, prišlo do zaključka, da sta obravnavana sklepa v očitnem nasprotju z zakonom o samoprispevku v tistem njihovem delu, ki je naveden v izreku odločbe. Ker je po določbi 8. člena zakona zavezanec samoprispevka tako v denarni obliki kot v delu samo občan, niso mogle biti kot zavezanec samoprispevka določene družinske skupnosti in jim ni bilo mogoče naložiti obveznosti. Ustavno sodišče je hkrati ugotovilo, da imajo zavezanci samoprispevka v denarju in v delu pravico, da na podlagi 10. člena, 2. odstavka 12. člena in 2. odstavka 13. člena zakona o samoprispevku in 4. člena obravnavanega sklepa Kraj Ovne skupnosti Dutovlje o uvedbi samoprispevka, uveljavijo ustrezno zmanjšanje oziroma odpis denarne obveznosti, če bi s plačilom bilo ogroženo njihovo in njihovih družinskih članov nujno preživljanje, ali pa oprostitev obveznosti. Iz vseh navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in upoštevajoč vse okoliščine po 23. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, Št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republika Slovenije je odločilo v sestavi: sodnik, ki nadomešča predsednika Franc Simonič in sodniki: dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar, dr. Majda Strobl in Qlga Vrabič. St. U I 25/79-21 Ljubljana, dne 19. julija KN9. Sodnik, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Franc Simonič 1. r. 1228. Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, St. 24-1149/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po poprejšnjem mnenju Gospodarske zbornice Slovenije in Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ODLOK o obvezni enotni metodologiji In obveznih enotnih kazalcih, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti 1. Obvezna enotna metodologija planiranja in obvezni enotni kazalci (v nadaljnjem besedilu: enotna metodologija) se poleg obvezne enotne metodologije in minimalnih obveznih enotnih kazalcev (v nadaljnjem besedilu: zvezna enotna metodologija), ki jih je sprejel Izvršni svet Skupščine SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 27-457/79), uporablja za pripravljanje, sprejemanje m uresničevanje planov v SR Sloveniji, v vseh fazah procesa planiranja. 2. Obvezne enotne kazalce uporabljajo: a) samoupravne organizacije in skupnosti: 1) temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije, sestavljene organizacije združenega de- ti PREBIVALSTVO IN ZAPOSLENOST 002 Prebivalstvo po spolu in starosti 003 Začasno prisotno prebivalstvo 004 Število prebivalcev v območju do 30 minut vožnje z javnim prometnim sredstvom do središča občinskega pomena 005 Število gospodinjstev 0580 Skupno število zaposlenih v družbenih dejav- nostih 0581 Skupno število zaposlenih v drobnem gospodarstvu 0750 Poprečno število zaposlenih po strokovni izobrazbi 0751 Poprečno število zaposlenih v neposredni proizvodnji 0752 Poprečno število zaposlenih v režiji 0753 Poprečno število zaposlenih na področju zunanjetrgovinske dejavnosti 0754 Poprečno število zaposlenih v 1. izmeni 08 Bolezenske odsotnosti z dela 080 število dni bolezenskih odsotnosti z dela 09 Dnevna delovna migracija 090 Dnevna delovna migracija v občino 091 Dnevna delovna migracija iz občine 092 Dnevna delovna migracija v temeljnih orga- nizacijah združenega dela in delovnih skupnostih 1 ZMOGLJIVOSTI IN SREDSTVA 101 Zmogljivosti družbenih dejavnosti** 102 Druge zmogljivosti družbenega standarda*** 12030 Oprema za raziskovalno dejavnost po nahuvni vrednosti • Vsebina stolpcev je določena v točki 2 tega odloka. •• Podrobne j ia razdelava je priložena k odloku. Podrobnejša razdelava je priložena k odloku. la in druge samoupravne organizacije in skupnosti; pogodbene organizacije združenega dela; kmetijske in druge zadruge ter druge z zakonom določene oblike združevanja in kooperacije delovnih ljudi, ki opravljajo z delavci, s katerimi združijo svoje delo, kmetijsko, obrtno in druge podobne dejavnosti s sredstvi dela v lastnini občanov v skladu s samoupravnimi sporazumi o združevanju; društva, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo ali se kot izvajalci vključujejo v svobodno menjavo dela; 2) banke in druge finančne organizacije; 3) skupnosti premoženjskega In osebnega zavarovanja; 4) delovne skupnosti v organizacijah združenega dela, skupnostih poslovnega združevanja, skupnostih premoženjskega In osebnega zavarovanja, bankah in samoupravnih interesnih skupnostih; 5) samoupravne interesne skupnosti; 5) krajevne skupnosti; b) družbenopolitične skupnosti: 7) občine in medobčinske skupnosti; 8) republika. Določbe tega odloka se primerno uporabljajo tudi v delovnih skupnostih državnih in upravnih organov. 3. Obvezni enotni dopolnilni kazalci vsebujejo tele vrste, skupine in podskupine kazalcev: Nosilci družbenega planiranja* Samupravne organizacije In skupnosti DPS 12 3 45678 XXX X X XXX XXX XXX X X 1 X 1 X X X X x XX. X X X x x x x x X X X X X X x x * 12 3 4 5 6 7 8 12031 Oprema za pouk v šolah po nabavni vrednosti X 12032 Oprema učnih delavnic po nabavni vrednosti X 12033 Zdravstvena oprema po nabavni vrednosti X 13030 Oprema za raziskovalno dejavnost po sedanji vrednosti X X 13031 Oprema za pouk v šolah po sedanji vrednosti X 13032 Oprema učnih delavnic po sedanji vrednosti X * 13033 Zdravstvena oprema po sedanji vrednosti X 2 PROIZVODNJA IN STORITVE 2001 Indeks fizičnega obsega kmetijske proizvodnje X 210 Proizvodnja po količini in vrednosti* X X X 25 Poraba električne energije in goriva v drugih v- dejavnostih gospodarstva X X 260 Poraba osnovnih surovin v kmetijstvu X X 261 Poraba surovin in reprodukcijskega materiala v gradbeništvu X X 27 Storitve nematerialne proizvodnje** X X X X X X 3 IZVOZ IN UVOZ 300 Izvoz blaga po količini in vrednosti*** X X X X 3000 Izvoz surovin, reprodukcijskega materiala, re- zervnih delov za tekoče vzdrževanje X X X X 3001 Izvoz opreme, rezervnih delov za investicijsko vzdrževanje X X X X 3002 Izvoz blaga široke potrošnje X X X X 3003 Izvoz na osnovi oplemenitenja blaga X X X X 3004 Izvoz na osnovi višjih oblik gospodarskega so- delovanja s tujino X X X X 301 Izvoz storitev po vrednosti*** X X X X 3010 Devizni prihodki od storitev turizma X X X X 3011 Devizni prihodki od storitev transporta X X X X 3012 Investicijska dela v tujini X X X X 3013 Storitve na osnovi višjih oblik gospodarskega • sodelovanja X X X X 3014 Druge storitve X X X X 350 Uvoz blaga po količini in vrednosti*** X X X X 3500 Uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, re- zervnih delov za tekoče vzdrževanje X X X X 3501 Uvoz opreme, rezervnih delov za investicijsko vzdrževanje X X X X 3502 Uvoz blaga široke potrošnje X X X X 3503 Uvoz na osnovi oplemenitenja blaga X X X X 3504 Uvoz na osnovi višjih oblik gospodarskega so- delovanja X X X X 351 Uvoz storitev po vrednosti*** X X X X 3510 Devizni dohodki za storitve transporta X X X X 3511 Uvoz storitev na osnovi višjih oblik gospodar- skega sodelovanja / X X X X 3512 Druge storitve X X X X 352 Carine in druge možne davščine za surovine in reprodukcijski material X 360 KREDITNI ODNOSI S TUJINO 1 3600 Krediti dani v tujino X X X X 3601 Vračila kreditov danih v tujino’ X X X X 3602 Stanje terjatev TOZD do tujine X X X X 3610 Krediti prejeti iz tujine X X X X 3611 Odplačila kreditov prejetih iz tujine X X X X 3612 Stanje dolga do tujine X X \ X X H-, * Kazalec Je opredeljen v zveznem odloku, a ga metodoloških navodilih podrobneje opredeljujemo. *• Podrobnejša razdelava Je priložena k odloku. *•* Kazalec je opredeljen v zveznem odloku, a ga naših metodoloških navodilih podrobneje opredeljujemo. 12346678 4 DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD, DRUŽBENI PROIZVOD, NARODNI DOHODEK, CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK 40000 Družbeni bruto proizvod družbenega sektorja po področjih dejavnosti in panogah 'industrije 40100 Družbeni proizvod družbenega sektorja po področjih dejavnosti in panogah industrije in prometa 40150 Družbeni proizvod individualnega sektorja po področjih dejavnosti 4100 Prihodki, doseženi s prodajo na domačem trgu 4101 Prihodki, doseženi na tujem trgu in od poslovanja v tujini 4102 Prihodki, doseženi v okviru OZD 4103 Prihodki, doseženi s svobodno menjavo dela v okviru SIS in po njej 4104 Prihodki, doseženi z neposredno svobodno menjavo dela 4105 Prihodki, doseženi v OZD družbenih dejavnosti od občanov 4106 Prihodki iz naslova udeležbe v skupnem dohodku 4107 Ostali prihodki in izredni prihodki 4110 Porabljene surovine, material in energija 42040 Sredstva solidarnosti skupaj 420400 Prispevek za odpravo posledic potresa v Črni gori 4205 Del dohodka za amortizacijo iznad predpisanih minimalnih stopenj 43000 Neto osebni dohodki 43001 Prispevki iz osebnih dohodkov za SIS s področja družbenih dejavnosti 43002 Nadomestilo čistega osebnega dohodka med bolezenskim doprtstom 43003 Nagrade izumiteljem in inovatorjem 43010 Del čistega dohodka za prehrano delavcev 43011 Del čistega dohodka za regres za letni dopust 43012 Del čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo 43013 Drugi nameni skupne porabe skupaj* 43030 Del sredstev za sklade skupnih rezerv družbenopolitičnih skupnosti 43031 Del sredstev za rezerve na ravni OZD 43032 Del sredstev za rezerve na ravni TOZD 441 Družbeno oblikovana sredstva za stanovanjsko gradnjo po namenu 4410 Sredstva za prenovo 4411 Sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 4412 Sredstva za domove in stanovanja upokojencev 4413 Sredstva za študentske in dijaške domove 4414 Sredstva za kreditiranje individualne gradnje in nakupa etažnih stanovanj 451 Posojilo Skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in AP Kosovo 452 Združevanje sredstev za uresničevanje nalog na področju gospodarstva iz dogovora o temeljih družbenega plana republike skupaj — Za energetiko — za železnico — za luke x ,x X X X X X X X X X X X X X X x x x X X X X X x x X X X 3C X X X X X X X x X X X X X X X X x x x x X X X X X X X X X X X X X X x 4520 4521 4522 t Podrobnejša razdelava Je priložena k odloku. X X X X X X X X X 12346678 4523 — za ceste x 4524 — za vodno gospodarstvo x 4525 — za druge dejavnosti x 453 Združevanje sredstev za uresničevanje nalog na področju gospodarstva iz dogovorov o temeljih družbenih planov občin x 454 Združevanje sredstev na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih planov bank x 455 Združevanje sredstev na osnovi samoupravnih sporazumov med TOZD v SR Sloveniji x 456 Združevanje sredstev na osnovi samouprav- nih sporazumov TOZD v SR Sloveniji s TOZD izven SR Slovenije skupaj x 4560 — za skupna vlaganja v SR Sloveniji x 4561 — za skupna vlaganja v drugih SR in SAP x 457 Združevanje sredstev za delovanje krajevne skupnosti iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov krajevnih skupnosti x 46 ANUITETE — OBVEZNOSTI IN PREJETA ODPLAČILA 460 Obveznosti za odplačila glavnice dolgoročnih kreditov x 461 Prejeta odplačila (glavnice in obresti) od posojila danega v Sklad federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in AP Kosovo x 462 Prejeta odplačila drugih dolgoročnih posojil v 5 INVESTICIJE 52000 Družbene proizvodne investicije v osnovni 1 sredstva, začete v preteklem ih končane v novem planskem obdobju 52001 Družbene proizvodne investicije v osnovna sredstva, začete in končane v novem planskem obdobju x 52002 Družbene proizvodne investicije v osnovna sredstva, začete v novem planskem obdobju in končane po njegovem izteku (objekti kontinuitete) x 52003 Družbene proizvodne investicije v osnovna sredstva — po značaju izgradnje 520030 Družbene proizvodne investicije v osnovna sredstva — novogradnje x 520031 Družbene proizvodne investicije v osnovna sredstva — modernizacija x 520032 Družbene proizvodne investicije v osnovna sredstva — vzdrževanje x 52004 Družbene proizvodne investicije v osnovna sredstva — glede na izvozno-uvozno usmerjenost x 52005 Družbene proizvodne investicije v osnovna sredstva, glede na pripravljenost — investicijsko tehnične dokumentacije oziroma investicijske faze x 52006 Družbene proizvodne investicije v osnovna sredstva, po tehnični strukturi x 520060 Gradbena dela — dinarska sredstva in ločeno devizna sredstva x 520061 Oprema — dinarska in ločeno devizna sredstva x . 520062 Ostala — dinarska in ločeno devizna sredstva x 52007 Zmogljivost, čas izgradnje, učinek posameznega investicijskega objekta in lokacija 520070 Zmogljivost posameznega investicijskega ob- \ jekta x x x X X X X X X X X X X X X X XX X XX . \ X XX 520071 520072 520073 520074 5201 53000 53001 53010 53011 53012 53020 53021 53060 53061 53090 55010 5502 56 560 6 60000 6005 6006 6007 6008 60080 60081 60082 601 6010 6011 602 6020 6021 6022 603 63020 63021 Čas izgradnje posameznega investicijskega objekta x Učinek posamezne investicije na povečanje — zmanjšanje zaposlenosti X Devizni učinek posameznega investicijskega objekta x Lokacija posameznega investicijskega objekta x Neproizvodne investicije* x x Zagotovljena sredstva za posamezni investicijski objekt x Lastna sredstva — devizni del x Združena sredstva in skupna vlaganja TOZD v okviru DO — dinarska in ločeno devizna sredstva x Združena sredstva in skupna vlaganja iz drugih OZD v Sloveniji — dinarska in ločeno devizna sredstva x Združena sredstva in skupna vlaganja iz drugih OZD iz drugih SR in SAP — dinarska in ločeno devizna sredstva ' x Krediti domačih bank s sedežem v SR Sloveniji x Krediti domačih bank s sedežem v drugih SR in SAP x Sredstva za družbene negospodarske investicije — na osnovi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela x Sredstva za družbene neproizvodne investicije — iz samoprispevka občanov x Sredstva občanov — devizni del x Število industrijsko zgrajenih stanovanj x Število zgrajenih stanovanj po strukturi x PRENOVA STANOVANJ Število stanovanj potrebnih prenove VIRI IN PLASMAJI SREDSTEV BANK IN DRUGIH FINANČNIH ORGANIZACIJ, SKUPNOSTI PREMOŽENJSKEGA IN OSEBNEGA ZAVAROVANJA TER SAMOUPRAV- NIH INTERESNIH SKUPNOSTI Drugi skladi x Dinarska sredstva prebivalstva x Devizna sredstva prebivalstva x Sredstva za stanovanjsko-komunalno dejavnost x Razpoložljiva sredstva za naložbe bruto x Obveznosti iz odobrenih kreditov x Ostale nekreditne obveznosti x Neto razpoložljiva sredstva x Prihodki bank x Obresti na kredite x Drugi prihodki x Razhodki bank x Obresti na depozite x Sredstva za delovno skupnost x Drugi razhodki x Skupni ustvarjeni dohodek x Prihodki SIS iz naslova solidarnosti Prihodki SIS na osnovi sporazuma o skupnih nalogah z drugo SIS x x X X X X X XXX X X X X X f- Kazalec Je že predeljen v zveznem odloku, a opredeljujemo v naših kazalcih kot nosilca še banke. '• *** - ... r. . * - " - * • 1 2 3 4 5 6 7 8 63022 Prihodki SIS iz prenosa sredstev družbeno- političnih skupnosti in samoupravnih družbe- nih skladov X 63023 Prihodki SIS na osnovi mednarodnih konven- cij X 6303 Prihodki SIS na osnovi samoupravnih spora- zumov o svobodni menjavi dela s področja, za katero je SIS ustanovljena X 6402 Plasmani v stanovanjsko-komunalno dejavnost X 64020 Plasmani v stanovanjsko dejavnost X 67030 Odhodki za dogovorjeni enotni program os- •. . • ■ novne dejavnosti X 67031 Odhodki za dopolnilni program osnovne dejav- nosti X 6704 Odhodki za investicije X 6705 Odhodki za štipendije X 1 6706 Odhodki za raziskovalno delo X 6707 Gotovinska izplačila občanom X 6708 Obveznost za solidarnost X 6709 Obveznost za skupne in vzajemne nmoge X 68 Viri sredstev v krajevni skupnosti X 69 Razporeditev sredstev v krajevni skupnosti > X 9 KAZALCI PROSTORSKEGA RAZVOJA* ■m 90 Namembnost prostora 900 Kmetijska zemljišča X X X X 9000 Obdelovalna zemljišča skupaj X X X X 90000 Njive in vrtovi X X 90001 Sadovnjaki skupaj X X 900010 Sadovnjaki, plantažni X X 900011 Sadovnjaki, ekstenzivni X X 90002 Vinogradi X X 90003 Hmeljišča X ■ X 90004 Travniki X X 9001 Neobdelovalna zemljišča skupaj X X X X 90010 Pašniki X X 90011 Barjanski travniki X X 90012 Plantaže gozdnega drevja X X 90013 Trstičja X X 901 Gozdna zemljišča X X X X X 9010 Lesnoproizvodni gozdovi X X X X 9011 Varovalni gozdovi X X X X 9012 Gozdovi s posebnim pomenom X X X X 902 Površine naselij X X 9020 Območje naselij X X 90201 Stanovanjsko območje X X X 90202 Območje proizvodnih in servisnih dejavnosti X X 90203 Območje oskrbnih in storitvenih dejavnosti X " X X 90204 Območja večjih športnih, rekreacijskih in dru- gih urejenih površin . X X 9021 Območja naselij s posebnimi funkcijami X X 9022 Območja sekundarnih počitniških naselij X X X 903 Površine voda 1 X X 904 Prometne in energetske površine zunaj naselij X X X 9040 Območja objektov intras infrastrukture zu- naj naselij (druga raba ni možna) X X 9041 Območja objektov in trase omrežja infrastruk- l ture zunaj naselij (druga raba omejena) X X 9042 Območja letališč X X X 90420 Funkcionalne površine letališč z objekti in na- pravami X X X X 90421 Ožja varstvena območja letališč X X X Razdelava kazalcev prostorskega razvoja je pripravljena brez opredelitve vsebine zveznih kazalcev. 1 2 3 4 5 6 7 8 90422 Širša varstvena območja letališč X X X 905 Nerodovitne in druge površine 9050 Nerodovitne površine X X 9051 Odlagališče odpadkov X X X X X 906 Specifična območja 9060 Območja za pridobivanje rudnin- 90600 Pridobivalni prostori za površinsko izkorišča- nje rudnin X X 2i 90601 Pridobivalni prostori za podzemeljsko prido- bivanje rudnin X X X 90602 Varstvena območja pridobivalnih prostorov za izkoriščanje rudnin X, X x 90603 Območja s poškodbami X X 906030 Območja sanacij X X 9061 Območja varstva vodnih virov 90610 Najožji varstveni pasovi zajetij ali črpališč podzemnih voda za oskrbo s pitno vodo (druga x raba ni možna) x x x 90611 Ožji varstveni pasovi zajetij ali črpališč pod- zemnih voda za oskrbo s pitno vodo X X X X 90612 Rečni odseki za infiltriranje ali črpanje vode za oskrbo s pitno vodo X X X X 90613 Površinski zbiralniki vode X X X X x 906130 Površinski zbiralniki vode z oskrbo s pitno vodo X X X X 90614 Varstveni pasovi površinskih zbiralnikov in rek za oskrbo s pitno vodo X X X X 90615 Ožja varstvena območja zdravilnih sredstev, termalnih, mineralnih, termomineralnih voda, blata, peska, plinov X X X X X 9062 Nevarna območja 90620 Poplavna območja X X X 906200 Poplavna območja, na katerih so predvideni zaščitni ukrepi X X X 90621 Regulacija površinskih vodotokov z nasipi X X X 90622 Regulacije površinskih vodotokov brez nasipov 1 • X X X 90623 Žarišča globinske'in bočne erozije X X 906230 Žarišča globinske in bočne erozije, predvidena za sanacijo X X X 9063 Območja varstva naravne dediščine 90630 Narodni parki X X 90631 Krajinski parki X 90632 Naravni rezervati X X 90633 Naravni spomeniki in spomeniki oblikovane narave X X X 9064 Območja varstva kulturne dediščine 90640 Varstvena območja kulturnih spomenikov X X X 9065 Območja za rekreacijo na prostem 90650 Obala za kopanje X X 90651 Območja urejenih smučišč X X # X 90652 Območja za planinstvo X X X 9066 Degradirana območja 90660 Vodotoki oziroma deli vodotokov I. in II. ka- kovostnega razreda X X X 90661 Vodotoki oziroma deli vodotokov uvrščeni v tretji kakovostni razred X X X 90662 Vodotoki oziroma deli yodotokov uvrščeni v IV. kakovostni razred X X X 90663 Kakovostno stanje vodotokov oziroma delov vodotokov po sanaciji X X 90664 Območje onesnaženosti zraka — TU. območje X X X 90665 Območje onesnaženosti zraka — IV. območje X X 'X 91 Naravni viri 1 2 3 4 5 6 7 8 910 Obdelovalno kmetijsko zemljišče X X X X 9100 Zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji X X X 911 Gozdovi (lesna zaloga) X X X X 912 Energetski viri (potencial) X X 913 Rudna in mineralna nahajališča 9130 Rezeve rudnin X X X 914 Vodni viri 9140 Izviri X X X 9141 Podtalnice X X X 9142 Količina malih voda vodotokov X X X 9143 Količina naj nižjih znanih voda X X X 915 Fauna 9150 Vrsta in število gozdne divjadi X X 9151 Vrsta in količina rib 91510 Vrsta in količina sladkovodnih rib X / )x • 9151 Vrsta in količina morskih rib X z X 92 Prometna, vodna in komunalna infrastruktura 920 Ceste s sodobnim cestiščem (dolžine) 9200 Magistralna cesta X X 92000 Mednarodna cesta X X 92001 Avtomobilska cesta s priključki X X 9201 Regionalna cesta X X X 9202 Lokalna cesta X X X 9203 Dovozna cesta X X X X 921 Železniško omrežje (dolžina) 9210 Magistralna železnica X X 9211 Glavna proga X X 9212 Stranska proga za javn} promet X X X 9213 Stranska proga s pogodbenim prometom X X X X 9214 Prometni terminali X 92140 Železniška postaja in postajališče X 92141 Druga postaja ali terminal A X 922 Namakalni in izsuševalni kanali (dolžina) - X X 923 Vodovodno omrežje (dolžina in zmogljivost) X 9230 Črpališča in zajetja za oskrbo s pitno vodo X X X 9231 Območja oskrbovana s skupinskimi oz. območ- nimi vodovodi X X 9232 Primarni cevovodi skupinskih vodovodov X X 9233 Vodo-hrami skupinskih vodovodov X X 924 Kanalizacijsko omrežje (dolžina in prečisče- valne naprave) 9240 Območja priključena na čistilno napravo X X 9241 Naprava za čiščenje odpadnih voda X X X 9242 Primarni zbiralnik za tranzit odpadnih voda X X 925 Omrežje cevovodov 9250 Plinovodi 92500 Magistralni plinovod in napeljave za oskrbo s plinom X X 92501 Primarni plinovod in naprave za oskrbo s pli- nom X X X 92502 Terminal za tekoče in plinasto gorivo X X 9251 Naftovod 1 X X 9252 Toplovod X X . 926 Elektroprenosno omrežje 9260 Elektroprenosni vodi 92600 20 kV in 35 kV (X X X 92601 110 kV X X 92602 220 kV X - X 92603 400 kV X X 92604 nad 400 kV X X 9261 Trafo in razdelilne postaje 92610 110 kV X 927 9270 9271 9272 9273 9274 928 9280 92801 9380 9280: 9281 9282 9283 929 9290 9291 93 930 931 94 940 9400 9401 9402 9403 94031 9-103: 9404 941 9410 9411 9412 9413 9414 9415 942 9420 943 9430 9431 9432 9433 944 9440 9441 9442 95 96 960 961 962 97 970 971 1234597 220 kV 400 kV nad 400 kV Energetska infrastruktura Jedrska elektrarna Hidroelektrarne do 10 MW Hidroelektrarne nad 10 MW Termoelektrarne Toplarne Letališča in luke Letališča Primarno letališče Sekundarno letališče Športno letališče Luke Pristanišča Marine Žičnice Gondolska žičnica X Sedežnica x Razmejitev in sedeži krajevnih skupnosti Meja krajevne skupnosti Sedež krajevne skupnosti Funkcije naselij v omrežju naselij Funkcije naselij glede na oskrbne storitvene dejavnosti Lokalno oskrbno storitveno središče Pomembnejše lokalne središče Središče občinskega pomena Središče regionalnega pomena Središče ožjega regionalnega pomena Središče širšega regionalnega pomena Središče republiškega pomena Funkcije naselij glede na proizvodne dejavnosti Naselja z monostrukturno dejavnostjo Naselje z 2-3 industrijskimi obrati Središča z večjimi industrijskimi obrati Pomembnejše industrijsko središče Večje industrijsko središče Veliko industrijsko središče Naselja s posebnimi funkcijami Naselja z značilnimi turističnimi ali zdraviliškimi funkcijami Druga naselja , Naselja z nad 50 "/o kmečkega prebivalstva Naselja z 20 do 50 "/o kmečkega prebivalstva Naselja z 10 do 20 “/o kmečkega prebivalstva Stanovanjsko naselje z manj kot 10 %> kmečkega prebivalstva yelikost naselij po površini Predvideno močno povečanje površine naselja Predvideno zmerno povečanje površine naselja Predvidena ohranitev v glavnem obstoječe površine naselja Naselja in območja, ki se urejajo s prostorskimi načrti Ceste z gramoznim voziščem (dolžina) Regionalne ceste Lokalne ceste Dovozne ceste x Omrežje avtobusnih linij Linije in postaje avtobusnega prometa x Linije in postaje pogodbenega avtobusnega prometa x X X X X XX X X X XX x xx X X X X * X X X X X X x x X X X x X X X X X . X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X > X XX XXX X X X X X 4. Poleg enotne metodologije lahko sprejmejo obvezne metodologije samoupravne organizacije in skup-hosti ter družbenopolitične skupnosti za potrebe svojega planiranja, za potrebe planiranja drugih pa le na podlagi samoupravnih sporazumov in dogovorov ali republiških predpisov. Pri pripravljanju, usklajevanju in sprejemanju planov ekonomskih odnosov s tujino ter spremljanju njihovega uresničevanja se uporablja metodologija za določanje projekcij plačilnobilančnih in deviznobilanč-ni pozicij republik in avtonomnih pokrajin v enotni projekciji plačilne bilance Jugoslavije in devizne bilance Jugoslavije in za spremljanje njihovega uresničevanja, ki jo predpiše Zvezni izvršni svet, ko dobi soglasje pristojnih republiških in pokrajinskih organov in mnenje Interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino. 5. Praviloma vsako leto se zberejo obvezni enotni kazalci, kot dopolnilo k obstoječim informacijskim virom. Vsebina, čas, obseg in način zbiranja obveznih enotnih kazalcev se določi v vsakoletnem programu statističnih raziskav. Zbiranje izvede Zavod SR Slovenije za statistiko po veljavnih metodologijah po sklepu za družbeno planiranje pristojnega republiškega organa. Zbiranje podatkov, ki je vezano na planiranje in ni v programu statističnih raziskav, izvaja pa se na območju celotne republike, se lahko izvede le na podlagi republiškega predpisa. Samoupravne organizacije in skupnosti ter občine lahko pa podlagi posebnega sporazuma ali dogovora določijo zbiranje še drugih podatkov, pomembnih za pripravo in spremljanje svojih planov. Pri tem morajo zagotoviti usklajenost z zvezno in republiško enotno metodologijo. 6. Vrednostni kazalci za preteklo obdobje se izkazujejo po tekočih Cenah za naslednje obdobje, za katero se spi-ejema plan pa po stalnih cenah (v cenah preteklega leta). 7. Podrobnejša razdelava kazaleev pod šiframi: 101, 102, 27, 43013 je sestavni del tega odloka in se objavi hkrati z njim. KONČNE DOLOČBE 8. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati točka 21 A, B, C in C poglavja V, »Začasne obvezne enote metodologije in minimuma obveznih enotnih kazalcev prostorskih planov v SR Sloveniji« (Uradni list SRS. št. 10/78). 9. Potrebne dodatne analitično-projekeijske bilance bodo opredeljene v roku enega meseca potem, ko bodo nadrobnejše opredeljene bilance iz zvezne enotne metodologije. 10. Navodila za uporabo obveznih enotnih kazalcev in obveznih analitično-projekcijskih bilanc bo dal direktor Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje v mesecu septembru 1979. 11. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-45/79 Ljubljana, dne 9. avgusta 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Popredsednica Mara Žlebnik 1. r. PRILOGA 1234 B" 678 101 Zmogljivosti družbenih dejavnosti 10100 Število matičnih učilnic x 10101 Število predmetnih učilnic x 10102 Število kabinetov oz. laboratorije X 10103 Število učnih delavnic x 10104 Število mest v matičnih učilnicah x 10105 Število mest v predmetnih učilnicah x 1010G Število mest v kabinetih oz. laboratorijih x 10107 Število mest v učnih delavnicah x 10108 Površina šolskih telovadnic x 10109 Število ležišč v domovih za učence in v domovih za študente x 10110 Število ambulantnih enot X 10111 Število zobozdravstvenih stolov X 10112 Število obstoječih postelj v splošnih in posebnih bolnišnicah x 10120 Število mest v vzgojnovarstvenih organizacijah x 10130 Število sedežev v kinematografih x 10131 Število sedežev v gledaliških in glasbenih dvoranah x 10132 Površina prostorov za muzejske in galerijske razstave x 10133 Površina depojev za razstavne predmete x 10134 Število knjig temeljne knjižne zaloge x 10135 Število knjig v sistemu prostega pristopa x 10140 Zmogljivost pokritih telesnokulturnih objek tov x X x X x x x x X X X X X X X XXX X X X X X X X X X X X 10141 10142 102 1020 1021 1022 1023 1024 1025 1020 1027 1028 1029 27 270 27000 27001 27002 27003 27004 27005 2700G 27007 27008 27009 27010 27011 27012 27013 27014 27015 1 2 Zmogljivost organiziranih nepokritih telesno- kulturnih objektov in površin za letno vadbo x Zmogljivost organiziranih nepokritih telesno-kulturnih objektov in površin za zimsko vadbo x Druge zmogljivosti družbenega standarda Neto prodajna površina trgovin na drobno x Neto prodajna površina trgovin z osnovnimi življenjskimi potrebščinami x Število stanovanj (stanov, fond) Število stanovanj glede na osnovno opremljenost Število stanovanj s priključki vode in elektrike Število stanovanj s priključkom na kanaliza- cijo Površina urejenih javnih zelenic x Površina klubskih prostorov za družbene aktivnosti Zmogljivost obratov družbene prehrane x Poprečno število zaposlenih delavcev v servisih za gospodinjske storitve in hišna popravila x Storitve nematerialne proizvodnje Raziskovalna dejavnost Število raziskovalcev x Število opravljenih raziskovalnih ur x Vrednost naročenih raziskovalnih nalog s področja družbenopolitičnega in družbenoekonomskega samoupravnega sistema x Sredstva vložena v lastnem TOZD v raziskave s področja družbenopolitičnega in družbenoekonomskega samoupravnega sistema x Vrednost naročenih raziskovalnih nalog s področja obvladovanja prostora in varstva okolja x Sredstva vložena v lastnem TOZD v raziskave s področja obvladovanja prostora in varstva 'okolja x Vrednost naročenih raziskovalnih nalog s področja zagotavljanja energetskih in surovinskih virov x Sredstva vložena v'lastnem TOZD v raziskave s področja zagotavljanja energetskih in surovinskih virov x Vrednost naročenih raziskovalnih nalog s področja razvoja transportnih, telekomunikacijskih in informacijskih sistemov x Sredstva vložena v lastnem TOZD v raziskave s področja razvoja transportnih, telekomunikacijskih in informacijskih sistemov x Vrednost naročenih raziskovalnih nalog s področja razvoja industrijskih proizvodov, tehnologij in proizvodnih procesov x Sredstva vložena v lastnem TOZD v raziskave s področja razvoja industrijskih proizvodov, tehnologij in proizvodnih procesov x Vrednost naročenih raziskovalnih nalog s področja proizvodnje in predelave hrane x Sredstva vložena v lastnem TOZD v raziskave s področja proizvodnje in predelave hrane x Vrednost naročenih raziskovalnih nalog s področja izboljšanja proizvodne organizacije in poslovanja x Sredstva vložena v lastnem TOZD v raziskave s področja izboljšanja proizvodne organizacije in poslovanja x 3 4 5 6 7 8 x x x x X X X X X X X XXX X X X XXX X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X x X X X x x 27016 27017 27018 27019 27020 27021 27022 27023 27024 271 27100 27101 27102 27103 27104 27105 27106 27107 27108 27109 27110 27111 27112 271120 27113 271130 27114 27115 27116 27117 27118 272 27200 27201 272010 27202 27203 272030 272031 27204 27205 1 Vrednost naročenih raziskovalnih nalog s področja vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja x Sredstva vložena v lastnem TOZD v raziskave s področja vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja x Vrednost naročenih raziskovalnih nalog s področja razvoja medicinskih znanosti in zdravstva x Sredstva vložena v lastnem TOZD v raziskave s področja razvoja medicinskih znanosti in zdravstva' x Vrednost naročenih raziskovalnih nalog s področja razvoja nacionalne kulture x Sredstva vložena v lastnem TOZD v raziskave s področja razvoja nacionalne kulture x Vrednost naročenih raziskovalnih nalog s področja splošnega razvoja znanja, znanosti in metodologije x Sredstva vložena v lastnem TOZD v raziskave s področja splošnega razvoja znanja, znanosti in metodologije x Sredstva za nakup industrijske lastnine x Izobraževalna dejavnost Število učencev v osnovni šoli x Število učencev v 1. razredu osnovne šole x Število učencev, ki zaključijo osnovno šolo x Število oddelkov osnovne šole od 1. do 4. razreda x Število oddelkov osnovne šole od 5. do 8. razreda x Število učencev v podaljšanem bivanju x Število učencev v celodnevni šoli x Število učencev v izmenah x Število učencev osnovne šole, ki stanujejo dalj kot 4 km od šole x Število učencev v osnovni šoli za odrasle x Poprečno število učiteljev x Število zaposlenih učiteljev / x Število rednih učencev oz. študentov v usmerjenem izobraževanju x Število rednih učencev oz. študentov v 1. letniku x Število učencev oz. študentov ob delu in iz dela v usmerjenem izobraževanju x Število učencev oz. študentov ob delu in iz dela v 1. letniku x Število učencev oz. študentov v domovih za učence oz. študente x Število diplomantov rednega študija x Število diplomantov študija ob delu in iz dela x Število štipendistov 1 x Število knjig v šolski knjižnici x Zdravstvena dejavnost Število zdravnikov x Poprečno število zdravnikov x Poprečno število zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti x Poprečno število zobnih terapevtov x Število vseh ambulantnih obiskov x Število prvih pregledov x Število prvih pregledov v zobozdravstvenih dejavnostih x Število bolnišnično zdravljenih oseb x Število bolniških oskrbnih dni x 3 4 5 6 7 8 X X x x X ii X X x X X x x x x x x X X X X X X ■ X X X X X X X X XX X XX X X X X X X X X X X XX X X X X X X 12345678 27206 27207 27208 273 27300 27301 27302 27303 27304 27305 27306 27307 27308 27309 273090 27310 27311 27312 27313 27314 27315 27316 27317 274 27400 27401 27402 27403 27404 27405 27406 27407 27408 27409 27410 27411 Obseg dejavnosti (izražen v faktorjih) Število realiziranih zdravil na recept Vrednost zdravil izdanih na recept Dejavnost otroškega varstva Število rednih varovancev vzgo j no va rstvenih organizacij do 3 let Število rednih varovancev vzgo j novarstvenih organizacij nad 3—7 let Število razvojno motenih otrok Število prosilcev za sprejem v vzgojnovarstve-no organizacijo za otroke do 3 let Število prosilcev za sprejem v vzgojnovarstve-no organizacijo za otroke nad 3—7 let Število oddelkov v vzgoj novarstvenih organizacijah za otroke do 3 let Število oddelkov v vzgoj novarstvenih organizacijah za otroke nad 3—7 let Število varstvenih družin Število varovancev v varstvenih družinah Število otrok v mali šoli Število otrok, ki obiskujejo skrajšan program male šole Število otrok, ki niso stalni varovanci vzgoj- novarstvenih organizacij, a so redno deležni organizirane družbene vzgoje Poprečno število vzgojiteljic Poprečno število varuhinj Poprečno število medicinskih sester Število zaposlenih vzgojiteljic Število zaposlenih varuhinj Število zaposlenih medicinskih sester Število otrok, ki prejemajo otroški dodatek Dejavnost socialnega skrbstva Število oskrbovancev v splošnih socialnih za* vodih Število oskrbovancev v posebnih socialnih zavodih Število otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v zavodu za usposabljanje Število otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v šolah Število osebhostno in vedenjsko motenih otrok in mladostnikov Število rejencev Število socialno neprilagojenih odraslih oseb Poprečno število strokovnih delavcev Število zaposlenih strokovnih delavcev Obseg storitev funkcionalne dejavnosti socialnega skrbstva Obseg storitev humanitarnih organizacij Število oseb, ki prejemajo .denarno pomoč x x X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X 275 Služba zaposlovanja 2750 Število strokovnih delavcev z visoko in višjo - izobrazbo, ki se ukvarjajo s problematiko zaposlovanja 2751 Obseg storitev strokovnih služb 276 Kulturna dejavnost 2760 Založništvo in knjižničarstvo 27600 Število naslovov izdanih knjig x 27601 Naklada izdanih knjig x 27602 Število izdanih naslovov gramofonskih plošč in kaset x X X X XXX X X X X V X X X X X X X X X X X X XXX X X X X X X X X X XXX XX X XX X X X X X X X X X X X X X X X X X X „ X X X 1 27603 Naklada izdanih naslovov gramofonskih plošč in kaset x 27604 Poprečno število strokovnih knjižničarskih delavcev * 27605 Število izposojevalcev v knjižnici x 276030 Število knjižnih izposoj x 2761 Odrska dejavnost 27610 Število gledaliških predstav in koncertov X 276100 Število gledaliških predstav in koncertov na gostovanjih x 276101 Število premierskih poklicnih odrskih predstav in koncertov x 27611 Število prodanih vstopnic za gledališča predstave in koncerte x 2762 Varstvo kulturne dediščine 27620 Sredstva za nakup muzejskih in galerijskih eksponatov x 27621 Število muzejskih in galerijskih razstav x 27622 Sredstva za vzdrževanje in obnovo kulturnih spomenikov x 27623 Število obiskov na razstavah x 2763 Amaterska dejavnost 27630 Število aktivnih članov amaterskih kulturnih društev x 27631 Število prireditev amaterskih kulturnih društev x 277 Telesno-kulturna dejavnost 2770 Obseg storitev telesnokulturnlh organizacij x 2771 Število profesionalnih športnih delavcev x 2772 Število amaterskih telesnokulturnlh delavcev x 43013 Drugi nameni skupne porabe — skupaj x 430130 Del sredstev skupne porabe za izobraževanje x 430131 Del Sredstev Skupne porabe za zdravstveno varstvo (preventivni zdravstveni pregled) x 430132 Del sredstev skupne porabe za socialno pomoč delavcem x 430133 Del sredstev skupne porabč za kulturo x 430134 • Del sredstev skupne porabe za telesno kulturo in organizirano rekreacijo _ x 430135 Del sredstev skupne porabe za organizirano letovanje delavcev x 430136 Del sredstev skupne porabe, ki se poleg stanovanjskega prispevka namenja za stanovanjsko izgradnjo 430137 Del sredstev skupne porabe za združevanje sredstev za objekte družbenega standarda izven TOZD 3 4 S 6 7 8 X X * X X X X X X X X X X A X X x . x X X X X X X X X X 1229. Na podlagi 10. člena zakona o intervencijah v kme-tijetvu in porabi hrane (Uradni Ust SRS, št. 1/79) in v zvezi z 21. členom zakona o proračunu Socialistične '"epublikc Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 3°/76) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK 0 spremembah in dopolnitvah odloka o kompenzaciji za meso juncev In Junic v letih 1978 in 1979 1 1. člen . V i. členu odloka o kompenzaciji za meso juncev n Junic v letih 1978 in 1979 (Uradni list SRS, št. 19/78, 30/78 in 5/79) se besede »31. avgusta 1979« nadomestijo z besedami »15. oktobra 1979«. 2. člen 5. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Ko Služba družbenega knjigovodstva' ugotovi upravičenost zahteve za kompenzacijo kot tudi, da je v tej zahtevi kompenzacija pravilno obračunana in da je priložena dokumentacija v redu, pošlje zahtevo Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, ki odredi izplačilo v breme računa: Izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana, št. 50100-630-10014. • Ce služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da zahteva za kompenzacijo ni upravičena, ker niso iz- polnjeni pogoji iz 1. in 2. člena tega odloka, da kompenzacija ni pravilno obračunana ali da priložena dokumentacija ni v redu, zavrne zahtevo za kompenzacijo. Iz enakih razlogov lahko zavrne zahtevo za kompenzacijo Republiški sekretariat z* pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Za količine mesa, za katere je bila zahteva za kompenzacijo zavrnjena, ker kompenzacija ni bila pravilno obračunana ali ker priložena dokumentacija ni bila v redu, lahko upravičenec s popravljeno oziroma dopolnjeno zahtevo ponovno uveljavlja kompenzacijo iz tega odtoka.« 3. člen V 8. členu se besede »30. septembra 1979« nadomestijo z besedami »15. novembra 1979«. 4. člen Za 9. členom se doda 9. a člen, ki se glasi: »Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznujeta za prekršek organizacija združenega dela in delovni človek iz 1. člena tega odloka, ki neupravičeno uveljavljata kompenzacijo. Odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev. Če je organizacija združenega dela oziroma delovni človek iz 1. člena tega odloka neupravičeno uveljavila kompenzacijo, se poleg kazni za prekršek iz prvega odstavka tega člena izreče tudi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom.« 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 426-2/78 Ljubljana, dne 15. avgusta 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednica Mara Žlebnik 1. r. 1230. Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), v zveza z drugim odstavkom 7 a člena zakona o omejitvi uporabe in vožnje osebnih in drugih motornih vozil (Uradni list SFRJ, št. 18/79 in 30/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o Izdaji nalepnic za motorna vozila, izvzeta od prepovedi uporabe in omejitve vožnje I NaJepnice za motorna vozila, izvzeta od prepovedi uporabe in omejitve vožnje, izdaja za notranje zadeve pristojni upravni organ občane, pri katerem je vozilo registrirano. n Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-14/79 Izubijana, dne 15. avgusta 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednica Mara Žlebnik I. r. 1231. Na podlagi' petega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Izvršni svet Skupščin^ SR Slovenije na 71. seji dne 15. avgusta 1979 sprejel SKLEP o dopolnitvi sklepa o ospovah in merilih za določanje osebnih dohodkov funkcionarjem strokovnih služb in teles Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 1 V sklepu o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov funkcionarjem strokovnih služb in teles Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/75, 16/75 in 20/76) se v 2. točki za tretjim odstavkom doda novi četrti odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se glavnim republiškim inšpektorjem in njihovim pomočnikom lahko osnova osebnega dohodka ^poveča za največ 25 odstotkov, upoštevajoč uspešnost in odgovornost pri opravljanju funkcije inšpekcijskega nadzorstva.« 2 Ta i sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-3/78 Ljubljana, dne 15. avgusta 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednica Mara Žlebnik 1. r. 1232. Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji DOGOVOR e usklajevanju davčne politike v letu 1979 Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1979 izhajale iz naslednjih načel: — da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi; — da za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občani prispevajo po načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek; — da se zagotovi kvaliteto opravljanja nalog občinskih davčnih uprav in okrepi skrb za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. 2. člen Udeleženke so soglasne, da v letu 1979 nadaljujejo z napori, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže večja psklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju. 3. člen Udeleženke bodo v letu 1979 predpisale naslednje davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek iz osebnega dohodka delavcev, 2. davek iz kmetijstva, 3. davek iz obrtne dejavnosti, 4. davek iz intelektualnih storitev, 5. davek iz avtorskih pravic, 6. davek na dohodke od premoženja, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo, 9. davek na promet nepremičnin, 10. davek' od prometa proizvodov in storitev, 11. takse. 4. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 197a uvedle davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji do 0,5 °/». 5. člen Udeleženke bodo v letu 1979 v skladu z določbami zakona o davkih občanov razdelile zemljišča v štiri skupine katastrskih občin in predpisale proporcionalne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v naslednjih mejah: za I skupino od 9 do 11 °/« za II skupino od 6 do 8 %> za III skupino od 3 au 5 % za IV skupino od 1 do 2,5 °/a Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, bodo udeleženke v letu 1979 predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti v višini najmanj 5°/o. Stopnje davka iz kmetijske dejavnosti na dohodke od gozda bodo občine uskladile v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave za preusmeritev gospodarstva in za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Merila in pogoje bodo udeleženke vskladile v regionalnih okvirih. 6. člen Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stopnje v naslednjih mejah: do 10.000 23—28 od 10.000 do 20.000 28—33 od 20.000 do 30.000 33—38 od 30.000 do 50.0000 37—42 od 50.000 do 100.000 41—48 od 100.000 do 150.000 44—49 od nad 150.000 do 200.000 200.000 46—51 48—53 Udeleženke bodo skladno z določbami 81. in 98. člena zakona o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev za zavezance, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic. Udeleženke bodo v regionalnih okvirih še nadalje usklajevale pomembnejša vprašanja pogojev in meril za priznavanje olajšav pri obdavčitvi dohodka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in iz intelektualnih storitev. 7. člen Davke po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotfto in sicer: A. Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti (v smislu 89. člena zakona o davkih občanov): 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od pirovizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev', doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov od domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč — 20°/o; 2. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd. in od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd. — 10°/o; 3. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 30 "/o; 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov — 40 "/o. Udeleženke bodo nadaljevale z vsklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na dohodke, ki jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala ter od dohodkov od domače obrti, če gre za ročno delo. B. Davek po odbitku iz intelektualnih storitev bodo udeleženke določile v višini — 40 "/o. C. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale po stopnji — 20 "/o. Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij^ takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo — 40°/o. 'Udeleženke bodo zadržale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. D. Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu z 22. členom zakona o uporabi predpisov in o reSevanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 8. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti, in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 10.000 din predpisana v višini med 25 in 35 °/o, pri osnovah nad 200.000 din pa med 50 in 60 "/o. • 9. člen Davek na dohodek od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 10 "/o. 10. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katere se plačuje davek po splošni stopnji določile v višini 3°/i). Udeleženke soglašajo, da v letu 1979 ne bodo izvajale oprostitev ali olajšav pri plačevanju tega davka. Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil v višini 4 6/o. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 11. člen Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač uskladile v naslednjih okvirih: 1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot50°/o iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra . din — od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač 2 — od penečega vina najmanj 4 2. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 'Vo iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove •/. — od medice 15 — od piva med 30—40 — od naravnega žganja in vinjaka najmanj 40 — od drugih alkoholnih pijač najmanj 45 3. Od alkoholnih pijač vseh vrst. proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove najmanj 45 — zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov; — dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti; t — učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 14. člen Udeleženke bodo v okviru prizadevanj za kadrovsko krepitev davčnih uprav skrbele za ustrezno štipendijsko politiko in si prizadevale, da se davčne uprave organizacijsko usposobijo tako, da bodo lahko učinkoviteje izvajale svojo družbeno funkcijo. 15. člen Udeleženke so soglasne, da bodo davčne uprave zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovha , funkcija davčnih uprav, če so za to dfelo ustrezno kadrovsko in organizacijsko usposobljenje in pod pogojem, da ob tem ne bo prizadeta osnovna funkcija davčnih uprav. Udeleženke se dogovorijo, da bodo nadomestila za to delo znašala do 10 °/o od pobranih sredstev in da bodo tako zbrana sredstva uporabljena predvsem za napredek dela davčnih uprav. 16. člen Udeleženke se dogovorijo da bodo v letu 1979 na-daljcvaie s prizadevanji za uveljavljanje avtomatske obdelave podatkov, upoštevajoč pri tem načelo tesnejšega medsebojnega sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin m njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno. 18. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 19. člen 12. člen Udeleženke bodo v regionalnih okvirih nadaljevale s prizadevanji za uskladitev obdavčitve prometa nepremičnin, 13. člen • Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati In spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih: — okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti; Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. 1 O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. 20. člen Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-teh-nične posle za odbor udeleženk opravljal republiški sekretariat za finance. Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiškemu sekretariatu za finance v skladu z določbami tega d°' govora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk. 21. člen Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-25/78 Ta dogovor so podpisale skupščine občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju.\Škofja Loka, Šmarje pri Jelšjth, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec. 1233. ' Na podlagi 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 8. člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 34/74) ter programa dela za pripravo in sprejetje srednjeročnega plana Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje od leta 1981 do 1985, ki ga je sprejel izvršilni odbor skupščine Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji dne 24. aprila 1979, je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji dne 30. julija 1979 sprejela SKLEP o metodologiji elementov za sprejetje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje od leta 1981 do 1935 I Na podlagi te metodologije delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ter občinske in medobčinske konference delegatov Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne interese ter potrebe s samoupravnim sporazumom o temeljih plana. II Metodologija vsebuje le tiste elemente in kazalce, ki niso opredeljeni z zakonom in so predmet samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. III Udeleženci se bodo sporazumevali o naslednjih elementih in kazalcih: 1. Višina starostne pokojnine je odvisna od mej- nega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja in naj bi znašala najmanj 50 "/o tega zneska. ' 2. Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje naj bi solidarnostno prispevali 70°/«, kmetje-za-vezanci za prispevek pa 30 %> sredstev za pokojnine v tem petletnem obdobju. 3. a) Razširitev kroga zavarovancev in upravičencev do starostne pokojnine: — na zakonca-kmeta, ne glede na lastništvo; — na zakonca-kmeta, ne glede na lastništvo in ne glede na to, če je njegov zakonec zavarovan v delavskem zavarovanju; — na ostale družinske in gospodinjske člane, ki jim je delo na kmetiji edini ali glavni poklic. b) Uvedba invalidskega zavarovanja: — za kmeta-zavarovanca (oseba iz 1. in 4. odstavka 16. člena zakona o SZK); — za ostale družinske člane. Višina invalidske pokojnine je odvisna od katego-* rije invalidnosti in od razmerja do starostne pokojnine. c) Odprava načela ene starostne pokojnine na posameznem zasebnem kmečkem gospodarstvu. IV Na podlogi analize razvojnih možnosti skupnosti za obdobje od leta 1981 do 1985, v kateri bodo elementi izraženi v naturalnih in vrednostnih kazalcih, bodo udeleženci uskladili in opredelili svoje osebne in skupne potrebe ter višino potrebnih,sredstev. V Ta metodologija se objavi v Uradnem listu SRS. St. 03060-264/23-1979 Ljubljana, dne 30. julija 1979. Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Predsednik Jože Pikelj 1. r. J REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 1234. Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupribsti in 8. točke 10. člena ter 52. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva so sprejele skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na sejah obeh zborov, in sicer: Celje dne 28. junija 1979 in 2. julija 1979 Slovenske Konjice 6. julija 1979 Šentjur 27. junija 1979 Šmarje pri Jelšah 27. junija 1979 Žalec dne 27. junija 1979 SPORAZUM o kriterijih za prevoz z rešilnimi avtomobili I. SPLOSNE DOLOCBF 1. člen Ta sporazum določa kriterije in indikacije, po katerih delovni ljudje in njihovi družinski člani ter občani (v nadaljnjem besedilu »uporabniki«) uveljavljajo pravico do prevoza z rešilnim avtomobilom in kriterije za povračilo stroškov za prevoze z drugimi vozili. 2. člen S tem sporazumom se urejajo prevozi: — od doma, oz. mesta, kjer je potreba po prevozu nastala, — iz bolnice, med bolnišničnimi oddelki in v višje organizirane zdravstvene organizacije, — na kontrolne preglede in nazaj, — na zdravljenje v inozemstvo in nazaj. II. PREVOZI OD DOMA OZIROMA MESTA, KJER JE POTREBA PO PREVOZU NASTALA 3. člen Kriteriji in indikacije za prevoz z rešilnimi avtomobili so: 1. vsa urgentna in življenjsko nevarna stanja bolnika oziroma poškodovanca, kot npr.: znaki srčnega infarkta, nezavesti, dušenja, kome raznih vzrokov, akutna obolenja trebuha in notranjih organov, težja telesna stanja z znaki infekcijskih obolenj, večje zunanje in notranje krvavitve, rane z mrzlim in strelnim orožjem, odprti in zaprti zlomi večjih kosti ter psihotični bolniki, ki potrebujejo prevoz s spremstvom ipd, 2. prometne nesreče, če poškodovanec kaže znake svežih krvavitev, poškodbe možganov in lobanje, notranje poškodbe, odprti in zaprti zlomi okončin, poškodbe hrbtenice in sumi na te poškodbe ter nasploh stanja po nesrečah, če ni v bližini zdravnika oz. ni odrejal prioriteto prevozov in obstoji sum na poškodbe s kasnejšimi posledicami za zdravje in življenje, 3. odprte krvavitve večjih žil, kjer je potrebna tudi intenzivna hcmostaza in hitro nadoknajcvanje izgubljenih tekočin, težje zastrupitve s plini, lugi, kislinami, alkoholom in drugimi kemičnimi sredstvi. Vsa ostala predhodno zajeta stanja bolnika, če to zahteva nuja, strokovnost in okoliščine. 4. člen Prevozi z Rešilnimi avtomobili pa medicinsko niso indiciraAi za male površne poškodbe pri somatsko dobrem stanju, prevozi na razne diagnostične obdelave bolnikov, ki so naročeni na zdravljenje, ki je naprej programirano, operativo in diagnostiko ter kontrolne preglede, če zdravnik ne odredi drugače. 5. člen Indikacijo za prevoz z rešilnim avtomobilom presodi zdravnik področne zdravstvene delovne organizacije, v ambulanti ali izven njč, oz. na domu bolnika. V bolnišnici presodi indikacijo sprejemni zdravnik oddelka, na katerega je bolnik pripeljan. Zdravnik ne more dajati napotnic in privolitev za prevoz z rešilnim avtomobilom iz subjektivnih oz. socialnih indikacij, niti retrogradno, niti v naprej, ne da bi bolnika videl, pregledal in ugotovil strokovno indikacijo. Določilo tega člena ne velja za akutne primere, ki so citirani v 3. členu tega sporazuma. 6. člen Uporabnik, ki naroči rešilni avtomobil po lastni presoji, kasneje pa se izkaže na podlagi pregledov in medicinske dokumentacije, da prevoz ni bil indiciran, plača prevoz sam. III. PREVOZI IZ BOLNICE, MED BOLNIŠNIČNIMI ODDELKI IN V VIŠJE ORGANIZIRANE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE 7. člen Prevoz z rešilnim avtomobilom je indiciran: — pri prevozu nepokretnih, težje bolnih in poškodovanih na konziliarne preglede, nadaljnje zdravljenje, dodatne diagnostične postopke v drugo strokovno enoto izven dosega bolnišničnih hodnikov in dvorišča. 8. člen Prevoz z rešilnim avtomobilom je indiciran kadar: — gre za urgentne premestitve v višje strokovno organizirane oddelke in organizacije, ki bodo nadaljevale zdravljenje oz. rehabilitacijo, če gre za nepokrer-nega, težjega ali sveže postoperativno tretiranoga bolnika, — mora oddelek predčasno odpustiti bolnika, katerega zdravljenje še ni končano, — gre za prevoz psihotičnih bolnikov, ki imajo organsko obolenje vzporedno z njihovim stanjem in leže na enem od oddelkov ter bi bilo potrebno spremstvo. IV. PREVOZI NA KOTROLNE PREGLEDE IN NAZAJ 9. člen Do prevoza z reševalnim vozilom niso opravičeni kronični in pokretni bolniki, ki so prišli v zdravstveno organizacijo na kontrolni pregled. Ti bolniki za čas neugodnosti ali manjših komplikacij po zdravnikovem nasvetu počakajo na oddelku oz. ambulanti in se nato peljejo z javnim prevoznim sredstvom oz. če zdravnik odredi z lastnim vozilom (gre za primere: dializnih kontrolnih pregledov, onkoloških primerov, kontrolnih ortopedskih ali travmat-skih primerov in podobno). V. PREVOZI NA ZDRAVLJENJE V INOZEMSTVO IN NAZAJ 10. člen Način prevoza na zdravljenje v inozemstvo in nazaj določi pristojna zdravniška komisija. VI. OSTALE DOLOČBE 11. člen Reševalna služba obračunava prevoz skupnosti le> če dobi pismeni nalog od pristojnega zdravnika. Nalog mora biti opremljen z žigom in podpisorr 12. člen Prevoze med oddelki oz. druge prevoze za potrebe zdravstvene službe pa zaračunava tisti organizaciji združenega dela, ki je prevoz naročila 13. člen Alkoholizirana oseba plača prevoz v celoti, v kolikor ne obstoja vitalna indikacija. 14. člen Za občino Celje, Žalec in Šentjur določi zdravstveni center mesto, kamor se prijavljajo prevozi 15. člen | Za potrebe hospitalne službe določi zdravstveni center mesto in osebo, kateri morajo dnevno, najkasneje pa do 11. ure javljati sobni zdravniki potrebe po rešilnem prevozu in to v pismeni obliki. To določilo ne velja za akutne primere. Oseba, ki sprejme pismeni zahtevek, napiše napotnico in jo dostavi reševalni službi. 16. člen V primerih, ko je iz medicinskega vidika, medicinsko indiciran prevoz z reševalnim vozilom, se takšen prevoz lahko opravi z osebnim vozilom, kolikor to ne gre na škodo pacienta. Uporabnik pa na podlagi napotnice o upravičenosti takšnega prevoza dobi povrnjene stroške za kilometrino v višini, kot je sprejela skupščina občinske zdravstvene skupnosti. Za skupnost Šmarje pri Jelšah se doda nov odstavek, ki se glasi: »V skladu s 3. in 4. členom, ko je iz medicinskega vidika medicinsko indiciran prevoz z rešilnim avtomobilom, se takšen prevoz lahko opravi z osebnim avtomobilom, kadar gre za sedeče paciente, ki ne rabijo strokovnega spremstva.« 17. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme po postopku skupščina občinske zdravstvene skupnosti, uporablja pa se 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/1-79-2 Celje, dne 26. julija 1979. Predsednik skupščine ObčinsKe zdravstvene skupnosti Celje: Franc Horvat 1. r. Slov. Konjice: Alojz Korošec 1. r. Šentjur: dr. Andrej Fidler 1. r. Šmarje: Stanc Glavnik 1. r. Žalec: Karel Koren 1. r. 1235. Na podlagi 8. točke 10. člena ter 52. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na seji obeh zborov dne 9. julija 1979 sprejela , SKLEP o kriterijih za prevoze z rešilnimi avtomobili I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta sporazum določa kriterije in indikacije, po katerih delovni ljudje in njihovi družinski člani ter občani (v nadaljnjem besedilu »uporabniki«) uveljavljalo pravico do prevoza z rešilnim vozilom in kriterije Za povračilo stroškov za prevoze z drugimi vozili. 2. člen S tem sporazumom se urejajo prevozi: — od doma oziroma mesta, kjer je potreba po Prevozu nastala; — iz bolnice, med bolnišničnimi oddelki in višje organizirane zdravstvene organizacije; — na kontrolne preglede in nazaj; — na zdravljenje v inozemstvo in nazaj II. PREVOZI OD DOMA OZIROMA MESTA, KJER JE POTREBA PO PREVOZU NASTALA 3. člen Kriteriji in indikacije za prevoz z rešilnimi avtomobili so: 1. vsa urgentna in življenjsko nevarna stanja bolnika oziroma poškodovanca, kot npr. znaki srčnega infarkta, nezavesti, dušenja, kome raznih vzrokov, akutna obolenja trebuha in notranjih organov, težja telesna stanja z znaki infekcijskih obolenj, večje zunanje in notranje krvavitve, rane z mrzlim in strelnim orožjem, odprti in zaprti zlomi večjih kosti ter psihotični bolniki, ki potrebujejo prevoz s spremstvom itd, 2. prometne nesreče, če poškdovanec kaže znake svežih krvavitev, poškodbe možganov in lobanje, notranje poškodbe, odprti in zaprti zlomi okončin, poškodbe hrbtenice in sumi na te poškodbe ter nasploh stanja po nesrečah, če ni v bližini zdravnika oz. ni odrejal prioriteto prevozov in obstoji sum na poškodbe s kasnejšimi posledicami za zdravje in življenje, 3. odprto krvavitve večjih "žil, kjer je potrebna tudi intenzivna hemostaza in hitro nadoknajevanjc izgubljenih tekočin, večje zastrupitve s plini, lugi, kislinami. alkoholom in drugimi kemičnimi sredstvi. Vsa ostala predhodno zajeta stanja bolnika, če to zahteva nuja, strokovnost in okoliščine. . 4. člen Prevozi z rešilnimi avtomobili, pa medčinsko niso indici rani za male površne poškodbe pri somatsko dobrem stanju, prevoze na razne diagnostične obdelave bolnikov, ki so naročeni na zdravljenje, ki je naprej programirano, operativo in diagnostiko ter kontrolne preglede, če zdravnik ne odredi drugače. 5. člen Indikacijo za prevoz z rešilnim avtomobilom presodi zdravnik področne zdravstvene delovne organizacije, v ambulanti ali izVen nje, oz. na domu bolnika. V bolnišnici presodi indikacijo sprejemni zdravnik oddelka, na katerega je bolnik pripeljan. Zdravnik ne more dajati napotnic in privolitev za prevoz z rešilnim avtomobilom iz subjektivnih oz. socialnih indikacij niti retrogradno, niti vnaprej, ne da bi bolnika videl, pregledal in ugotovil strokovno indikacijo. Določilo tega člena ne velja za akutne primere, ki so citirani v 3. členu tega sporazuma. 6. člen Uporabnik, ki naroči rešilni avtomobil po Idstni presoji, kasneje pa se izkaže na podlagi pregledov in medicinske dokumentacijo, da prevoz ni bil indiciran, plača prevoz sam. Določilo tega člena ne velja za kriterije in indikacije za prevoz z rešilnimi avtomobili, ki so navedeni v 3. členu in za prevoze ponesrečencev do najbližje zdravstvene delovne organizacije. III. PREVOZI IZ BOLNICE, MED BOLNIŠNIČNIMI ODDELKI IN VIŠJE ORGANIZIRANE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE 7. člen Prevoz z rešilnim avtomobilom je indiciran: — pri prevozih nepokretnih, težje bolnih in poškodovanih na konzlliarne preglede, nadaljnje zdravljenje, dodatne diagnostične postopke v drugo strokovno enoto izven dosega bolnišničnih hodnikov in dvorišča. 8. člen Prevoz z rešilnim avtomobilom je indiciran: — kadar gre za urgentne premestitve v višje strokovno organizirane oddelke in organizacije, ki bodo nadaljevale zdravljenje, oz. rehabilitacijo, če gre za ne-pokretnega, težjega ali sveže postoperativno tretirane-ga bolnika in v primerih: — kadar mora oddelek predčasno odpustiti bolnika, katerega zdravljenje še ni končano, — kadar gre za prevoz psihotičnih bolnikov, ki imajo organsko obolenje, vzporedno z njihovim stanjem in leže na enem od oddelkov, ter bi bilo potrebno spremstvo. IV. PREVOZI NA KONTROLNE PREGLEDE IN NAZAJ 9. člen Do prevoza z reševalnim vozilom niso upravičen, kronični in pokretni bolniki, ki so prišli v zdravstveno organizacijo na kontrolni pregled. Ti bolniki za čas neugodnosti ali manjših komplikacij, po zdravnikovem nasvetu počakajo na oddelku oz. ambulanti in se nato peljejo z javnim prevoznim sredstvom oz. če zdravnik odredi z lastnim vozilom (gre za primere: dializnih kontrolnih pregledov, onkoloških primerov, kontrolnih ortopedskih ali travmat-skih primerov in podobno). V. VI. V. PREVOZI NA ZDRAVLJENJE V INOZEMSTVO ' IN NAZAJ 10. člen Način prevoza na zdravljenje v inozemstvo in nazaj določi pristojna zdravniška komisija. VI. OSTALE DOLOČBE 11. člen Reševalna služba obračunava prevoz skupnosti le, če dobi pismeni nalog od pristojnega zdravnika. Nalog mora biti opremljen z žigom in podpisom. 12. člen Prevoze med oddelki oz. druge prevoze za potrebe zdravstvene službe pa zaračunava tisti organizaciji združenega dela, ki je prevoz naročila. 13. člen Alkoholizirana oseba plača prevoz v celoti. 14. člen Za občino Celje, Žalec in Šentjur določi Zdravst-/eni center Celje mesto, kamor se prijavljajo prevozi. V ostalih občinah pa določi temeljna organizacija združenega dela v občini mesto, kamor se prijavljajo prevozi. 13. člen Za potrebe hospitalne službe, določi Zdravstveni center Celje mesto in osebo, kateri morajo dnevno, najkasneje pa do 11. ure javljati sobni zdravniki potrebe po rešilnem prevozu in to v pismeni obliki. To določilo ne velja za akutne primere. Oseba, ki sprejme pismeni zahtevek napiše napotnico in jo dostavi reševalni službi. 16. člen V primerih, ko je iz medicinskega vidika, medicinsko indiciran prevoz z rešilnim vozilom, se takšen prevoz lahko opravi z osebnim vozilom, kolikor to ne gre na škodo pacienta. Uporabnik pa na podlagi napotnice o upravičenosti takšnega prevoza dobi povrnjene stroške za kilo* motrino v višini, kot je sprejela skupščina občinske zdravstvene skupnosti. 17. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme po postopku skupščina občinske zdravstvene skupnosti, uporablja pa se osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/79-2 Sevnica, dne 9. i ulij a 1979. Predsednik skupščine Ofcčinske zdravstvene skupnosti Sevnica Zvone Krajnc 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI ljubljan/ 1236. Na podlagi 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), 2. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov (Uradni list SRS, št. 37/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane v zvezi z odlokom o maksimalnih cenah za ogrevno toploto (Uradni list SFRJ, št. 33/79) na 71. seji dne 31. julija 1979 sprejel SKLEP o ceni za uporabo toplotne energije iz omrežja, ki Sa upravlja TOZD Komunalna energetika Ljubljana TOZD Komunalni energetiki Ljubljana se določi cene toplotne energije za ogrevanje prostorov in ogrevanje potrošene vode, ki znašajo: 1. Za potrošnike s pavšalnim obračunom dln/Gcal^ Poprečna prodajna zmesna cena — ogrevanje stanovanjskih prostorov — ogrevanje poslovnih prostorov — ogrevanje potrošne vode 60° C za gospodinjstva 480,83 520,9° 30,1° — ogrevanje potrošne vode eo" C za ostale potrošnike. 38,90 2. Cene za potrošnike s toplotnimi števci V strukturi cene se spremenijo samo variabilni stroški — torej tisti del cene za porabljeno energijo, katerega plačujejo potrošniki po števcu. Drugi del cene — fiksni stroški, katerega plačujejo potrošniki na priključno moč, ostane nespremenjen. din/Gcal Poprečna cena za variabilne stroške po števcu 418,2#) — ogrevanje stanovanjskih prostorov 402,25 — ogrevanje poslovnih prostorov 434,50 — ogrevanje potrošne vode na 60° C za gospodinjstva 374,45 din/m1 oziroma 22,45 — ogrevanje potrošne vodo na SO0 C za din/Gcal ostale potrošnike 485,00 _ din/m’ oziroma 29,10 — ogrevanje stanovanjskih prostorov in din/Gcal vode na 60° C za gospodinjstva 404,00 — ogrevanje poslovnih prostorov in vode na 60" C 440.65 Cena za priključno moč ostane nespremenjena in znaša: Ogrevanje stanovanjskih prostorov dinA/Gcal — brez priprave tople vode 162.612.90 — s pripravo tople vode _ 164.430,90 Ogrevanje poslovnih prostorov — brez priprave tople vode 176.043,65 — s pripravo tople vode 197.576,33 Cena za priključno moč — fiksni stroški se obra- čunavajo porabnikom mesečno, to je v dvanajstinah. II Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati I. točka sklepa o ceni za uporabo toplotne energije iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Komunalna energetika Ljubljana (Uradni list SRS, št. 30/78) III Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS oz. od prvega naslednjega odčitka. Uporablja pa se do določitve novih cen s strani Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin na Podlagi družbeno verificiranega programa. St. 990/1-1979 Ljubljana, dne 31. julija 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust 1. r. 1237. Na podlagi 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristoj-aosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), 2. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov (Uradni list SRS, št. 37/74) je Izvršni svet Skupščine fnesta Ljubljane v zvezi z odlokom o maksimalnih ce-nah za naftne derivate (Uradni list SFRJ, št. 33/79) na 2l. seji dne 31. julija 1979 sprejel SKLEP o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Plinarna Ljubljana 1 TOZD Plinarna Ljubljana se določi zmesna cena plina iz omrežja, ki znaša za 1.000 kcal/Nm’ (0"C 780 mm Hg) njegove zgornje kalorične vrednosti 0,7933 din oz. 3,332 dln/m" za mestni plin in začasne cene z# 1 m* plina iz omrežja, ki znašajo za posamezne vrste plina in kategorije potrošnje: Vrsta plina 1 c 3 3 S zg. kal. vred c ? e g £ ? na 1 Nm' Mesti plin 4500 Kcal m im C CO« 1. V gospodinjstvu za kuhanje 5,30 16,40 35,30 12,10 2. V gospodinjstvu za kuhanje, pripravo tople vode in delno ogrevanje 4,30 13,30 28,65 9,80 3. V gospodinjstvu za celotno oskrbo 2,50 7,70 16,65 5,70 4. Za industrijo in ostalo potrošnjo 4,30 13,30 28,65 9,80 2 Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati I. točka sklepa o ceni plina iz omrežja, ki ga opravlja TOZD Plinarna Ljubljana (Uradni list SRS, št. 30/78 z dne 29. 12. 1978). 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS oz. po prvem odčitku, uporablja ps> se do določitve novih cen s strani Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in na podlagi družbeno verificiranega programa. St. 991/1-1979 Ljubljana, dne 31. julija 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust 1. r. 1238. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list št. 22/73), 52. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78i ter sklepa IS SML z 72. seje z dne 7. avgusta izdaja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ODREDBO o določitvi najvišje ravni cen 1. člen Cene proizvodov in storitev iz pristpjnosti družbene kontrole cen Skupščine mesta Ljubljane se maksi- mirajo na ravni, kot so bile na dan 7. aVgusta 1979 oziroma na ravni h kateri je dal Izvršni svet SML že soglasje. 2. člen Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno se maksimirajo v absolutnih zneskih na dan 7. avgusta 1979. 3. člen Za cene iz 1. člena tega odloka se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. 4. člen Izvršni svet SML lahko na predlog TOZD ali njihovih asociacij ter združenj zasebnih obrtnikov in gostincev za posamezni proizvod ali storitev ukine maksimiranje cen, če so zato dani pogoji in povečanje ne presega z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 določene ravni. 5. člen Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1006/1-79 Ljubljana, dne 7. avgusta 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubijan. Albin Vengust 1. r. BREZICE 1239. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) ter 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Brežice (Uradni list SRS, št. 6/77) in 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78), izdaja Izvršni svet Skupščine občine Brežice ODREDBO o določitvi najvišjih ravni ccn proizvodov in storitev iz pristojnosti občine I Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja in moke; in cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, Storitev V cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979. II Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno, ki so v pristojnosti občine, se n^tksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi m dan 3. 8. 1979. III Za cene iz 1, člena te odredbe se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. IV Cene iz prejšnjega člena se lahko povečajo do ravni cen določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 7/79) in programom o izvajanju politike cen iz občinske pristojnosti za leto 1979, ki ga je Izvršni svet Skupščine občine Brežice sprejel 1. ,3. 1979, na predlog občinskega organa za cene v skladu z mnenjem Zavoda SR Slovenije za cene. Te cene odobri Izvršni svet Skupščine občine Brežice. V Pristojni organ za cene pri Izvršnem svetu Skupščine občine Brežice bo do 15. 9. 1979 izdelal kriterije za selektivno politiko cen iz pristojnosti občine in predlagal ukrepe za stabilno preskrbo trga. VI Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 38-11/79-4 Brežice, dne 9. avgusta 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice . Stanc Ilc 1. r. CELJ/ 1210. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/66, 27/72 iri 8/78) na seji dne 18. julija 1979 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Staro mestno jedro v Celju 1 Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Staro mestno jedro v Celju, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v marcu 1979 s številko 110/79. 2 Predlog zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih Sveta za urbanizem občine Celje In v prostorih, ki jih določi Krajevna skupnost Center. 3 Pripombe k predlogu zazidalnega načrta lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-5/68-6 Celje, dne 18. julija 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. 1241. Svet za urbanizem občine Celje je po 6. členu odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Celje (Uradni list SRS, št. 5/79) in po soglasju krajevnih skupnosti Dobrna, Frankolovo, Hudinja, Ljubečna, Šmartno v R. d., Store, Trnovlje, Teharje in Vojnik na svoji seji dne 9. julija 1979 sprejel ODREDBO 0 mejah območij, kjer je obvezen odvoz smeti v občini Celje N 1. člen V območjih, označenih na grafičnih prilogah TTN 1 :5000, kjer so določene meje za obvezen odvoz smeti v občini Celje in zajemajo okoliše Celja z okolico, Višnja vas — Ivenca, Frankolovo, Strmec — Lemberg, Dobrno in Tremarje je obvezen reden odvoz smeti in odpadkov dvakrat tedensko. 2. člen Meje območij so določene s »Tekstualnim opisom mej območij«, s karto v M 1 :25000, na kateri je vrisana meja območja za odvoz smeti za celotno občino in z grafično prilogo TTN v M 1 :5000 za vsa naselja, ki jih zajema predlog odredbe (23 kart), kar vse je sestavni del te odredbe. 3. člen Odvoz smeti in odpadkov opravlja pooblaščeni delovna organizacija KPC TOZD Javne naprave Celje na določena odlagališča. 4. člen Z dnevom veljavnosti te odredbe preneha veljati odredba o mejah območja, kjer je obvezen odvoz smeti (Uradni list SRS, št. 22-004/73, razen 3. člena, ki določa meje obveznega odvoza smeti na Teharjih. Z istim dnem se razveljavita tudi odredbi o dopolnitvi odredbe o mejah območja, kjer je obvezen odvoz smeti (Uradni list SRS, št. 26-1173/76 in 11-596/77). 5. člen' Ta odredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-5/79-6 Celje, dne 9. julija 1979. Predsednik sveta za urbanizem Skupščine občine Celje Janez Kozmus, dipl. inž. 1. r. 1242. Na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in 34. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje občine Celje je skupščina skupnosti za zaposlovanje občine Celje na svoji 5. seji dne 28. maja 1979 sprejela STATUT skupnosti za zaposlovanje občine Celje 1 1 člen Skupnost za zaposlovanje občine Celje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje občine Celje, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter društvo invalidov občine Celje, katerega dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. 2. člen Skupnost ima lastnost družbenopravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi izhajajočih iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti. 3. člen Sedež skupnosti je v Celju, Ulica 29. novembra 2. 4. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 mm in z besedilom ob robu kroga: Skupnost za zaposlovanje občine, v sredini pa navedbo sedeža skupnosti. Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike s premerom 20 mm. Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z istim besedilom kot je na pečatu. Vrsta in število pečatov in štampiljk, način uporabe, hranjenje, evidenca, uničenje ipd. se ureja s posebnim samoupravnim splošnim aktom skupnosti. 5. člen V skupnosti delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in obveznosti preko delegatov delegacij v organih skupnosti in preko odbora samoupravne delavske kontrole. 6. člen Delo orgarlov skupnosti je javno. 7. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V premoženjskopravnih in drugih pravnih razmerjih nasproti tretjim osebam zastopa skupnost predsednik IO skupščine ali sekretar skupnosti, po predhodnem pooblastilu izvršilnega odbora. 8. člen Skupnost se lahko z drugimi skupnostmi za zaposlovanje povezuje na medobčinski ravni zaradi opravljanja s programi dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zaradi opravljanja skupnih zadev s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti pomembnih za območje republike. Razmerja med skupnostjo in medobčinsko ter zvez-20 skupnosti za zaposlovanje sc določijo s posebnim samoupravnim sporazumom oz drugimi samoupravnimi splošnimi akti. 9. člen Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, vsklajevanja programov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter za-racji enakopravnega odločanja z ostalimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti, se skupnost povezuje s skupnostjo socialnega varstva v občini. 10. člen Skupnost poveri izvajanje strokovnih in drugih opravil, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupne strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje, skupni strokovni službi oz. drugim strokovnim službam. Medsebojne • pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in strokovnimi službami so urejene s posebnim samoupravnim sporazumom. II. PODROČJE DELA IN NALOGE SKUPNOSTI 11. člen Delavci, delovni ljudje in občani v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in z družbenimi plani določajo zlasti: — kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov — takšno zaposlovanje, da delavci pri delu lahko učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnost in z delom pridobljene delovne zmožnosti — načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti — ustvarjanje možnosti in pogojev za zaposlitev invalidnih oseb. 12. člen Delavci in delovni ljudje si v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog: — ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanja socialno ekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev; — proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih; — spremljanje in analiziranje uresničevanja predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja sežhanjanje s svojimi ugotovitvami organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti zaradi sprejemanja ustreznih ukrepov; — spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst in profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja pokli- * cev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter sodelovanje pri prilagajanju izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih; — sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oz. delovne zmogljivosti, pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo postane v posameznih organizacijah združenega dela nepotrebno; — opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini; — opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih prir-pomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanja pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter organiziranje povezovanja in usklajevanja dela na tem področju; — posredovanje dela in priprava delavcev za zaposlitev, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter zagotavljanje materialne pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev; — zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti; — razporejanje v skladu s samoupravnimi sporazumi sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnosti združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela; — opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti: družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. . 13. člen Skupnost planira naloge iz 11. člena tega statuta v dolgoročnih in srednjeročnih planih ter v letnih programih dejavnosti. 14. člen Dolgoročni in srednjeročni plani- ter letni programi dejavnosti skupnosti morajo temeljiti na določihh samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja, na dogovorjenih minimalnih standardih dejavnosti skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji ter drugih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. III. ORGANI SKUPNOSTI 15. člen Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in obveznosti preko delegatov v organih skupnosti. V ta namen delegirajo preko svojili delegacij delegate v organe skupnosti. Skupnost ima naslednje organe: ' — skupščino — izvršilni odbor — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito — odbor samoupravne delavske kontrole — druge stalne ali začasne odbore in komisije. a) Skupščina skupnosti 16. člen Skupščina je organizirana po delegatskem načelu- V skupščino skupnosti delegirajo delegate: — delegacije delovnih ljudi in drugih organizacij in skupnosti po kriterijih, ki veljajo za delegiranje v zbor združenega dela — 80 delegatov — delegacije krajevnih skupnosti po — 1 delegata — Društvo invalidov — 1 delegata 17. člen Skupščina skupnosti opravlja naslednje naloge: — sprejema srednjeročne in dolgoročne plane, samoupravne sporazume o temeljih plana ter program dela skupnosti; — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti; — sprejema plan sredstev za naloge in obveznosti, ki jih ima skupnost skladno s srednjeročnimi in dolgoročnimi plani skupnosti ter določa politiko porabe sredstev, ki jih v ta namen združujejo delovni ljudje, — sprejema finančni načrt, periodične obračune in zaključni račun skupnosti; — sklepa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih" z delovno skupnostjo; — sklepa družbene dogovore skupnega pomena za vse delovne ljudi in organizacije združenega dela v občini, ki se nanašajo na zaposlitev, kadrovsko politiko in zaposlovanje ter sprejema ukrepe za razvoj te dejavnosti; — ugotavlja in razglaša s samoupravnimi sporazumi dogovorjene stopnje prispevkov za zaposlovanje; — voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika, izvršilni odbor in druge stalne ali začasne odbore in komisijje skupščine; — voli delegate v skupščino socialnega varstva, medobčinsko skupnost za zaposlovanje in zvezo skupnosti za zaposlovanje; — imenuje sekretarja skupnosti; — sklepa pogodbe z delovno skupnostjo o vsakoletni višini sredstev za delo delovne skupnosti na podlagi ovrednotenega vsakoletnega programa dela; — obravnava in sprejema poročila o delu izvršilnega odbora skupščine ter letna in druga poročila svojih organov in delovne skupnosti; — opravlja druge naloge, za katere je pristojna Po zakonu, predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in samoupravnih splošnih aktih skupnosti; — imenuje strokovno komisijo I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidnih oseb. 18. člen ' Skupščina skupnosti opravlja svoje delo po določbah poslovnika. Skupščina sklepa na sejah, ki jih sklicuje in vodi Predsednik, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik. Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine predhodnega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika. Predsednik je dolžan sklicati sejo skupščine tudi na predlog: — ene tretjine delegatov — izvršilnega odbora skupščine skupnosti — odbora samoupravne delavske kontrole — skupščine družbenopolitične skupnosti. Ce predsednik skupščine v 5 dneh ne skliče seje skup$čin, jo lahko skliče predlagatelj. 19. člen Seja skupščine je sklepčna, če je navzočih več kot Polovica delegatov skupščine. V skupščini skupnosti $e sprejemajo Odločitve s samoupravnim dogovarja- njem in sporazumevanjem oz. z odločitvijo večine vseh delegatov. 20. člen V organih skupnosti imajo stalen mandat: — predsednik skupščine skupnosti in njegov namestnik — predsednik in člani izvršilnega odbora — predsedniki in člani stalnih odborov in komisij skupščine — predsednik in člani odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti. Za stalno funkcijo v organih skupnosti Je lahko izvoljen tisti, ki je po tem statutu lahko delegiran v skupščino skupnosti kot delegat, razen v primerih, če je s tem statutom drugače urejeno. Mandat stalnih funkcij traja 4 leta. Za opravljanje teh funkcij so delegati lahko ponovno izvoljeni, vendar ne več kot 2-krat zaporedoma. Delegat je lahko razrešen tudi pred potekom mandatne dobe, če ga skupščina skupnosti odpokliče ali razreši. 21. člen Predsednik skupščine skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — predstavlja in zastopa skupnost — podpisuje družbene dogovore, samoupravne in druge samoupravne splošne akte ter sklepe, ki jih sprejema skupščina skupnosti — sklicuje in vodi seje skupščine skupnosti — usklajuje delo skupščine, njenih odborov in komisij — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Predsednik skupščine skupnosti je odgovoren za svoje delo skupščini skupnosti. V odsotnosti predsednika skupščine opravlja njegove naloge njegov namestnik. 22. člen Postopek in način volitev delegatov za stalne funkcije v organih skupnosti, predčasni odpoklic ali razrešitev se izvede po določilih zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja. 23. člen Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale. 24. člen x Funkcija delegata je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščine skupnosti, izvršilnega odbora skupščine in drugih odborov in komisij, v katere je delegiran, izvoljen ali imenovan. Za vsako izvolitev ali imenovanje v organe skupnosti je potrebno soglasje predlaganega delegata. 25. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini skupnosti, ravnajo delegati v skladu s smernicami in temeljnimi stališči delegacij, Id so jih delegirale kakor tudi v skladu s skupnimi in sploš" nimi družbenimi potrebami in interesi. 26. člen Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu v njej poročati delegaciji oz. konferenci delegacij, ki ga je delegirala na sejo skupščine in delavcem, ki so ga izvolili. 27. člen Pravice in dolžnosti delegatov pri delu organov skupnosti: — biti voljen dli imenovan v organe, ki jih volita oz. imenujeta skupščina skupnosti ali izvršilni odbor skupščine skupnos'ti; — udeleževati se sej skupščine in njenih organov; — odločati na sejah organov skupnosti; — predlagati skupščini skupnosti, da obravnava določana vprašanja; — predlagati skupščini skupnosti v obravnavo vprašanjb v zvezi z izvrševanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom izvršilnega odbora skupščine skupnosti, odborov in komisij skupščine skupnosti ali z delom sekretarja skupnosti oz. delovno skupnostjo. 28. člen Delegat lahko postavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno iz kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Delegat mora na postavljeno vprašanje dobiti odgovor. 29. člen O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih organih se vodi evidenca. Predsednik skupščine oz. organ skupnosti pismeno opozori delegacijo ali konferenco delegacij, če se njen delegat dvakrat zaporedoma di udeležil seje skupščine ali njenega organa. b) Izvršilni odbqr skupščine skupnosti 30. člen Izvršilni odbor skupščine skupnosti opravlja izvršilne zadeve, in zlasti: — izvaja in uresničuje sklepe skupščine skupnosti — obravnava vprašanja in oblikuje predloge z delovnega področja skupščine in predlaga osnutke samoupravnih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina — odloča v okviru sprejete politike ali na podlagi posebnih pooblastil skupščine skupnosti zaradi izrednih razmer — izvršuje zadeve, ki imajo podlago v že sprejetih stališčih skupščine in zadevajo tekoče poslovanje skupnosti — spremlja uresničevanje pravic oseb iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in odloča o načinu in stroških usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb. — poroča skupščini skupnosti o svojem delu med dvema zasedanj ima skupščine skupnosti — ustanavlja in imenuje delovna telesa za proučevanje stanja in razvoja posameznih delovnih področij iz svoje pristojnosti ter usklajuje njih delo — usmerja in spremlja delo delovne skupnosti — skrbi za uresničevanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti — skrbi ža izvrševanje sprejetega programa in finančnega načrta skupnosti. — 31. člen IO skupščine skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. IO je dolžan najmanj dvakrat letno poročati o svojem delu skupščini skupnosti. IO je dolžan dati obvestilo ali odgovor na vprašanje iz svojega delovnega področja, če to zahteva delegat v skupščini skupnosti ali skupščini družbenopolitične skupnosti oz. v skupščini skupnosti socialnega varstva. 32. člen Izvršilni odbor ima predsednika, namestnika predsednika in 9 članov, ki jih voli, odpokliče ali predčasno razreši skupščina skupnosti. 33. člen Izvršilni odbor j^ voljen za dobo štirih let. Ce pred potekom te dobe kolektivno odstopi, ali če mu skupščina skupnosti izglasuje nezaupnico, ostane v svoji funkciji do izvolitve, novega izvršilnega odbora. Predsedniku, namestniku predsednika in posameznemu članu izvršilnega odbora preneha funkcija, če skupščina sprejme njegov odstop, ali če ga odpokliče. V primeru prenehanja funkcije Iz razlogov po 1. in 2. odstavku tega člena skupščina skupnosti na svoji prvi seji izvoli nove člane izvršilnega odbora po kandidacijskem postopku, določenem v 22. členu tega statuta. 34. člen I Nihče ne more biti izvoljen v izvršilni odbor skupščine skupnosti več kot dvakrat zaporedoma. 35. člen Izvršilni odbor skupščine skupnosti odloča na sejah. Seja je sklepčna, če je vseh članov več kot polovica. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kot polovica navzočih članov. Glasovanje na sejah izvršilnega odbora je praviloma javno. 36. člen Seje izvršilnega odbora skupščine skupnosti sklicuje predsednik izvršilnega odbora skupščine skupnosti. Predsednik izvršilnega odbora mora sklicati sejo, če to zahteva vsaj ena tretjina članov izvršilnega odbora ali predsednik skupščine oz. odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti. Ce predsednik ne skliče seje v 8 dneh od dneva vložitve zahteve, jo lahko skliče predlagatelj. 37. člen Predsednik izvršilnega odbora skupščine skupnosti sklicuje seje izvršilnega odbora na podlagi gradiva, ki mora biti pripravljeno tako, da vsebuje opis problematike in cilje obravnave z ustrezno obrazložitvijo ter predlog sklepa z datumom in podpisom predlagatelja. 38. člen Predsednik izvršilnega odbora skupščine skupnosti skliče sejo izvršilnega odbora s pismenim vabilom, ki mora vsebovati tudi predlog dnevnega reda. Vabilo z gradivom mora biti poslano članom izvršilnega odbora in drugim vabljenim organizacijam, strokovnim ter drugim osebam praviloma 7 dni prod dnem, ki je določen za sejo. 39. člen Predsednik izvršilnega, odbora skupščine skupnosti zlasti: — sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora — skrbi za oblikovanje predlogov za obravnave na sejah skupščine in izvršilnega odbora — skrbi za izvršitev sklepov skupščine in izvršilnega odbora — podpisuje pogodbe, ki se nanašajo na dejavnost skupnosti in druge akte izvršilnega odbora — skrbi za izvrševanje finančnega načrta skupnosti — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali so določeni z drugimi samoupravnimi splošnimi akti. Za svoje delo je predsednik izvršilnega odbora odgovoren izvršilnemu odboru in skupščini skupnosti. 40. člen V odsotnosti predsednika izvršilnega odbora skupščine skupnosti opravlja njegove naloge z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi njegov namestnik. 41. člen Podrobnejši način sklicevanja sej, potek sej, glasovanje in vsebino zapisnika sej, odpoklic ali razrešitev članov izvršilnega pdbora ureja poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov. c) Odbori in komisij' 42. člen \ Za obravnavanje, proučevanje in izvrševanje, nalog iz svojih pristojnosti lahko v okviru pooblastil za Posamezna področja dela skupščina skupnosti ali izvršilni odbor skupščine skupnosti ustanovi stalne ali občasne odbore in komisije. S sklepom o ustanovitvi odbora ali komisije skupščina skupnosti ali izvršilni odbor skupščine skupnosti določi njihov naziv, sestavo, naloge, način dela, rok izvršitve naloge in druga vprašanja, ki imajo poseben Pomen za njihovo delo. Predsednika in člane odbora ali komisije imenuje skupščina skupnosti oz. izvršilni odbor skupščine skupnosti. Za predsednika odbora ali komisije je lahko imenovan samo tisti, ki je delegat skupnosti, za člane teh organov pa so lahko imenovani tudi drugi delovni ljudje in občani. č) Ljudska obramba in družbena samozaščita 43. člen Skupnost opravlja kot svojo redno dejavnost na-toge v zvezi s pripravljanjem na ljudsko obrambo, var-host in družbeno samozaščito, vseh drugih oblik odbora, civilne zaščite in sprejema ukrepe, potrebne za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin skladno z zakonskimi in drugimi pred-bisi, smernicami, navodili, sklepi in ukrepi pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti, s tem statutom 'n samoupravnimi splošnimi akti skupriosti. 44. člen Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in družbe-bo samozaščite v skupnosti so delegati delegacij orga-bizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter de-lElvci delovne skupnosti dolžni, da zavarujejo in ču- vajo tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav. Poslovna tajnost skupnosti, še posebno pa službena tajnost, so dokumenti, akti in ukrepi, ki so kot taki določeni v samoupravnem splošnem aktu skupnosti ali jih je določil poseben izvršilni organ skupnosti oz. organ družbenopolitične skupnosti. 45. člen Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in izvršuje aruge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite skladno z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter sklepi organov družbenopolitične skupnosti, 46. člen Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot izvršilni organ skupščine skupnost1 47. člen , Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti in delavcev delovne skupnosti. Odbor ima predsednika, podpredsednika in 5 članov. Po svojem položaju so v tem odboru predsednik skupščine skupnosti, predsednik izvršilnega odbora skupščine skupnosti in sekretar skupnosti. Predsednik skupščine skupnosti je po svoji funkciji predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, predsednik izvršilnega odbora skupščine skupnosti pa podpredsednik odbora. 48. člen Nalqge odbora za LO in DS so opredeljene z zakonom, s posebnimi sklepi skupščine skupnosti, tem statutom in s posebnim samoupravnim splošnim aktom skupnosti, 49. člen Odbor za LO in DS opravlja zlasti: — sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti — sprejema in dopolnjuje varnosti načrt in skrbi za njegovo izvajanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini — predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, skrbi za izvajanje varnostnih irji zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambi po načelih družbene samozaščite — v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavee, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo — organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere — sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito' zaradi vsklajevanja obrambnih priprav v skupnostih za zaposlovanje — zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidence o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov — opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v okviru svoje dejavnosti s spremljanjem varstvenih razmer in stanja v delovni skupnosti, usklajevanja izvajanja družbene samozaščite. 50. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samjoza-ščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. 51. člen V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če ni delovanje organov skupnosti določeno s strani organov družbenopolitične skupnosti. Pri prenehanju nevarnosti ali napada se mora takoj sklicati seja skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času. d) Samoupravna delavska kontrola 52. člen Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in po organu samoupravne delavske kontrole. Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti. Delovni ljudje in občani dajejo neposredno in preko delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščini skupnosti, izvršilnim organom in delovni skupnosti. 53. člen Odbor šteje 7 članov in mora biti sestavljen iz delegatov skupnosti. 54. člen Postopek in način volitev članov odbora samoupravne delavske kontrole se izvede v skladu z zakonom. 55. člen i Člani odbora samoupravne delavske kontrole iz- volijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo: — člani odbora — skupščina skupnosti ali njen izvršilni odbor — najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti — pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oz. družbeni pravobranilec samoupravlj anja. 56. člen Mandat članov odbora sovpada z mandatno dobo skupščine in njenih organov in traja 4 leta. Članu odbora samoupravne delavske kontrole lahko preneha mandat pred potekom roka, za katerega je bil izvoljen, če je odpoklican ali razrešen. V teh primerih odločajo delegacije, ki so pristojne za izvolitev novega člana. Novemu članu traja mandat do roka, kot bi trajal članu, namesto katerega je bil izvoljen. 57. člen Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja zlasti: — nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov — spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov — spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave — obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njepih organov ter zaključne račune skupnosti — uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev združenih v skupnosti 58. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge k predlogom samoupravnih splošnih aktov ter drugim vprašanjem in sklepom, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. 'Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja vključijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov. 59. člen S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oz. organizacijo, ki je zahteval sklic seje oz. predlagal obravnavo določenega vprašanja. če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti dejanja ali opustitev, ki predstavlja kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, obvesti o tem tudi organe, pooblaščene za ukrepanje. 60. člen Predsedniki organov skupščine skupnosti in njihovi člani so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor zastavi po posameznih področjih, tajnik skupnosti pa je odboru dolžan dati na razpolago vse gradivo, ki go ima skupnost v svojem arhivu. Delovna skupnost po potrebi in na željo odbora samoupravne delavske kontrole opravlja zanj administrativno delo. e) Sekretar skupnosti 61. člen Sekretarja skupnosti imenuje skupščina skupnosti. Sekretar skupnosti je imenovan za dobo štirih let in je po preteku tega časa lahko ponovno imenovan. Za sekretarja skupnosti je lahko imenovan, kdor poleg zakonskih pogojev in pogojev po družbenem dogovoru o temeljih kadrovske politike izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo kadrovske ali pravne smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju kadrovskoorganizacijskih dejavnosti Pravice iz dela uresničuje sekretar pri Skupnosti za zaposlovanje občine Celje. 62. člen Sekretar skupnosti opravlja zlasti: — skrbi za izvajanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov skupaj s predsednikom skupščine in predsednikom izvršilnega odbora skupščine skupnosti — odgovarja za pravočasne) pripravo gradiva za seje skupščine skupnosti in njenih organov — skrbi za pripravo osnutkov samoupravnih splošnih aktov skupnosti — sodeluje s predsednikom skupščine skupnosti, predsednikom IO skupščine skupnosti in predsedniki drugih odborov in komisij pri sestavi dnevnega reda sej — opravlja dela in naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite — koordinira delo delavcev delovne skupnosti, ki opravljajo opravila za katera skrbi in je odgovoren v skladu s sprejetim programom skupnosti — sodeluje s tajniki skupnosti ostalih SIS združenih v skupnosti za socialno varstvo — opravlja druge naloge, za katere ga zadolži ali pooblasti skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi. Sekretar skupnosti opravlja tudi druga strokovna opravila po razvidu del in nalog v skladu z organizacijo dela v delovni skupnosti. Sekretar skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti in drugim njenim organom. IV. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI 63. člen e Zaradi zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlitev invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, nosilci samostojnega osebnega dela in delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti. I I 64. člen Sredstva skupnosti so: — prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacijo združenega dela in delovnih skupnostih — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela — prispevki, ki jih plačujejo delavci, ki so začasno zaposleni v tujini oz. v državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti — dohodki iz refundacij izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi ima SFRJ sklenjeno konvencijo o zavarovanju za brezposelnost — dohodki od sporazumov in pogodb sklenjenimi z organizacijami združenega dela za pripravo delavcev za zaposlitev — druga sredstva 65. člen « Višino prispevkov iz prejšnjega člena določajo delovni ljudje in občani na podlagi plana dejavnosti s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana dejavnosti in drugimi sporazumi. 66. člen O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti za vsako koledarsko leto posebej. 67. člen Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti in za z zakonom določeno obvezno rezervo. 68. člen Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira Iz čistega dohodka ugotovljenega z zaključnim računom. Obvezna rezerva znaša 1,5 % od dohodka, ustvarjenega po zaključnem računu za tekoče leto. Obveznost izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo 15 "/o poprečnega dohodka po zaključnem računu v zadnjih treh letih. Na podlagi predloga izvršnega odbora skupščine skupnosti lahko skupščina skupnosti sklene, da se sredstva skupne rezerve v skladu z zakonom uporabijo za izredne potrebe, ki 'izhaja iz dejavnosti skupnosti. 69. člen Če skupščina skupnosti do začetka koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, sc dejavnost skupnosti financira z začasnim finančnim načrtom skladno z zakonom. 70. člen Odredbodajalec finančnega načrta skupnosti je ' predsednik izvršilnega pdbora skupščine skupnosti. V. PLANIRANJE 71. člen Pravico in dolžnost planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje v KS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih tako, da sklepa- jo samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja. 72. člen Planiranje v skupnosti se začne s sklepom skupščine o pripravi plana, s katerim se določi roke in organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana. 73. člen Delavci in delovni ljudje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zaposlovanja z elementi vskla-jujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe, predvsem glede obsega in strukture storitev, solidarnostnih nalog in drugih ‘ukrepov za pospeševanje razvoja ter nalog, načina in pogojev in namena združevanja sredstev. Pri sklepanju .samoupravnega sporazuma o temeljih plana in pri sprejemanju plaha sodeluje pristojbi organ družbenopolitične skupnosti. 74. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti vsebuje elemente, ki so jih oblikovali delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v DS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih vskladili v samoupravni interesni skupnosti. 75. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana se sprejme po postopku, predpisanim z zakonom. 76. člen Na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja skupščine sprejme plap skupnosti, ki mora vsebovati: 1. politiko in cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena 2. naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sporazumu o temeljih plana 3. naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih in dogovorih ali predpisih ter sklepe in sredstva za njihovo uresničitev 4. organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog Samoupravni sporazum o temeljih plana in plan skupnosti za zaposlovanje mora biti v skladu z dogovori o osnovah plana in planom družbenopolitične skupnosti. VI. VI. POSEBNO SAMOUPRAVNO SODISČE 77. člen Spore v zvezi z uveljavljanjem pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti in invalidnih oseb v zvezi usposabljanja in zaposlovanja ter drugih zadev v zvezi s samoupravnimi odnosi v skupnosti rešuje posebno samoupravno sodišče. 78. člen Posebno samoupravno sodišče ustanovijo skupnosti. S sklepom o ustanovitvi posebnega samoupravnega sodišča določijo ustanovitelji delokrog, sestavo in pristojnost tega- sodišča. S samoupravnim sporazumom ustanovitelji posebnega samoupravnega sodišča določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostmi in posebnim samoupravnim sodiščem, s katerim zagotavljajo izvajanje nalog in delovanje tega sodišča. 79. člen Posebno samoupravno sodišče skladno z aktom o njegovi ustanovitvi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti ureja svojo organiziranost, način dela in pristojnosti ter druge zadeve, ki so potrebne za njegovo delovanje. Akte posebnega samoupravnega sodišča potrjujejo skupščine skupnosti, ki so ustanovile to sodišče. VII. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 80. člen Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelj sKupnosti imajo pravico biti seznanjeni preko svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, delom in stanjem skupnosti. Delegati skupščine so- dolžni poročati o svojem delu delovnim ljudem in občanom, ki so jih delegirali na seje oz. v organe skupnosti. 81. člen Informiranje o delu skupnosti se vrši potom de legatovega poročevalca. 82. člen Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznanjati: — s sprejetimi plani, — o tem, kako so plani izvršeni, — o tem, kako so uporabljena sredstva. 83. člen ' Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na njih navzoč vsakdo pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine 84. člen Za pravočasno obveščanje javnosti po določilih tega statuta so zadolžciti predsednik skupščine skupnosti, predsednik izvršilnega odbora skupščine skupnosti in sekretar skupnosti. VIII. DELOVNA SKUPNOST 85. člen l Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovne -skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe. 86. člen Delovno skupnost vodi vodja delovne skupnosti, kf ga imenuje skupščina skupnosti po predhodnem mnenju delovne skupnosti strokovne službe. Vodja delovne 'skupnosti je imenovan za dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. 87. člen Vod j p orlovne skupnosti je za svoje delo in delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti in njihovim izvršilnim odborom, ki so ga imenovale. 88. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek neposredno s svobodno menjavo dela iz sredstev skupnosti na podlagi osnov in meril določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe. Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev. 89. člen Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse osnovne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to je delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja. Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci , delovne skupnosti strokovne službe pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabe in dela s temi sredstvi. 90. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki sc nanašajo na delovne skupnosti strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. 91. člen Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in vrste del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov delovne skupnosti strokovne službe, je potrebno poprejšnje soglasje izvršnih organov skupščine skupnosti. VIII. SAMOUPRAVNI SPLOSNl AKTI 92. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: - samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti — statut skupnosti samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo — samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja — pravilnik o ljudski obrarhbi in družbeni samozaščiti — pravilnik o samoupravni delavski kontroli — pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za brezposelnost — pravilnik o knjigovodstvu — poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov — pravilnik o vrstah in številu pečatov, in štampiljk, načinu uporabe, hranjenju in evidenci in uničenju — druge samoupravne splošne akte. ' 93. člen Predno skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, mora izvršilni odbor skupščine skupnosti zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki.de-legirajo delegate v skupščino skupnosti. 94. člen Ko izvršni odbor skupščine skupnosti oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, čigar osnutek so obravnavale delegacije, je izvršilni odbor dolžan 6b-ravnavati vse posredovane predloge, pripombe, in mnenja k osnutku ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj v predlogu ni upošteval in zakaj. 95. člen Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti začno veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,-če ni s samoupravnim splošnim aktom določeno drugače. 96. člen Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko izvršilni odbor skupščine skupnosti predlaga skupščini skupnosti spremembe ali dopolnitve, ne da bi dal prej osnutek v javno obravnavo, če spremembe in dopolnitve izhajajo neposredno iz sprememb in dopolnitev zakona, odloka ali sklepa Skupščine SR Slovenije oz. družbenopolitične skupnosti ali iz samoupravnega spo-razumg o ustanovitvi skupnosti in če gre samo za formalno uskladitev samoupravnega splošnega akta. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 97. člen Samoupravne splošne akte skupnosti je treba sprejeti najkasneje v 6. mesecih po uveljavitvi tega statuta. 98. člen Določila tega statuta, ki se nanašajo na delovno skupnost strokovne službe in vodjo delovne skupnosti se ne uporabljajo v času, dokler ni sklenjen samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe oz. dokler ni sprejet sklep skupščine skupnosti o ustanovitvi strokovne službe skupnosti. V času, dokler ni sklenjen samoupravni sporazum iz 1. odstavka tega člena, opravlja delovna skupnost strokovne službe dela in naloge po določilih samoupravnih splošnih aktov dosedanje skupnosti za zaposlovanje Celje. Do imenovanja vodje delovne skupnosti opravlja njegova dela in naloge dosedanji direktor skupnosti. 99. člen Ta statut je sprejela skupščina skupnosti za zaposlovanje na 5. seji tine 28. maja 1979. Veljati začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Skupnosti za zaposlovanje občine Celje Franc Sredovnik L r. CERKNICA 1243. Na podlagi 5. odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1979 sprejela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zelljišč 1. člen Za zagotovitev sredstev pri izvajanju nalog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Cerknica, predvsem pri varstvu in urejanju kmetijskih in gozdnih zemljišč, se s tem odlokom določa odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zerpljišč (v nadaljnjem besedilu: odškodnina). 2. člen Kmetijska zemljišča so vsa zemljišča, ki so v skladu z 10. členom zakona o kmetijskih zemljiščih ali z urbanističnimi dokumenti določena za kmetijsko proizvodnjo ter tudi zemljišča, ki so z dolgoročnimi prostorskimi plani sicer namenjena za zazidavo, dokler se na njih ne začne graditi. 3. člen Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozdnega zemljišča na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali, če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta z namenom, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča. 4. člen Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določena za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjena za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. Za gradnjo objektov, ki se gradijo v naseljih, katerih zazidava se obravnava z urbanističnimi redi, se kljub temu, da je parcela večja, vzame zemljišče velikosti 700 m8. Kolikor je zemljišče manjše od 700 m2 pa dejanska površina. Za postavitev visokonapetostnih elektrovodov skozi gozd se vzame vsa površina koridorja In preko kmetijskih zemljišč za vsako stojno točko najmanj 25 m2, pri »A« drogovih nizke napetosti najmanj 10 m2 in pri ostalih nizkonapetostnih samostojećih drogovih najmanj 5 m2. 5. člen ^ Odškodnina se ne plačuje v primerih, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih. 6. člen Odškodnina se določi v znesku za m* zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča in sicer: 1. po 50 din od kmetijskih in gozdnih zemljišč I in II katastrskega razreda; 2. po 30 din od kmetijskih in gozdnih zemljišč III in IV katastrskega razreda; 3. po 10 din od kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč od V do VIII katastrskega razreda. Za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v gramoznice, peskokope, kamnolome in glinokope znaša ta odškodnina kot za ostale gradnje. 7. člen pdškodnino odmeri v upravnem postopku občinski ' upravni organ, ki je pristojen za lokacijske zadeve ob predložitvi ustrezne dokumentacije investitorja. Odločbo o odmeri odškodnine v enem izvodu pošlje kmetijski zemljiški skupnosti. 8. člen Odškodnino se plača v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, na zbirni račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Cerknica. Kmetijska zemljiška skupnost odvaja 5 din po m2 zemljišč Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Znesek odškodnine se valorizira ,vsaki dve leti z odlokom IS SRS. 9. člen Brež potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne pričeti gradnje na podlagi priglasitve 10. člen Izvajanje določb tega odloka nadzoruje občinski upravni organ pristojen za kmetijsko inšpekcijo, kadar ni zato pristojen drug organ. '11. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati: odlok o prispevku na spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 19/74) in odlok o spremembi odloka o'prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 7/75). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-14/79-2 Cerknica, dne 23,(julija 1979. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 1214. Na podlagi 16. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne .vojne in drugih vojn. katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 13/79) in 168. člena statuta'Skupščine občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah v občini Cerknica 1. člen V 3. členu odloka o priznavalninah v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 24/77) se doda nova 6. točka, ki se glasi: Izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. 2. člen 4. člen se spremeni in se glasi: Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek). Udeleženci NOV in borci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca, in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pra- « vici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 %> katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 3. člen Za 5. členom se doda nov člen, ki se glasi: Izjemoma se lahko podeli stalna priznavalnina tudi aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. Pri določanju priznavalnine 'tem osebam se upošteva razen socialno ekonomskih okoliščin iz 2. odstavka 5. člena tega odloka še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju. 4. člen V 8. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: Če bi bilo potrebno upravičencu zaradi spremenjenih socialnoekonomskih okoliščin stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se le-ta lahko izjemoma zadrži v enakem znesku tudi v naprej, če bi znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oz. v okolju v katerem živi. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc od 1. januarja 1979 dalje. St. 191-30/71-9 Cerknica, dne 23. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 1245. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 8. člena odloka o urbanistični!*« programu v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69, 13/78 in 7/79) ter 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknica na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1979 sprejela ODLOK 0 urbanističnem načrtu krajevne skupnosti Loška dolina - 1. člen Sprejme se urbanistični načrt za območje krajevne skupnosti Loška dolina. 2. člen Izvajanje tega urbanističnega načrta se mora vršiti v skladu z določili pravilnika in z vsebino grafičnih prilog urbanističnega načrta KS Loška dolina v M 1 :5000 in M 1 :10.000, ki so sestavni del tega odloka. Projekt je izdelal februarja 1979 Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem, Ljubljana, Vojkova 57, pod šifro 2?70. 3. člen Dokument je v uradnih dneh stalno na vpogled vsem občanom, delovnim in drugim organizacijam, organom, skupnostim ter ostalim, na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Cerknica, v prostorih KS Loška dolina, Samoupravne komunalne skupnosti in Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica, Komunalnega podjetja Cerknica, Kmetijske zemljiške skupnosti občine Cerknica ter na Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane, Ljubljana, Vojkova 57. Tolmačenje dokumenta daje za urbanizem pristojni organ v SO Cerknica. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/77-1 Cerknica, dne 24. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 1246. Na podlagi 11., 12., 13., 14. in 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na se i zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosh dne 20. julija 1979 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 13. julija 1979 »prejela ODLOK o priznanjih občine Cerknica ! 1. člen S tem odlokom se ureja podeljevanje priznanj občine Cerknica, ki jih skupščina občine podeljuje ob občinskem prazniku, pomembnih jubilejih, drugih dogodkih organizacijam in posameznikom za delo in dejanja, ki zaslužijo priznanje. 2. čleja Priznanja občine Cerknica so: — podelitev domicila — podelitev naziva častnega občana — podelitev Priznanja občine Cerknica »19. oktober« — podelitev plakete občine Cerknica 3. člen Domicil v občini Cerknica podeljuje občinska skup" Ščina posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske in partizanskim odredom Slovenije ter organom oblasti in partizanskim ustanovam, ki so se med narodnoosvobodilno borbo borile oz. delovale na njenem območju. Ob podelitvi domicila se enoti oziroma ustanovi izroči spominska listina. ■ Enotam narodnoosvobodilne vojske in partizanskim odredom se podeli tudi zasta-' va. Občinska skupščina lahko podeli , domicil tudi skupno z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi. 4. člen Naslov častnega občana občine Cerknica se podeli državljanom Jugoslavije, ki imajo posebne zasluge za razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, za napredek gospodarstva, znanosti in kulture na predlog predsedstva OK SZDL Cerknica. Častnemu občanu se izda posebna listina. 5. člen c' Priznanje občine Cerknica »19. oktober« podeljuje občinska skupščina na slavnostni seii ob občinskem prazniku 19. oktobra samoupravnim delovnim organizacijam, skupnostim, enotam obrambe in zaščite, družbenim organizacijam in društvom ter posameznikom za njihovo ustvarjalno delo in zasluge pri razvoju gospodarstva in samoupravnih družbenih odnosov. Ob podelitvi priznanja »19. oktober« se izroči listina o priznanju in simbol, ki predstavlja zgodovinski dogodek občinskega praznika. V posameznem letu se podeli največ tri priznanja. 6. člen Ob praznovanju pomembnih dogodkov socialistične revolucije, drugih pomembnih dogodkov gospodarskega, samoupravnega in družbenega življenja in življenjskih jubilejev, Skupščina občine Cerknica podeljuje praviloma posameznikom plaketo občine Cerknica. 7. člen Predloge za podelitev priznanj občine Cerknica lahko podajo temeljne in druge samoupravne organizacije združenega dela, organi in delovna telesa občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti, kra- jevnih skupnosti, družbenopolitičnih ogranizacij, družbenih organizacij in društev, odboru za priznanja občine Cerknica, ki ga imenuje Skupščina občine Cerknica. 8. člen Priznanja iz 12. člena tegž odloka podeljuje občinska skupščina s sklepom. - 9. člen Podrobnejša določila za izvajanje tega odloka se določijo v pravilniku o podeljevanju priznanj občine Cerknica. 10. člen Sredstva za priznanja in podelitev se zagotavljajo s proračunom občine Cerknica. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznanjih občine Cerknica »19. oktober* (Ur. list SRS, št. 26/73) in odlok o plaketah občine Cerknica (Ur. list SRS, št. 25/75). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 93-2/79-9 Cerknica, dne 23. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 1247. Na podlagi 14. in 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) in 9. člena odloka o o priznanjih občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1979 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 18. julija 1979 sprejela PRAVILNIK o podeljevanju priznanj občine Cerknica 1. člen S tem pravilnikom se ureja način in postopek za podeljevanje priznanj občine Cerknica. 2. člen Priznanja občine Cerknica se praviloma podeljujejo za posebne uspehe, dosežene v daljšem časovnem obdobju. Izjemoma lahko odbor za priznanja občine Cerknica (v nadaljnem besedilu: odbor) predlaga, da se priznanje podeli za izjemne uspehe dosežene v krajšem časovnem obdobju. 3. člen Predlogi za podelitev priznanj, ki se podajo odboru, morajo biti pismeni in morajo vsebovati poleg vseh podatkov o kandidatih podrobno utemeljitev zakaj se kandidata predlaga za priznanje. Odbor lahko zahteva od predlagatelja dodatno obrazložitev predloga, lahko pa zahteva mnenje tudi drugih organov. 4. člen Razpis za zbiranje predlogov o podelitvi priznanj ob občinskem prazniku daje odbor ed 1. do 15. avgusta vsako leto. Predlogi za podelitev priznanj morajo biti odboru dostavljeni najpozneje do 15. septembra. 5. člen Predlogi, ki so sprejeti na seji odbora z večino glasov vseh članov odbora, sc posredujejo Skupščini občine Cerknica najpozneje do 1. oktobra vsako leto v sklepanje in podelitev. O seji odbora sc piše zapisnik, v katerega se vnese poleg ostalega tudi kratko utemeljitev predloga odbora za vsakega kandidata. 6. člen V izjemnih primerih o posredovanih predlogih za podelitev plakete občine Cerknica odloča predsedstvo občinske skupščine. 7. člen Skupščina občine v posameznem letu lahko ne podeli' določenih priznanj, če odbor ugotovi, da predlagani kandidati ne izpolnjujejo pogojev po odloku oz. po tem pravilniku. 8. člen Sklep občinske skupščine o podelitvi priznanj občine Cerknica se objavi v sredstvih javnega obveščanja. > 9. člen Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o podeljevanju priznanj občine Cerknica (Ur. list SRS, št. 26/73). 10. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 93-1/79-9 Cerknica, dne 23. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 1248. Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) in 12. člena odloka o urbanističnem programu občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1979 sprejela S K I, E P o spremembi in dopolnitvi sklepa o pooblastitvi Ljubljanskega urbanističnega zavoda in Komunalnega podjetja Cerknica za ppravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja 1. člen V naslovu in vseh členih sklepa (Uradni list SRS, št. 7/77) se naziv Ljubljanski urbanistični zavod zamenja L nazivom Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Urbanizem. 2. člen Prvi odstavek tretjega člena se dopolni z naslednjimi alineami: — opravlja zakoličbe stavb in objektov, — izdeluje geodetske načrte za potrebe lokacijske dokumentacije, — izdeluje geodetske načrte lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. 3. člen x Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/77-9 Cerknica, dne 23. julija ‘1979. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 1249. Na podlagi' 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in na podlagi 208. člena statuta občine Cerknica izdaja Izvršni svet Skupščine občine Cerknica S K LE P o določitvi najvišjih ravni cen I Cene proizvodov in storitev iz pristojnosti občine se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979. Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja in moke, in cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin in poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje se maksimirajo na ravneh, M so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979. II Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na dan 3. 8. 1979. III Za cone iz I. točke tega odloka se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cene, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu • proda proizvod oziroma opravi storitev. IV Cone iz I. točke in deleži iz II. točke sc lahko povečajo na podlagi odločitev izvršnega sveta občinske skupščine do ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cgn v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 7/79) na predlog občinskega organa za cene pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za cene. V Nadaljna politika cen se bo izvajala v skladu s kriteriji za selektivno politiko cen iz pristojnosti občim. VI Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 38-1/79-1 Cerknica, dne 13. avgusta 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine 'občine Cerknica Franc Sterle 1. r. GROSUPLJE 1250. Na podlagi 9, člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni .list SRS, št. 32/72) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 6. avgusta 1973 sprejel ODREDBO o določitvi najvišjih ravni cen I Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja in moke, in cene obrtniških storitev, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno in kanalizacijsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 6. 8. 1979. II Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 6. 8. 1979. III Za cene iz I. točke te odredbe se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. IV Cene iz L točke in deleži iz II. točke se lahko povečajo na podlagi odločitev Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje do ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979, na predlog oddelka .za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje, ki ga pripravi v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za cene. V V Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve pripravi do 10. 9. 1979 kriterije za diferencirano in selektivno izvajanje politike cen za letošnje leto in predlog ukrepov za izboljšanje preskrbe prebivalstva. VI Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-11/79 Grosuplje, dne 6. avgusta 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1251. Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu ter o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni lis' SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 6. člena sklepa o uvedb krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zagradec za sofinanciranje gradnje Zdravstvenega doma Zagradec (Uradni list SRS, št, 28-844/74.) ter na osnovi statuta krajevne skupnosti Zagradec je skupščina krajevne skupnosti Zagradec na seji dne 1. junija 1979 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zagradec 1 člen Za območje krajevne skupnosti Zagradec.se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za: — sofinanciranje izgradnje šolskega centra Ivančna gorica-Stična 70 č/n zbranih sredstev, — 30 °/o za komunalna dela v naseljih krajevne skupnosti Zagradec po programu del, ki ga je sprejel svet KS Zagradec. 2. člen Za uresničitev v 1. členu navedenega programa bo potrebno zbrati 1,500.000 din. 3. člen Samoprispevek bo uveden za dobo 5 let in sicer od 1. 10. 1979 do 30. 9. 1984. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Zagradec. 4. člen Samoprispevek plačujejo zavezanci: — po stopnji 2 "/n od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu, — po stopnji 2 "/n občani, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektual' nih storitev od neto osebnih dohodkov in 1 °/o od presežka nad bruto osebnega dohodka, zmanjšanega za davek, — po stopnji 1,5 "/o osebni, invalidski in družinski upokojenci, — po stopnji 3°/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, — lastniki vikend hišic na območju krajevne skup-, nosti Zagradec plačajo letno 600 din največ v 2 obrokih letno, Ta sredstva se porabijo izključno za komunalno dejavnost krajevne skupnosti. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki ne dosegajo 2000 din neto dohodka mesečno in delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 470 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. z 6. člen Sredstva v višini 882.000 din, ki so zbrana iz prejšnjega samoprispevka in so ostala po izvršnem programu, se porabijo za komunalna dela v krajevni skupnosti Zagradec po programu del, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti Zagradec. 7. člen Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani v splošni volilni imenik, ter zaposleni občani, starejši od 15 let. 8. člen Referendum bo v nedeljo, 2. 9. 1979 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih v krajevni skupnosti, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Zagradec.. 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma. Glasovanje na referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. 10. člen Na referendumu glasujejo volilni upravičenci z glasovnico neposredno in tajno, na kateri je naslednje besedilo Krajevna skupnost Zagradec Na referendumu dne 2. septembra 1979 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarnih zneskih za: — sofinanciranje izgradnje šolskega centra Ivančna gorica-Stična, ' — sofinanciranje komunalnih del v naseljih krajevne skupnosti po programu del, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti Zagradec. Za čas od 1. 10. 1979 do 30. 9. 1984 in o odločitvi glede uporabe viška sredstev prejšnjega samoprispevka »ZA« glasujem Pečat »PROTI« 11. člen Nadzor nad zbiranjem sredstev iz naslova krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti, ki bo tudi odgovoren za izvajanje del. 12. člen Organ, naveden v prejšnjem členu, mora vsako leto poročati o izvajanju programa ter o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka skupščini krajevne skupnosti Zagradec. 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Zagradec Alojz Orel 1. r. IDRIJA 1252. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/73), 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 6/75) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 7. avgusta 1979 sprejel SKLEP o določitvi najvišjih ravni cen • I Cene živil v prometu na drobno (razen cen sladkorja, olja in moke) in cene obrtniških storitev, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979, II Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 3. 8. 1979. III Za cene iz I. toč)o o delovnem razmerju. 37. člei Ce delavec odpove delovno razmerje, mora še ostati na delu, oziroma, če delodaj dec odpove delovno razmerje ima delavec pravico še ostati na delu toliko časa, kolikor traja odpovedni rdk in sicer: za delavca, ki Ima ali op'avl j a dela za katera se zahteva: — nižja ali srednja izobn.zba — 2 meseca, — višja strokovna izobrazba — 3 mesece, — visoka strokovna izobrazba — 4 mesece. Odpovedni rok v nobenem primeru ne more biti krajši od 30 dni. Glede na pomembnost dela, ki ga delavec opravlja, ali druge pogoje, se delavec in delodajalec lahko s pogodbo o drlovnem razmerju dogovorita tudi za daljši odpovedni rok, vendar ne daljši od C mesecev. 38. čle i V primeru ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu zato, ker so končana dela zaradi katerih je delavec sklenil pogodi o o delu, kot tudi v primeru ko delavcu preneha delavno razmerje pri delodajalcu iz drugih razlogov ra :en ko mu delovno razmerje preneha zaradi neizpolnjevanja delovnih dolžnosti ali pa je delavec sam da' odpoved, je delodajalec dolžan izplačati delavcu kot pomoč nadomestilo in to: — za delavca, ki je bil zaposlen pri delodajalcu do enega leta nadomestilo v višini enomesečnega neto osebnega dohodka, — za delavca, ki je bil zaposlen od enega leta do dveh let nadomestilo v višini t vomesečnega neto osebnega dohodka, — za delavca, ki je bil zaposlen pri delodajalcu več kot dve, leti nadomestilo v višini trimesečnega neto osebnega dohodka. 39. člen Delavec lahko brez poprejšnje odpovedi odpove delovno razmerje: — če mu delodajalec ne izplača dogovorjenega osebnega dohodka do 15. dne v mesecu za prejšnji mesec; — če delodajalec sili delavca k opravljanju del v okoliščinah, ki so za življenje in zdravje nevarne — ali dela. ki niso bila dogovorjena; — če mu delodajalec kljub opozorilu jemlje dogovorjene ali z zakonom določene pravice 40. člen Kadar delavec brez opravičljivega vzroka 5 dni ne pride na delo, se šteje, da je samovoljno izstopil z dela, vse pravice z dela pa mu prenehajo z dnem, ko je nehal delati. V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko delodajalec v civilnopravnem postopku zahteva od delavca, da mu povrne s takim ravnanjem povzročeno škodo. Ce preneha delovno razmerje v primerih iz 38. člena se šteje da je delodajalec odpovedal delovno razmerje. Delavec ima pravico do denarnega nadomestila v višini skupnega zneska osebnega dohodka za čas odpovednega roka. 41. člen Na zahtevo delavca mu mora delodajalec med odpovednim rokom dovoliti, da je med delovnim časom odsoten z dela dnevno 2 uri ali tedensko v neprekinjenem času 1 delovni dan, da bi si poiskal drugo zaposlitev. 42. člen Za odpoved, ki ni pismena se smatra, da ne v-stoji. 43. člen Odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca mora biti vročena delavcu osebno ali v priporočenem pismu na zadnji naslov ter mora obvezno vsebovati pouk delavcu, da se v roku 30 dni priglasi pristojni skupnosti za zaposlovanje, da bi mogel v upravičenih primerih uveljaviti pravico v slučaju brezposelnosti. 44. člen Delodajalec je dolžan dostaviti kopijo ali prepis odpovedi delovnega razmerja pristojnemu občinskemu upravnemu organu za delo in občinskemu sindikalnemu svetu z dnem, ko je bila odpoved podana. V primeru, da je delovno razmerje prenehalo brez regularnega pismenega sporazuma ali regulirane pismene odpovedi, je delodajalec dolžan o vsakem primeru posebej in po enakem postopku pismeno obvestiti imenovane. VIII. VARSTVO PRI DELU 45. člen Delodajalec je dolžan na podlagi veljavnih predpisov o varstvu pri delu zagotoviti vse predpisane pogoje glede varstva pri delu in še posebej pri tistih delih, kjer obstoja nevarnost za življenje in zdravje delavcev, zlasti pa mora skrbeti za posebno varstvo žena mladine in invalidov. 46. člen Delodajalec jc dolžan poskrbeti za varstvene ukrepe in normative, s katerimi se določajo način in sredstva za odkrivanje, preprečevanje oz. odstranjevanje vzrokov, zaradi katerih pri delu lahko pride do poškodb, poklicnih bolezni in drugih škodljivih posledic, za delovno sposobnost, zdravje in življenje delavca ter druge v ta namen potrebne predpise. Delavci in delodajalec določijo pravice in dolžnosti v zvezi z varstvom pri delu. 47. člen Delodajalec je dolžan seznaniti delavca z vrstami in stopnjami nevarnosti pri delu ter z nalogami in odgovornostmi, ki jih imajo delaVci na delovnih mestih v zvezi z zagotavljanjem varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer. Delodajalec mora zagotoviti, da je vsak delavec po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja ob prvi in ob, vsaki kasnejši razporeditvi na delo peučen o delovnih razmerah in nevarnostih pri delu. o varstvenih Ukrepih, o sredstvih in'Opremi za osebno varstvo pri delu ter o njihovi uporabi. Delodajalec je dolžan organizirati in opraviti občasne preizkuse znanja delavcev o varstvu pri delu in se prepričati, če so de'avci usposobljeni za varno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del. Rok in način občasnih preizkusov iz prejšnjega odstavka določi delodajalec vendar ne sme biti daljši od 2 let za delavce, ki neposredno upravljajo, vodijo ah nadzorujejo delo pr: katerem je večja nevarnost Poškodb in zdravstv onih okvar. Dokler delavci nimajo potrebnega znanja in ustrezno opravljenega preizkusa delodajalec ne sme dovoliti. da samos'ojno opravljajo, vodijo 'ali nadzorujejo dela. Delodajalec sme uporabljati samo takšne objekte, delovne prostore, sredstva in opremo, za osebno varstvo pri delu, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcu varno delo. Delodalalec mora zaradi varnosti pri delu skrbeti u periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime ter za periodične preglede in Preizkuse določenih naprav in priprav. 48. člen Delodajalec mora z opisom določiti dela, ki pred,-stavljajo večjo nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare ter kakšne pogoje gl 'le zdravstvene in psihofizične sposobnosti ter strokovne usposobljenosti moia izpolnjevati delavec pri takih delih. Ali delavec izpo’njuje pogoje iz prejšnjega odstavka delodajalec Ugotavlja na. podlagi zdravstvenega dokazila, oz dokazila o strokovni usposobljenosti delavca ter s posebnim preizkusom njegovega znanja 0 varstvu pri delu na takšnem delovnem mestu. 49. člen V skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in Zdravstvenem zavarovanju mora delodajalec poslati delavca na predhodne in posebne predhodne periodič-hc zdravstvene in psihofizične preglede. Delodajalec mora poslati na predhodni zdravstveni pregled delavca, ki stopi na delo po presledku 6 mesecev, ali ki preboli hujšo bolezen -ali preide na drugo delo. Delodajalec mora poslati delavca na poseben predhodni zdravstveni ali j-sihofizični pregled preden ga razporedi na delo z večjo odgovornostjo oz. nevarnostjo poškodb ali zdravstvenih okvar, med zaposlitvijo pri takem delu pa mora pošiljati delavce tudi na posebne periodične preglede. Z 0. člen Delodajalec mora j oskrbeti, da je delavcem zagotovljena prva pomoč in organizirano reševanje za primer nesreče pri delu. 51. člen Delodajalec mora ot vestiti pristojni organ inšpekcije dela o začetku opzavljanja posebno nevarnih in škodljivih del najmanj 8 dni prej, prijavi o začetku takih del je treba priložiti program varstvenih ukrepov za opravljanje takil del. Delodajalec mora takoj obvestiti organ inšpekcije dela I. stopnje o vsaki nesreči, kolektivni nesreči, hujši nesreči in o vsakem pojavu, ki lahko spravi v nevarnost življenje delavcev pri delu. Delodajalec mora hkrati obvestiti o vsaki smrtni nesreči in hujši nesreči pri delu tudi pristojni organ javne varnosti. 52. člen Delodajalec je dolžen pooblastiti določenega delavca kot odgovornega ;:a opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu oz. zagotavljanje iz-.polnjevanja varstvenih rkrepov in normativov. V okviru takega pcoblastila za varstvo pri delu odgovorna oseba prepove tako delo, za katero ugotovi, da zaradi opustitve vars venih ukrepov in normativov neposredno ogroža življenje ali zdravje delavcev. O tej prepovedi je dolžna ;akoj obvestiti pristojni organ inšpekcije dela. 83. člen " ' ' Delodajalec mora sk-betl da delavec Opravlja svoje delo oz. vodi in organizira delo s tolikšno pazljivostjo. da s tem varuje svoje življenje in prav tako da varuje zdravje in žkdjenje drugih. Delavec ima pravico in obveznost uporabljati naprave in sredstva ter o iremo za osebno varstvo pri delu po njihovem namenu, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju. 51. člen Če delavec pri delu ne upošteva predpisanih varstvenih ukrepov in normativov, ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo, ter ne izpolnjuje drugih obvezno; ti v zvezi z varstvom pri delu, se šteje, da s takim ravnanjem ogroža svojo varne.;*. in varnost drugih delavcev pri delu. Delavca, ki kljub opizorilu ne izpolnjuje varstvenih ukrepov in s tem ogroža svojo varnost in varnost drugih delavcev, je pool laščeni vodja del dolžan odstraniti z dola, dokler delavec ne uporabi predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu. 53. člen Za uveljavljanje pravic iz varstva pri delu lahko delavec pismeno ali ustmeno zahteva, da odgovorni delavec poskrbi za izvedbo varstvenih ukrepov. Če delodajalec zahtevi iz prejšnjega odstavka ne ugodi v 8 dneh, ali če je delavec mnenja, da zahtevani varstveni ukrepi niso bili izvedeni po predpisih o varstvu pri delu, lahko vloži zahtevo za pristojni organ inšpekcije dela, da izda ustrezno odločbo. POSEBNO VARSTVO ZENA, MLADINE IN INVALIDOV 56. člen Po preteku nepretrganega porodniškega dopusta v trajanju najmanj 105 dni, ima delavka, če to zahteva, pravico, delodajalec pa ji mora omogočiti:* 1. nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni ali 2. delati štiri ure na 'dan do dvanajstega meseca otrokove starosti. Podaljšan dopust po prvem odstavku tega člena ima lahko namesto matere oče otroka, če otroka neguje in če šta se roditelja tako sporazumela. Delavka, ki izrabi porodniški dopust po prvem odstavku 1. točke, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih. 57. člen Delavka, ki dela štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti, ima pravico do osebnega dohodka za štiri ure na dan, za delovni čas nad štiri ure na dan, pa. pravico nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih. Delavka, ki dela štiri ure na dan od dvanajstih mesecev do treh let otrokove starosti. Ima pravico do osebnega dohodka po dejanskem delu. 58. člen Če se otrok rodi mrtev, ali če umre pred iztekom porodniškega dopusta, ima delavka pravico ostati na dopustu še 42 dni. 59. člen Delodajalec ne sme razporediti delavke ali delavca, ki še ni dopolnil 18 let na nočno delo. 60. člen Nosečnice ne smejo opravljati del oz. nalog, ki so jim prepovedane po posebnih predpisih, in jih je potrebno razporediti na drugo ustrezno delo, pri tem pa imajo pravico do ugodnejšega osebnega dohodka. 61. člen Nosečnici in delavki, ki ima otroka starega do enega leta, se ne sme odrediti da dela več kot polni delovni čas. 62. člen Delavcu, ki ima zmanjšano zdravstveno ali delovno zmožnost in je s poklicno rehabilitacijo usposobljen za določeno delo, je delodajalec z ustreznimi sredstvi in pripomočki dolžan ustrezno prirediti delovno mesto, preden je nanj razporejen, da se delavcu omogoči uspešno delo in dosegati osebne dohodke po delovnih uspehih in vrednosti svojega prispevka v višini kot jih dosegajo drugi delavci pri takih delih. 63. člen Delavki, ki ima zaradi hranjenja ali nege otroka pravico do 4-urnega delovnega časa in delavcu, ki ima zaradi zmanjšanja zdravstvene ali delovne zmožnosti pravico do skrajšanega delovnega časa, se ta dnevni delovni čas tudi v petdnevnem delovnem tednu ne poveča. IX. UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 64. člen Delavec se lahko glede uveljavljanja in zaščite pravic obrne na OOS oziroma na pristojni občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, ki ga na njegovo zahtevo ali z njegovo privolitvijo tudi zastopa. OOS mora sama ali na zahtevo prizadetega delavca sodelovati v postopku, če se ugotovi, da so kršen: pravice iz te. pogodbe. Delodajalec mora omogočiti OOS, da stalno ugotavlja ali so zagotovljeni varstveni in delovni pocoi' ter uresničevanje pravic ter obveznosti iz te pogodb- X. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV, Ki OPRAVLJAJO FUNKCIJO DELEGATA 65. člen Delavci, ki opravljajo funkcijo delegata ali člana delegacije drugih družbenopolitičnih skupnostih in v samoupravnih skupnostih imajo pravico:x — biti odsotni z dela za čas, ko opravljajo funkcijo delegata oz. člana delgacije, — pravico do osebnega dohodka — kakor da h: bili ta čas prisotni na delu. k I . 66. člen Pravico do osebnega dohodka in odsotnosti z dela po prejšnjem členu trna delavec tudi za čas, ko v funkciji delegata ali člana delegacije določen del svojega delovnega časa dela na stalnem delu v telesih teh skupnosti. Delodajalec ima pravico do povračila sredstev za osebne dohodke od družbenopolitičnih oz samoupravnih skupnosti za čas ko je delavec delal v njenem telesu po sporazumu, ki ga sklenejo te skupnosti in delodajalec. XI. POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE 67. člen Določbe te kolektivne pogodbe veljajo 5 let, računajoč od dneva, ko je ta pogodba stopila v veljavo. 68. člen Vsak od podpisnikov te pogodbg ima pravico ob kateremkoli času sprožiti postopek za sptemembo ali dopolnitev te pogodbe. Za spremembe in dopolnitve velja enak postopek kot velja za sklenitev te pogodbe- 69. člen Najkasneje tri mesece pred iztekom te pogodbe morata podpisnika skleniti nove pogodbe. Podpisnika te pogodbe se lahko sporazumeta tU'i'-za podaljšanje veljavnosti te pogodbe. V tem primeru mora biti sporazum o podaljšanju veljavnosti dosežen najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe. -Podaljšanje veljavnosti te pogodbe mora biti izraženo v pismeni obliki v registru kolektivnih, pogolb pri istem organu, pri katerem je registrirana ta pogodba. 70. člen Spore v zvezi s sklepanjem, spremembami in dopolnitvami te pogodbe rešuje arbitražni svet na način in po postopku, predpisanim z zakonom. Odločitev arbitražnega sveta je dokončna in predstavlja nadomestilo ali dopolnittev te kolektivne pogodbe. 71. člen Neposredno nadzorstvo nad izvajanjem te kolektivne pogodbe dpravlja pristojni občinski organ za inšpekcijo dela. 72. člen Pogodbe o delovnem razmerju med delavci in delodajalcem morajo biti usklajene z določbami te ko-tektivne pogodbe najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi te kolektivne pogodbe. Ob spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe sta dela.vec in delodajalec dolžna, da v 30 dneh Po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev ustrezno uskladita pogodbo o zaposlitvi. 73. člen Ta kolektivna pogodba je izdelana v 4 izvodih, od katerih prejme vsak od podpisnikov po 1 izvod, en izvod pa se' nahaja na Republiškem sekretariatu za Selo, pri katerem je ta pogodba registrirana, 1 izvod Pa firmi V/estinghouse. 74. člen Ta kolektivna pogodba, stopi v veljavo osmi dan Po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352105 Krško, dne 18. junija 1979. Medobčinska gospodarska zbornica Posavje — Krško Boris Malingcr 1. r. Občinski sindikalni svet Krško Drago Šterban 1. r. Westinghouse International Power systems CO. Inc. Krško R. O. Tedeschi 1. r. LAŠKO 1256. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vPrašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Urad-Oi list SRS, št. 32/72) in 1. člena odloka o določitvi Pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Laško opravljanje zadev, ki so določene z republiškim in “kčipskimi predpisi kot pristojnosti občinske skup-'šine (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74) izdaja izvršni svet Skupščine občine Laško, po sklepu 34. se-z dne 6. avgusta 1979 ' ODREDBO o določitvi najvišjih ravni cen I I Cene živil v prometu na drobno (razen cen slad-^rja, olja in moke), cene obrtniških storitev, stori-,fv mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnih poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 5. 8. 1979. II Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 5. 8, 1979. III Za cene iz I. točke tega odloka se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. IV Cene iz I. točke iz deleži iz U. točke se lahko povečajo na podlagi odločitev izvršnega sveta občinske skupščine do ravni, določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 na predlog občinskega organa za cene, pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za cene. V Izvršni svet Skupščine občine Laško bo do 10. 9. 1979 sprejel kriterije za selektivno izvajanje politike cen in ukrepe za izboljšanje preskrbe prebivalstva. VI Ta odredba začne veljati 6. avgusta 1979 in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-4/79 Laško, dne 6. avgusta 1979. Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Jože Kos I. r. LENART 1257. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 5. člena družbenega dogovora o ukrepih za izvajanje politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1979 izdaja Izvršni svet Skupščine občine Lenart S K L E 1 o določitvi najvišjih ravni cen I Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja in moke, in cene obrtniških storitev, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja, na električno, ptt, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, sc maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 6. 8. 1979. f II Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov m storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na obsolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 6. 8. 1979. m Za cene iz I. točke tega sklepa se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da Se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. IV Cene iz I. točke in deleži iz II. točke se lahko povečajo na podlagi odločitev občinske skupščine oziroma izvršnega sveta občinske skupščine do ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 7/79 in SRS, št. 9/79) na predlog občinskega organa za cene pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za cene. V Pristojni organi bodo do 10. septembra izdelali kriterije za selektivno izvajanje politike cen in sprejeli sklepe za izboljšanje preskrbe prebivalstva. VI Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 38-3/75 Lenart, dne 6. avgusta 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Franjo Muršcc, oec. 1. r. LITIJA 1258. Na podlagi 9. člena zakona, o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na seji dne 6. avgusta 1979 sprejo' ODREDBO o določitvi najvišjih ravni cen I Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja in moke in cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, PTT, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih. veljale na dan 6. 8. 1979. II Deleži za kritje stroškov prometa blaga nn drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in stortiev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, sc maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 6. 8. 1979. III Cene stanarin sc povečujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija. Za cene iz I. točke te odredbe se, štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cene, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitev plača zato, da sc mu proda proizvod oziroma opravi storitev. V Cene iz I. točke in deleži iz II. točke se lahke povečajo na podlagi odločitev izvršnega sveta občinske skupščine do ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 7/79) na predlog občinskega organa za cene, pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SRS za cene. t , VI Pristojni -orghni skupščine občine bodo do 10. 0’ 1979 izdelali kriterije za selektivno izvajanje politike cen iz pristojnosti občine in sprejeli ukrepe za izboij-| Sanje preskrbe prebivalstva. VII Ta odredba začno veljati z dnem listu SRS. St. 38-2/79 Litija, dne 14. avgusta 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stanc Hrovat 1. r. .LJUBLJANA BEŽIGRAD 1259. Na podlagi 14. člena zakona o kmetijskih zemlji' ščih (Uradni list SRS. št. V79) in 193 člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/70' je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zboi® združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2'• julija 1979 sprejela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zem jišča ali gezda 1. člen Kdor spremeni najnembnost kmetijskega ženili1' šča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja 11 ' drugega upravnega akta ali če spremeni namembne' tega zemljišča brez takega akta zato. ker ta ni pred' pisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako. da se zemltišče ne uporablja za kmetiisko ali gozdno proizvodnjo. plača odškodnino zaradi spremembe nan^en1 nosi kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedi'11' odškodnina) po tem odloku. 2. člen O. - 'n • '.•!;! zv za rejb go”edi kani n dr o >•' ^ ce s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnili piometn in dovoznih poti do hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, 3. člen Kmetijska zemljišča po tem odloku so vsa obdelovalna in neobdelovalna zemljišča, ki sc po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) štejejo kot kmetijska zemljišča. Gozdna zemljišča po tem odloku so vsi gozdovi in gozdna zemljišča v smislu predpisov o gozdovih in gozdnem zemljišču. Za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz Zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno. 4. člen Določbe tega odloka se uporabljajo tudi za tista stavbna zemljišča, ki so po urbanističnem ali zazidalnem načrtu ali ustreznem dokumentu, ki določa rabo kmetijskih zemljišč v nekmetijske namene, namenjena za graditev, dokler se na njih ne začne graditi. 5. člen Odškodnina se plača od površine zemljišča, ki je Po sprejetem zazidalnem načrtu ali pravnomočnem lokacijskem dovoljenju namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. Za gradnjo objektov v naseljih katerih zazidava se ne ureja z zazidalnim načrtom, se kljub temu, da je parcela večja, vzame zemljišče v velikosti 600 mJ, te je parcela manjša, pa dejanska površina. Za postavitev visokonapetostnih elektrovodov skozi gozd se vzame vsa površina koridorja, preko kmetijskih zemljišč pa za vsako stojno točko visokonapetostnega daljnovoda 25 m5, pri A drogovih nizke napetosti 10 m2 in pri ostalih drogovih 5 m2. 6. člen Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju kulture in kakovosti Zemljišča in sicer: — po 40 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov I. in II. katastrskega razreda, — po 30 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov III. in' IV. katastrskega razreda, — po 10din od vseh drugih kmetijskih zemljišč 'n gozda. 7. člen Če se na kmetijskem zemljišču ali gozdu gradijo °bjekti, ki se financirajo iz sredstev samoprispevka °bčanov in sicer šole. vrtci in zdravstvene ustanove, Mača investitor odškodnino zaradi sprememb namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v znesku 10 din na m2, ne glede na katastrski razred. 8. člen Odškodnina se ne plačuje: — kadar gre za spremembo namembnosti kme-tijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA ali za namene v okviru programa splošnega ljudskega odbora, — kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi nbrambe pred poplavami, . — kadar se na zemljišču gradijo objekti za ure- Mhje vodnega režima z namenom, da se zagotovi var- stvo pred škodljivim delovanjem voda ali erozije, varstvo kakovosti vode, — kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih ' vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. 9. člen Odškodnino po 6. členu tega odloka se plačuje Kmetijski zemljiški skupnosti Ljubljana Bežigrad, ki odvaja ustrezen del, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih, Zvezi vodnih skupnosti Slovenije 10. člen Odškodnino odmeri z odločbo upravni organ občinske skupščine, pristojen za lokacijske zadeve. 11. člen Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oz. dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje brez priglasitve. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskega in gpzdnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 17-440/74). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-26/79-6 Ljubljana, dne 25. julija 19^9. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janež Rigler 1. r. LJUBLJANA CENTER 1260. Na podlagi 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, je Skupščina občine Ljubljana Center na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. julija 1979, na seji zbora združenega dela dne 24. julija 1979, zbora krajevnih skupnosti dne 24. julija 1979 sprejela ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim ta ni zagotovljena po drugih zakonitih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih, sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se podeli lahko samo osebam iz 1. člena, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Center. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmcta-borca narodnoosvobodilne vojne, pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943; 2. Udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo; 3. Udeleženci narodnoosvobpdilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda štet v pokojninsko dobo; 4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. Izjemoma tudi aktivni sodelavci v nraodnoos-vobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 6. Borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 4. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna družbena pomoč 4. pomoč za šolanje otrok 5. pomoč za zdravljenje 6. zdravstveno varstvo 7. tovariška pomoč 8. pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj 5. člen Pravico do stalne priznavalnine tega odloka imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: moj ni znesek). Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega od-lokp imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene po- moči, po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 odstotkov katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke tretjega člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičenca iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska. Najvišja stalna priznavalnina, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upo-'štejavo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. i O višini stalne priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV občinske skupščine, ki jo imenuje občinska skupščina. 7. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 13. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV iz 3. člena te' ga odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih 0 pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če iz' polnjujejo pogoje iz tega odloka. 8. člen Stalna priznavalnina se lahko izjemno podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne, če so bili naj' manj od I. julija 1944 neprekinjeno do 15. maja v oboroženih enotah narodnoosvobodilne vojne, člani komiteja KP ali najmanj rajonskih odborov OF, če ni' majo lastnih dohodkov. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz prej3' njega odstavka tega člena se ne glede na skupni dohodek družine lahko podeli priznavalnina do višin« vsakokratnega mejnega zneska. 9. člen Aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem 6*' banju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavar° vanju priznano posebno bodo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju, se bodo izjemoma podeljevale občinske priznavalnine. Pri določanju višine stalne priznavalnine teI^ upravičencem se bodo upoštevali razen socialno-«'5® nomskih okoliščin iz drugega odstavka 6. člena te"v odloka zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njih® osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju. 10. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji dr^ žinski člani (zakonec, otroci, starši), imajo po tem 0^ loku zagotovljeno kdravstveno varstvo v obsegu, je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 11. člen V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnoekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, jo le-ta lahko izjemoma zadrži v enakem znesku tudi vnaprej, Če bi po presoji organa, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju, v katerem živi. 12. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po do sedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska oziroma 80 odstotkov tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. 13. člen Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade. Pomoč za. šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska in če se uspešno šolajo. Pomoč za šolanje se lahko podeli: — za učence osnovnih šol do višine 40 odstotkov, — za dijake srednjih in poklicnih šol do 60 odstotkov, — za študente višjih ali visokih šol do 75 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska. Upravičencem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20 odstotkov nad merili iz prejšnjega odstavka. 14. člen Ce se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5., 8., 12. in 13. člena tega od-* loka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in vi-šini priznavalnine se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom' obvestiti pristojnj upravni organ Skupščine občine Ljubljana Center o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji se upoštevajo o prvega dne naslednjega meseca, ki so bili ugotovljeni. 15. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podali udeležencem narodnoosvobodilne vojne s Pfiznuno posebno dvojno dobo najmanj od 1. 1. 1945, neprekinjeno do 15. 5. 1945, če je le-ta potrebna. Izjemoma se lahko podeli pomoč za zdravljenje v ^nravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli t^omoč po naslednji premoženjski lestvici: — udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve; — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve; — uprovičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakoktranega mejnega zneska, se lahko plača 50 odstotkov zneska za hotelske storitve; — vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25 odstotkov ne glede na dohodek. 16. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim, dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem In vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivo ali okrevanje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč, upravičencem tudi za več kot 10 dni., 1. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske storitve preventive ali okrevanja plača ves znesek. 2. Upravičencem katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska, se za hotelske storitve preventive ali okrevanja lahko plača ves znesek. 3. Upravičencem katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska, se lahko za hotelske storitve, preventive ali okrevanja plača 50 odstotkov zneska računa. Izjemne primere obravnava komisija individualno. 17. člen Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se po tem odloku lahko podeli upravičencem iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska. Podeljevanje občasne priznavalnine ali enkratne družbene pomoči po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. V izjemnih težavah upravičenca je etočasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč lahko tudi višja. Enkratna družbena pomoč se Izjemno lahko podeli tudi drugim sodelavcem v narodnoosvobodilni vojni. 18. člen Če upravičencem do priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih upokojencev po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane od dohodka 50 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska, se lahko podeli priznavalnina za osebne potrebe v višini razlike med 50 odstotkov mejnega zneska in ostankom dohodka. . 19. člen Krajevnim organizacijam zveze borcev NOV se lahko namensko podeli denarno pomoč za organizaci- jo tovariške pomoči bolnim in osamelim borcem. Način podelitve te pomoči se u e j a po predhodnem dogovoru z organizacijo ZZB NOV občine. 20. čle i Komisija za zadeve borcev NOV skupno z občinskim odborom ZZB NOV in samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine rešuje nerešene stanovanjske primere borcev NOV in njihovih družinskih članov. Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami v družbeni lastnini, ki jih izpraznijo borci NOV ali njihovi družinski člani, tudi v pi imeni smrti ali drugega načina izpraznitve stanovanjs te enote. 21. člen Komisija za zadeve borce'’ NOV Skupščine občine Ljubljana Center odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in očinske organizacije ZB NOV Ljubljana Center, druž jenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov pc prosti presoji z večino glasov. Komisija lahko odločr tudi na lastno pobudo. 22. člen Zoper upravno odločbo, ki jo izda upravni organ za zadeve borqev NOV in vojaške invalide Skupščine občine Ljubljana Center na osnovi sklepa komisije za zadeve borcev NOV in vo, aške invalide je možna pritožba na Republiški komile za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 23. člen Z dnem, ko začne veljat: ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 7/78). 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 191-05/74 Ljubljana, dne 24. julija 979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center MirosLtv Samardžija 1. r. 1261. ' Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SUS, št. 18/77 in 2/78), 4. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 173. člena statuta občine L. ubijana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in, zbora krajevnih skupnosti dne 24. julija 1979 sprejela ODLOK « organizaciji, ureditvi in poslovanju veterlnarsko-hlgiei iške službe 1. člen S tem odlokom se določr organizacijo, ureditev in način poslovanja veterinarsko-higienske službe v. občini Ljubljana Center (v m daljnjem besedilu: občina). Organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali ter organizacije, pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali), morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi ostanki 'v nadaljnjem besedilu: živalski odpadki) ravnati tako, da ni ogrožena, prizadeta ali motena okolica, zdravje ljudi in živali. 2. člen Posestnik živali mora takoj prijaviti Veterinarski postaji Posavje Ljubljana, Polje 350, vsak pogin živali ali nastanek živalskih odpadkov. Voznik, ki povzroči pogin živali na javni cesti, upravljale! javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti Veterinarski postaji Posavje vsako živalsko truplo na javni cesti. 3. člen Veterinarska postaja Posavje mora zagotoviti redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta pogina živali do zbirališča za živalske odpadke v KO-TO n. sol. o. Ljubljana TOZD Koprod, n. sub. o. Ljubljana, Tovarna beljakovinskih koncentratov .(v nadaljnjem besedilu: KO-TO). KO-TO mora organizirati reden odvoz živalskih ostankov iz obratov z industrijskim načinom proizvodnje in večjih aglomeracij ter objektov za promet z živalmi in živalskimi proizvodi. Zbirališča živalskih ostankov iz prejšnjega odstavka določita po dogovoru KO-TO in organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali pro' metom živali, oziroma živalskih proizvodov. 4. člen Redno higiensko in tehnično vzdrževanje in tekočo dezinfekcijo opreme, prjbora in vozil veterinarsko-higienske službe mora zagotoviti Veterinarska postaja Posavje, redno higiensko in tehnično vzdrževanje ter tekočo dezinfekcijo zbirališča za živalske odpadke ' klavnici pa SOZD Mercator, TOZD Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana, Mesarska 1. Higiensko vzdrževanje in dezinfekcijo posod za živalske odpadke v zbirališčih iz tretjega odstavka 3. člena mora zagotoviti organizacija združenega dela. ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živali, oziroma živalskih proizvodov. 5. člen Raztelcsba živalskih trupel iz območja občine se upravlja v secirnici obrata KO-TQ, Stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina v secirnici obrata KO-TO mora zagotoviti Veterinarska postaja Posavje. 6. člen Dezinfekcijo objektov, opreme in pribora, kjer ugotovi živalska kužna bolezen, opravlja Veterinars postaja Posavje. 7. člen Veterinarska postaja Posavje mora organizirat* službo za sprejem prijave pogina živali ter preko 0 činskega glasila o tem obvestiti vse posestnike živa (o dežurni službi, številki telefona Ipd.). Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju živalskega trupla oz. živalskih odpadkov v vozilo oz. jih mora dostaviti do prevozne ceste, če je živalsko truplo ali so živalski odpadki na neprevoznem kraju. 8. člen Vcterinarsko-higicnska služba Veterinarske postaje Posavje opravlja na območju občine naslednje naloge: — sprejema prijave pogina živali, — zagotavlja redno odvažanje živalskih odpadkov od' mesta pogina do zbirališča, — opravlja raztelesbo živalskih trupel in ugotavlja vzrok pogina, — opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališč, secirnic, vozil in drugih objektov, — po nalogu organa pristojnega za veterinarsko inšpekcijo lovi živali brez lastnikov in neregistrirane pse. oziroma pse, ki niso cepljeni proti steklini ter pse in mačke, ki so brez nadzorstva, — zagotavlja za določen čas oskrbo živali iz prejšnje alinee tega člena in oskrbo živali, ki so sumljive na steklino. — vodi evidenco o razkuževanju, poginih, vodi sekcijski protokol in dokumentacijo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostične zavod«- 9. člen Sredstva za organizacijo in poslovanje veterinar-sko-higienske službe ter druge stroške, ki nastajajo z odstranjevanjem živalskih odpadkov po tem odloku, zagotavlja občinska skupščina v proračunu občine. 10. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Veterinarska inšpekcija uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 11. člen Za kršjtev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 5. točke 62. člena, 3. in 7. točke 64. Člena, 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-3/79 Ljubljana, dne 24. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1262. Na podlagi 172., 193. in 194. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 17. seji zbora združenega dela dne 24. julija 1979, na 17. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. julija 1979 in 16. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. julija 1979 sprejela ODLOK o stalnih komisijah Skupščine občine Ljubljana Center 1. člen S tem odlokom Skr pščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina) določa naloge, pooblastila, sestavo in način dela stalnih komisij, ustanovljenih s statutom občine in s tem odlokom. 2. člen Po statutu občine ima občinska skupščina naslednje stalne komisije: — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisijo za vlog.) in pritožbe, — komisijo za zade/e borcev in invalidov NOV, — komisijo za volitve in imenovanja, — komisijo za odlikovanja in — statutarno pravno komisijo. 1. člen Za obravnavanje o: talih zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore občinske skupščine, se ustanovijo naslednje stalne komisije; — komisija za družoenoekonomske odnose, — komisija za urejanje prostora in varstvo okolja in — komisija za samoupravni razvoj krajevnih skupnosti. - «1. člen V komisijah morajc biti zastopani delegati vseh zborov občinske'skupščine. Člani posameznih komisij se imenujejo tudi izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev, vendar število teh ne more biti večje od števila članov, izvoljenih izmed delegatov zborov. а. člen Predsednike, namesinike predsednikov in članov komisij volijo enakopravno zbori občinske skupščine na predlog komisije za volitve in imenovanja. Predsednik, namestnik predsednika in člani komisij se volijo za 4 leta in so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni. б. člen Glede načina dola s'alnih komisij občinske skupščine se uporabljajo določbe poslovnika za delo Skuo-ščine občine Ljubljana C enter. 7. člen Komisije obravnava, o vprašanja iz svojega delov, nega področja, ki ga deloča ta odlok in druga vprašanja, za katera tako sklene občinska skupščina, obravnavajo osnutke in >redloge predpisov in drugih splošnih aktov s svojega delovnega področja ter o svojih ugotovitvah in stališčih obveščajo občinske sk.pščino. Komisije, ki spremljajo stanje na svojem delov« nem področju, obravnavajo pobude delegatov in delegacij ter samoupravn h organizacij in skupnosti v občini in dajejo občins :i skupščini in njenim organom predloge in pobude za ureditev posameznih vprašanj. člen Komisija za družber o nadzorstvo spremlja In obravnava vprašanja izva anja politike občinske skupščine v samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini ter ugotavlja, ali te organizacije in skupnosti opravljajo- svoje delo v skladu s sprejeto politiko ter * splošnimi družbenimi koristmi in potrebami delovnih ljudi in občanov. Komisija za družbeno nadzorstvo ima 15 članov. Predsednika in 7 članov komisije izvoli občinska skupščina izmed delegatov, druge člane pa imenuje izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev v občini. 9. člen Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe, ki jih občani ali organizacije pošiljajo občinski skupščini oziroma njenim organom, ugotavlja njihovo utemeljenost ter po potrebi posreduje pri pristojnih organih oziroma organizacijah, da v okviru veljavnih predpisov rešijo zadeve, na katere se vloge oziroma pritožbe nanašajo. Na podlagi obravnavanih vlog in pritožb komisija ugotavlja in proučuje njihove vzroke, o tem poroča občinski skupščini in drugim pristojnim organom ter predlaga ustrezne ukrepe. Komisija za vloge in pritožbe ima 9 članov. Predsednika in 4 člane komisije izvoli občinska skupščina izmed delegatov, druge člane pa imenuje izmed strokovnih in javnih delavcev v občini. 10. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV spremlja življenjske pogoje borcev in invalidov NOV. borcev za severno mejo 1918/1919 ter slovenskih dob-rovoljcev iz vojn 1912—1918, upravlja, s finančnimi sredstvi za varstvo borcev NOV ter opravlja druge naloge na tem področju, določene s predpisi občinske skupščine. Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ima 13 članov. Predsednika in 6 članov izvoli občinska skupščina izmed delegatov, ostale člane pa imenuje na predlog občinskega odbora ZZB NOV. 11. člen Komisija za volitve in imenovanja obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja Iz pristojnosti občinske skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami. Pri izvajanju svojih nalog pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj, predloge in mnenja in jih daje pristojnim zborom. Komisija za volitve in imenovanja v okviru svojih nalog zlasti: — spremlja izvajanje družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov ter voljenim In imenovanim funkcionarjem; — pripravlja in daje zborom občinske skupščine predloge imenovanj in razrešitev funkcionarjev občinske skupščine v skladu s statutom občine Ljubljana Center; — pripravlja in daje zboru občinske skupščine predloge imenovanj in razrešitev individualnih poslovodnih organov v skladu z zakonom; — pripravlja in daje pristojnim zborom predlog mnenj 'In soglasij za izvolitev oziroma imenovanje lunkcionarjem v skladu z zakoni in drugimi splošnimi akti; — pripravlja in daje predloge za volitev stalnih in občasnih delovnih teles občinske skupščine in posameznih zborov; — opravlja druge naloge v skladu ž akti občinske skupščine. Komisija za volitve in imenovanja ima 15 članov Predsednika in 7 članov izvoli občinska skupščina izmed delegatov, druge člane pa imenuje izmed strokovnih in javnih delavcev v občini. 12. člen Komisija za odlikovanja obravnava v skladu z zakonom pobude za podelitev odlikovanj Socialistične lederativne republike Jugoslavije posameznikom, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim in enotam oboroženih sil SFRJ za delo ali dejanja, ki z.aslužijo splošno priznanja in odliko ter daje mnenje pristojnim' republiškim organom. Komisija za odlikovanja ima 9 članov. Predsednika in člane komisije izvoli občinska skupščina izmed delegatov. 13. člen' Statutarnopravna komisija obravnava osnutke in predloge odlokov in drugih predpisov občinske skupščine in njenih zborov, ugotavlja skladnost teh predpisov z ustavo, s statutom občine, zakoni in drugimi predpisi ter pripravlja predloge za avtentično razlago statuta občine, odlokov in drugih predpisov občinske skupščine oziroma njenih zborov. Statutarnopravna komisija ima 9 članov. Predsednika in 4 člane komisije izvoli občinska skupščina izmed delegatov, druge člane pa imenuje izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev v občini. 14. člen Komisija za družbenoekonomske odnose spremlja in obravnava vprašanja razvoja družbenoekonomskih odnosov v občini, zlasti pa: — vpra'nnia združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije s posebnim poudarkom na sodelovanju ter samoupravnem združevanju dela in sredstev med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, ter proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, — vprašanja družbenoekonomskih odnosov med udeleženci svobodne menjave dela in pridobivanja dohodka s svobodno menjavo dela. Komisija za družbenoekonomske odnose ima 15 članov. Predsednika, namestnika predsednika in 7 članov izvoli občinska skupščina izmed delegatov, druge člane pa imenuje izmed znanstvenih strokovnjakov in javnih delavcev v občini. 15. člen Komisija za urejanje prostora in varstvo okolja spremlja in obravnava vprašanja prostorskega planiranja, urejanja in smotrne izrabe mestnih zemljišč ter vprašaja varstva in izboljševanja okolja. Komisija za urejanje prostora in varstvo okolja obravnava predloge predpisov in drugih splošnih aktov s svojega delovnega področja. Komisija za urejanje prostora in varstvo okolja ima 13 članov. Predsednika, namestnika predsednika in 5 članov izvoli občinska skupščina izmed delegatov, druge člane pa imenuje izmed znanstvenih," strokovnih in javnih delavcev v občini. 16. člen Komisija za samoupravni razvoj krajevnih skupnosti spremlja in obravnava vprašanja razvoja socialističnih samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih in krepitve ustavne vloge krajevnih skupnosti, zlasti pa: — vprašanja uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v krajevnih skupnosti, — vprašanja planiranja in združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov, — vprašanja uveljavljanja odnosov v vseh oblikah svobodne menjave dela, predvsem pa v temeljnih samoupravnih interesnih skupnostih in enotah samoupravnih interesnih skupnosti, — vprašanja vsebinske krepitve vseh oblik delegatskega odločanja in upravljanja v krajevnih skupnostih, — vprašanja ustreznega prostorskega oblikovanja krajevnih skupnosti in zagotavljanja pogojev za vsestransko uveljavljanje vloge delovnih ljudi in občanov. Komisija za samoupravni razvoj krajevnih skup-nošti obravnava predloge predpisov in drugih splošnih aktov s svojega delovnega področja. Komisija za samoupravni razvoj krajevnih skupnosti ima 15 članov. Predsednika, namestnika predsednika in 8 članov komisije izvoli občinska skupščina izmed delegatov, druge člane pa imenuje izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev v občini. 17. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nalogah, sestavi in načinu dela stalnih komisij Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 12/78). 18. člen x ' Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 020-12/74 Ljubljana, dne ?4. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 1263. Na podlagi 46 in 175. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 17. seji zbora združenega dela dne 24. julija 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o načinu delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije 1. člen V odloku o načinu delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/78) se tretja alinea prvega odstavka 3. člena spremeni tako, da se glasi: — za socialno-zdravstveno področje skupina delegatov, ki šteje 10 do 15 delegatov. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-2/78 Ljubljana, dne 24. julija 1979. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center Marjan Likar 1. r. 1264. Na podlagi 45. in 175. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 17. seji zbora združenega dela dne 24. julija 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o načinu delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 1. člen V odloku o načinu delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 7/78) se zadnja alinea prvega odstavka 6. člena spremeni tako, da se glasi: — za delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela skupina delegatov, ki šteje 10 do 15 delegatov. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-1/78 Ljubljana, dne 24. julija 1979. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine • Ljubljana Center Marjan Likar I. r LJUBLJANA SISKA l 1265. Na podlagi 5., 6., 30. in 31. člena in prvega odstavka 33. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) ter odloka o določitvi števila sodnikov porotnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 21/77) in odloka o spremembah tega odloka (Uradni list SRS, št. 4/79), Skupščina občine Ljubljana Šiška objavlja, da so skupščine občin Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi po izvedenem postopku sprejele soglasen SKLEP o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani I. Za sodnike Sodišča združenega dela v BjuBjja-ni, ki so v delovnem razmerju pri tem sodišču se izvolijo: 1. Irena Kosmač, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, vodja pravne službe v Titovih zavodih Litostroj v Ljubljani, 2. Anton Plut, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, sodnik in vodja enote Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote Vrhnika. 3. Vesna S a f a r, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, strokovna sodelavka Sodišča združenega dela v Ljubljani. II. Za sodnike Sodišča združenega dela v Ljubljani, ki niso v delovnem razmerju pri tem sodišču se izvolijo: 1. Olga Adamič 2. Franc Ahac 3. Vladimir Balažič 4. Jože D o 1 e nc 5. Jože Deželak 6. Nikola D m i t r o v i č 7. Ivan Francelj 8. Ilija Globočnik 9. Helena Gorše-Mušič 10. Srečko Herman 11. Dušan Hočevar 12. Uroš Horvat 13. Irena Husar 14. Marko Ilešič 15. Remigij Jerman 16. Marina Jereb 17. Gojmira Jelcnc-Golok 18. Jernej J c r š a n 19. Marina Juvančič 20. Maks K 1 a n š' e k 21. Mihael Kleč 22. Angelca Kržan 23. Katja Kobal 24. Vladimir Kočevar Ž5. Ivan Kolenc 26. Marjan Kotar 27. Katarina Končan 28. Miha Kušar 29. Borut Lavrič 30. Stojan Laznik 31. Karlo Lemut 32. Cveto Lipovec 33. Milan Ljubič 34. Sonja Makarovič 35. Majda Markočič-Trtnik 36. Jože Marolt 37. Milan Marolt 38. Ivan M a 1 e š 39. Ljubiša Milič 40. Jurij Mušič 41. Janez Novak 42. Franc Nučič 43. Borut Nusdorfer 44. Rado Ogrin 45. Julijan Ozimek 46. Marija Prašnikar 47. Anton Primožič 48. Stane Pungerčar 49. Jože Petrič 50. Milovan Račič 51. Božo Resinovič 52. Milenko Roš 53. Franc Ruparšek 54. Janez Sever 55. Jože Šeruga 56. Lado Škerjanec 57. Vera Soba 58. Marija Tominšek 59. Dušan Tratnik 60. Ivo Trentelj 61. Matija Trotovšek 62. Konrad Vavpotič 63. Jelka Zalar- Skobe 64. Leopold Zupanc 65. Karel Žabjek 66. Anton Z i b e r t 67. Denis Z u s t St. 7-021-06/79 Ljubljana, dne 18. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljaia Šiška Franc Dcjak 1. r. LOGATEC 1266. Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. julija 1979 sprejela o d r, O k o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč Za zagotovitev sredstev pri izvajanju nalog Kmetijske zemljiške skupnosti Logatec, predvsem pri varstvu in urejanju kmetijskih zemljišč, se s tem odlokom določa odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: odškodnina). 2. člen Kmetijska obdelovalna zemljišča so ne glede na rabo njive, vrtovi, vsi sadovnjaki in travniki. Kmetijsko neobdelovalna zemljišča pa so pašniki, zamočvirjeni travniki, plantaže gozdnega drevja in trstičja. Za določene kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra dokler se ne dokaže nasprotno. 3. člen Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja, drugega upravnega akta, ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta z namenom, da se to zenv-1 j išče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča 4. člen Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta (funkcionalno zemljišče). 1. člen Ce se odškodnina ne da odmeriti po 1. odstavku tega člena, jo odmeri občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, potem ko je dobil mnenje občinske. kmetijske oziroma gozdarske inšpekcije. Ce le-ta ne da mnenja v 30 dneh, lahko odloči občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, brez tega mnenja. 5. člen Odškodnina se določi v znesku za m2 zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča in sicer: — po 40 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda, — po 20 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda, — po 10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda, ter od vseh neobdelovalnih kmetijskih zemljišč. 6. člen Odškodnino odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, ki je pristojen za lokacijske zadeve ob predložitvi ustrezne dokumentacije investitorja. Odločbo o odmeri odškodnine v enem izvodu pošlje Kmetijski zemljiški skupnosti Logatec. 7. člen Odškodnina sc plača v enkratnem znesku, pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, na zbirni račun Kmetijske zemljiške skupnosti Logatec. Kmetijska zemljiška skupnost Logatec odvaja ustrezen del te odškodnine, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Znesek odškodnine valorizira vsake dve leti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v skladu s splošnim gibanjem cen. 8. člen Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja in dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve. 9. člen Odškodnino po tem odloku mora plačati tudi tisti, ki je zgradil gradbeni objekt na kmetijskem zemljišču ali koristil rudnine, pa do dneva uveljavitve tega odloka ni dobil lokacijskega dovoljenja (črna gradnja, oziroma koriščenje rudnin brez dovoljenja). Plačilo odškodnine po prejšnjem odstavku odmeri pristojni občinski upravni organ za lokacijske zadeve. 10. člen Izvajanje določb tega odloka nadzoruje občinski upravni organ, ki je pristojen za kmetijsko inšpekcijo, kadar ni za to pristojen drug organ. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-17/79 Logatec, dne 30. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, Uip. inž. . r. 1267. Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 133. člena statuta občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora kra-* jevnih skupnosti dne 30. julija 1979 sprejela ODLOK o ukinitvi sklada za pospeševanje kmetijstva občine Logatec 1. člen Sklad za pospeševanje kmetijstva občine Logatec, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva (Uradni list SRS, št. 26/70) se ukine s 1. 10. 1979. 2. člen Skladno z določili družbenega dogovora o oblikovanju in delovanju Kmetijske pospeševalne službe pri KZS Logatec se z ukinitvijo sklada za pospeševanje kmetijstva občine Logatec prenesejo vsa sredstva, obveznosti in pravice ukinjenega sklada na poseben račun Kmetijske pospeševalne službe pri Kmetijski zemljiški skupnosti Logatec. 3. člen Prenos poslovanja sklada za pospeševanje kmetijstva občine Logatec na Kmetijsko pospeševalno službo pri KZS Logatec opravi pristojni organ najpozneje v 30 dneh od dne uveljavitve tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-14/79 Logatec, dne 30. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1268. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS. št. 20 71 in 13/74) upoštevajoč pravilnik o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanj (Uradni list SRS, št. 18/76) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. julija 1979 sprejela ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elenientov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec 1. člen S tem odlokom se določa vrednost posameznih* elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali civilnopravni osebi. 2. člen Poprečna gradbena cena za m1 koristne stanovanjske površine znaša 4.859,50 din. 3. člen _ Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišč znašajo 12 "/o poprečne gradbene cene iz prejšnjega člena odloka. 4. člen Da bi se določila zvišana vrednost stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na mesto ter glede na velikost in pomen mesta oziroma kraja se območje občine razdeli na tri območja: 1. območje urbanističnega načrta Logatec 2. območje urbanističnih redov 3. ostala območja občine Za območje pod 1. točko se poprečna gradbena vrednost poveča za 0,7'Vo, pod 2. pa za 0,34 %>. 5. Člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 14/78). , 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-16/79 Logatec, dne 30. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1269. \ Na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76 in 8/78) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora kraj e v-/ nih skupnosti dne 30. julija 1979 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča v občini Logatec 1. člen S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča kot osnova za izračun dohodka pri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče. 2. člen Poprečna gradbena cena za m* koristne stanovanjske površine znaša 4,859,50 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja znašajo 12 %> od poprečne gradbene cene stanovanja. -Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enotna stanarina v višini 4 %> za stanovanjsko hišo v uporabni tlorisni površini 150 m* zgrpjeno na stavbnem zemljišču v površini 500 m2 ter poprečna gradbena cena, tako da znaša poprečna cena stavbnega zemljišča: dln/m* — za območje urbanističnega načrta Logatca 68,50 — za območja urbanističnih redov 63,30 — za ostala območja občine 58,30 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni ceni stavbnega zemljišča v zvezi z določitvijo odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 14/78). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-15/79 Logatec, dne 30. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1270. Na podlagi 18. člena zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS. št. 19/76) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS. št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. julija 1979 sprejela ODLOK o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki 1. člen Na skupnih delih stavb v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti (temelji, glavne stene, podstrešje, pročelje, stopnice, hodniki, hišniško stanovanje, dvigala, električno, kanalizacijsko, vodovodno in telefonsko omrežje, vodnjaki, pralnice in sušilnice za perilo, streha, klet, naprave za ogrevanje, svetlobni jaški, dimniki ipd.) imajo vsi etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini Ce pa st-vbn ni v družbeni lastnini, so ti deli njihova skupna lastnina. 2. člen Na skupnih delih stavbe v etažni lastnini, ki služijo samo nekaterim, ne pa vsem posameznim delom stavbe (posebna vhodna vrata, stopnišča, dimniki, napravo za kurjavo in druge naprave, dvigala, podstrešni in kletni prostori, terase, vodnjaki, predelne stene med dvema stanovanjema ali prostoroma) imajo etažni lastniki teh posameznih delov stavbe skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini, če pa stavba ni v družbeni lastnini so ti deli njihova skupna lastnina. 3. člen Etažni lastnik mora prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnih delov stavbe v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela, glede na skupno vrednost vse stavbe. Če služijo skupni deli samo nekaterim posameznim delom stavbe, ob sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost tistega dela stavbe, v katerem je ta posamezni del. 4. člen Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču v družbeni lastnini imajo etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe na zemljišču na katerem stoji stavba in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Ce stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, je zemljišče na kateri stoji stavba in zemljišče, ki je potrebno za njeno red- no uporabo skupna lastnina lastnikov posameznih delov stavbe. 5. člen Ce etažni lastnik sam uporablja stanovanje v etažni lastnini, mora plačevati stanovanjski skupnosti stroške za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše, stroške za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, stroške za revitalizacijo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. Stroške obratovanja stanovanjske hiše plača etažni lastnik hišnemu svetu. 6. člen Ce etažni lastnik stanovanja ne uporablja sam, plačuje imetnik stanovanjske pravice na tem stanovanju celoten znesek stanarine stanovanjski skupnosti, ta izplača lastniku del stanarine, ki ostane po odbitku stroškov po prvem odstavku prejšnjega člena. 7. člen Stroški za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše, stroški za tekoče vzdževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, stroški za revitalizacijo .-kupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ter stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se določijo s pogodbo, ki jo etažni lastnik sklene s stanovanjsko skupnostjo. 8. člen Ce se etažni lastnik in stanovanjska skupnost oziroma hišni svet ne moreta sporazumeti o višini plačila stroškov, lahko vsaka prizadeta stranka zahteva naj določi te stroške sodišče v nepravdnem postopku. 9. člen Dokler nepravdni postopek ni pravnomočno končan je dolžan etažni lastnik plačevati akontacije stroškov v višini kot jo določa sodišče z začasno odredbo ob prejemu zahteve za določitev teh stroškov. 10. Člen Ce je stavba v etažni lastnini v celoti skupna lastnina etažnih lastnikov in ni v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti uredijo etažni lastniki vza. jemna razmerja s pogodbo v smislu določil tega odloka ter 19. člena zakona o pravicah na delih stavb ter drugih veljavnih predpisih. 11. člen Etažni lastniki uresničujejo svoje pravice upravljanja neposredno na zboru stanovalcev ter v hišnem svetu ter prek delegatov v zboru stanovalcev krajevnih skupnosti v zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. 12. člen S pogodbo o vzajemnih razmerjih določijo etažni lastniki v mejah splošnih pogojev o vzajemnih razmerjih m v skladu z zakonom način uporabljanja stavbe, posameznih delov stavb in delov stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom ter njihov obseg, način uporabe in vzdrževanje. 13. člen Ce stavba v etažni lastnini nima hišnega sveta mora S pogodbo o vzajemnih razmerjih določiti tudi način porazdelitve obratovalnih stroškov za komunalne storitve kot so za dobavo vode, odvoz smeti, dimnikarske storitve, ogrevanje in podobnih stroškov, če se s posebnimi merilnimi napravami ne more določiti njihova višina za vsakega etažnega lastnika posebej. 14. člen Določbe pogodbe o vzajemnih razmerjih med etažnimi 'astniki imajo pravni učinek tudi nasproti poznejšim pridobi tel jem posameznih delov stavbe. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/79 Logatec, dne 31. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl, ini. 1, r. 1271. Izvršni svet Skupščine občine Logatec je na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 164. člena statuta občine Lpgatec (Uržtdni list SRS, št. 3/78) na seji dne 6. avgusta 1979 sprejel SKLEP o določitvi najvišjih ravni cen I Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja In moke, in cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnih poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979. II Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obtajali v skladu s predpisi na dan 3. avgusta 1899. MI Za cene iz I. točke tega sklepa se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. IV Cene iz I. točke in deleži iz II. točke se lahko povečajo na podlagi odločitev izvršnega sveta občinske skupščine do ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 7/79 in 37/79) na predlog občinskega organa za cene pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za cene. V Izvršni svet Skupščine občine Logatec bo do 10. septembra 1979 izdelal in spre. el kriterije za selektivno izvajanje cen v občini in uk "epe za izboljšanje preskrbe prebivalstva. VI Ta sklep začne veljati tal oj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-7/79 Logatec, dne 6. avgusta 1979. Po poo alastilu predsednika I;vršnega sveta Skupščine občine Logatec Andrej Logar, član IS 1272. Na podlagi 132. Člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skup ';čina občine Logatec na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, ki so bile dne 30. julija 1979 sprejela SKLEP o poimenovanju osnovne šole Gornji Logatec I Osnovna šola Gornji Logatec se poimenuje po tov. Edvardu Kardelju, tako da ma ime: Osnovna šola »Edvarda Kardelja« Logatec. II Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. Logatec, dne 31. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc C odina, dipl. inž. 1. r. 1273. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na svoji seji dne 19. juliji 1979 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta S-l — za Narodnim domom I Javno se razgrne predlog dopolnitve zazidalnega načrta S-l za Narodnim domom, ki ga je izdelal RPC Idrija — TOZD Atelje za projektiranje. II Predlog dopolnitve zazid; Inega načrta bo Javno razgrnjen na oddelku za urbinizem in gradbeništvo Skupščine občine Logatec in v prostorih krajevne skupnosti Naklo. . III K predlogu dopolnitev z< zidalnega načrta lahko dajo pripombe temeljne samoupravne organizacije, skupnosti, organi in delovni ljudje in občani v roku 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 010-10/71 Logatec, dne 19. julija 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Peter Petkovšek, inž. 1. r. MOZIRJE 1274. Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 154. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na zasedanju zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora, dne 20. julija 1979 sprejela O D I, O K o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od 1. 1986—1995 z elementi do leta 2000 1. člen S tem odlokom določi Skupščina občine Mozirje obvezno pripravo dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od 1. 1986 do 1. 1995 z elementi do 1. 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan). 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Mozirje določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Mozirje ter pripravi in v izteku 1. 1983 predloži skupščini občine osnutek in predlog dolgoročnega plana občine. 3. člen Program dela iz 2. člena tega odloka upošteva pripravo prostorskega plana občine Mozirje po odloku o pripravi prostorskega plana občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 19/78). 4. člen Organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev, OZD katerih razvoj pomembneje posega v prostor OZD, ki predstavlja širše oblike združevanja dela in sredstev in poslovne skupnostii samoupravne organizacije in SIS, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena sprejmejo svoje programe dela za pripravo dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo svoje sodelovanje v vseh lazah dela na pripravi dolgoročnih planov občine. 5. člen Delo na pripravi dolgoročnega plana- občine se ti-nancira na podlagi dogovora o financiranju in realizaciji dela na pripravi dolgoročnega plana občine. 6. člen Strokovnega nosilca aktivnosti pri pripravi in iz' delavi dolgoročnega plana občine določi Izvršni svet Skupščine občine Mozirje. 7. člen Delo na pripravi dolgoročnih planov občine se prične takoj. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem li^tu SRS. St. 010-24/79 Mozirje, dne 20. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Čop 1. r. 1275. Na podlagi 7. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. julija 1979 sprejela ODLOK o priznanjih občine Mozirje 1. člen Ta odlok ureja pogoje, način in postopek podeljevanja priznanj občine Mozirje. 2. člen Občina Mozirje podeljuje priznanja zaslužnim delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom ob občinskem prazniku. 3. člen Priznanja občine Mozirje so: 1. naziv častnega občana občine Mozirje 2. domicil občine Mozirje 3. plaketa občine Mozirje 4. denarna nagrada občine Mozirje 4. člen Naziv častnega občana se podeli: — osebam za posebne zasluge v predvojnem revolucionarnem delovanju, v NOB in socialistični revoluciji; , — osebam, ki so prispevale k ugledu in napredku občine in širše družbene skupnosti, kot tudi uveljavljanju socialističnih samoupravnih odnosov; — osebam, ki imajo posebne zasluge za napredek gospodarstva, znanosti, umetnosti in kulture v naši samoupravni socialistični skupnosti. 5. člen Za častnega občana so lahko imenovani tudi tuji državljani, ki so s svojim delom in prizadevnostjo dosegli pomembne uspehe v mednarodnem in obmejnem sodelovanju in imajo pomembne zasluge za razvoj slovenske skupnosti v zamejstvu. 6. člen Domicil v občini se podeli posameznim enotam NOV, partizanskim odredom ter oblastnim, političnim in drugim organom in organizacijam: — ki so se med NOV borile oziroma delovale na njenem območju; — ki so s svojim delovanjem pomembno prispevale k pripravi in izvedbi socialistične revolucije; — ki so prispevale .c povojni izgradnji, družbenemu razvoju in napredka ter ohranjevanju revolucionarnih tradicij NOB. 7. člen Občinska skupščina lahko podeli domicil skupno z drugimi družbenopoli ičnimi skupnostmi. 3. člen Plaketa občine Mo; irje zse podeli zaslužnim delovnim ljudem in občane m, temeljnim in drugim organizacijam združenega de a, družbenim organizacijam in društvom in drugim sa noupravnim organizacijam in skupnostim za posebne c osežke na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnos i. Plaketa na področju gospodarstva se podeli za dosežene pomembne uspete trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, vodenju temeljnih in di ugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje samoupravnih jn medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na izboljšanje gospodarjenja ter na ureditev njihovih razvojmh možnosti. Plaketa na področju družbenih dejavnosti se podeli za dosežen poseben uspeh na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, so-socialnega varstva in os alih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov \ posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupr: vnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skup losti, organizacijah združenega dela na področju druži enih dejavnosti. Plaketa na področji ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti se podeli za posebne uspehe, dosežene na tem področ, u v občini, krajevni skupnosti in organizaciji zdn ženega dela pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sc delovanju, v družbenopolitičnem, kulturnem in športnam življenju občine. S. člen Denarne nagrade se podelijo občanom, skupini občanov, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim orgar izacijam in društvom za izredni dosežek, oziroma izjemen uspeh na področju družbenega življenja in d la v občini. 1). člen Za izbor kandidate' za podelitev priznanj občine Mozirje, imenuje sk ipščina občine posebno komisijo. Z aktom o ustanov tvi komisije se določi sestav in naloge. Način dela, pogoje i i kriterije za izbor kandidatov, ki se jim podeli pi iznanje komisije, sc uredi s posebnim pravilnikom. . ' 1 . člen Razpis za podelitev priznanj objavi komisija vsako leto v občinskem gla ilu ali drugih sredstvih javnega obveščanja najkasneje do konca meseca junija. Z razpisom se objavijo kriteriji za podelitev priznanj, ki jih mora vsebovati predlog, kdo je lahko predlagatelj in rok do caterega morajo biti poslani predlogi. 12.' člen Predlog za podelitev priznanja mora biti pismen in mora vsebovati poleg cahtevanih podatkov tudi potrebno utemeljitev. Pravočasno prejete predloge pregleda komisija in pripravi predlog kandidatov za podelitev priznanj, ki ga predloži skupščini občine v obravnavo. 13. člen Priznanja Izroča predsednik skupščine občine na slavnostni seji ob praznovanju občinskega praznika in drugih izrednih svečanostih. 14. člen Sredstva za priznanja se zagotovijo v proračunu občine. 15. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinski nagradi (Uradni vestnik, št. 29/68). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-21/79-0 Mozirje, dne 20. julija 1979. Predsednik Skupščine občjne Mozirje Hinko Čop 1. r. 1276. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 187. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Mozirje SKLEP o določitvi najvišjih ravni cen I Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja in moke in cene obrtniških storitev, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979. V II Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 3. 8. 1979. III Za cene iz I. točke tega sklepa se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cene, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. • ' IV Cene iz I. točke in deleži iz II. točke se lahko povečajo na podlagi odločitve občinske skupščine (izvršnega sveta občinske skupščine) do ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 7/79) na predlog občinskega organa za cene pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za cene. V Pristojni organi skupščine občine oz. izvršni svet bodo do 10. 9. 1979 sprejeli kriterije za selektivni pristop k izvajanju politike cen iz pristojnosti občine in sprejeli ukrepe za preskrbo prebivalstva. VI Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Uporablja pa se od 5. 8. 1979. St. 010-20/7 Mozirje, dne 5. avgusta 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Anton Vrhovnik, dipl. occ. 1. r. PIRAN 1277. Na .podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 220. člena statuta občine Piran in na podlagi izida referenduma o uvedbi samoprispevka, opravljenega dne 17. junija 1979 je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. julija 1979 sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva v občini Piran za obdobje od leta 1980 do 1984 1. člen N^podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 17. junija 1979 se za območje občine Piran uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izgradnje objektov predšolske vzgoje in osnovnega izobraževanja ter izgradnje objektov osnovnega zdravstvenega varstva. 2. člen Samoprispevek se uvede za dobo 5 let, in to od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984. leta. 3. člen Od 1. januarja 1980 do 31. 12. 1981 se 0,5% od določene stopnje samoprispevka odvaja za financiranje programa izgradnje objektov osnovnega zdravstvenega varstva v občini Piran. Od 1. januarja 1982 pa se samoprispevek v celoti odvaja za realizacijo programov izgradnje objektov predšolske vzgoje in osnovnega izobraževanja. 4. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Piran: 1. delavci od njihovega skupnega čistega osebnega dohodka po stopnji 2 %; 2. upokojenci od njihovih pokojnin po stopnji 2%: 3. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po predpisih o davkih občanov, od osnove od katere plačujejo prispevke za fi-nanciranje temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti po stopnji 2%, po odbitku prispevkov, ki se plačujejo od osebnega dohodka; 4. kmetje, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov, od katastrskega dohodka po stopnji 1 %>; 5. delavci, ki so zaposleni v tujini in imajo člani njihove ožje družine stalno prebivališče v občini Piran, od neto prejemkov iz delovnega razmerja, preračunanih na dinarsko vrednost po stopnji 2 %; osnova za plačevanje prispevka delavcev iz prejšnjega odstavka je mesečni čisti OD za preteklo leto, ki ga vsako leto ugotovi in objavi Zavod za statistiko SR Slovenije; 6. upokojenci, ki prejemajo pokojnine iz tujine, pa imajo stalno prebivališče v občini Piran, od njihovih pokojnin, preračunanih na dinarsko vrednost, po stopnji 2 °/o; 7. samoprispevek se plačuje tudi od dohodkov, od katerih se plačuje davek .po odbitku po določbah 90., 99. in 101. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 31/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), od nadomestil za čas bolezni, nadomestil za letni dopust, za delo v podaljšanem delovnem času ter od drugih nadomestil. Podatke o zavezancih in višini pokojnin bodo davčni upravi posredovale KS. 5. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni: 1. delavci iz prve in pete točke 4. člena odloka če njihov skupni čisti osebni dohodek ne presega zneska najmanjšega osebnega dohodka, ki ga vsako leto določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v skladu z določili 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku lUradni list SRS, št. 17/73 in 27/74); 2. upokojenci iz 2. in 6. točke 4. člena tega odloka, katerih mesečna pokojnina ne presega zneska naj nižjega pokojninskega prejemka, ki ga določi in objavi vsako leto v Uradnem |listu SR Slovenije Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije v skladu z 2. točko 251, člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78); 3. kmetje iz 4. točke 4. člena tega odloka, in sicer: a) kmetje iz tretjega proizvodnega okoliša, če katastrski dohodek kmetije ne presega 3.000.— din, b) kmetje iz 4. proizvodnega okoliša, če katastrski dohodek kmetije ne presega 15.000.— din. 4. Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad učencev v gospodarstvu, od jubilejnih nagrad in odpravnin ter od regresa za letni dopust; 5. Plačevanja samoprispevka so na lasten predlog oproščeni tudi delovni ljudje in občani, če je zaradi plačevanja in izterjav samoprispevka ogroženo nujno preživljanje zavezanca samoprispevka in člana njegove družine, ali če skupni dohodki iz vseh virov na družinskega člana ne presegajo 1.000 din. Zahtevek za oprostitev plačila samoprispevka se vloži pri Komiteju za družbene dejavnosti in krajevno samoupravo občine Piran. O opravičenosti zahtevka odloča Izvršni svet občine Piran. Vsako leto se cenzus iz 5. točke tega člena valorizira za odstotek porasta osebnega dohodka v SR Sloveniji, ki ga ugotovi in objavi vsako leto Zavod za statistiko SR Slovenije. 6. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka oziroma pokojnine, obračunava in nakazuje pa ga na poseben račun izplačevalec osebnih dohodkov in pokojnin. Odmero samoprispevka, obračun in izterjavo za zavezance od dohodka od kmetijske dejavnosti za občane, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, ter ostale občane, če niso v delovnem razmerju, opravi pristojni občinski upravni organ davčne službe na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. Osnova za odmero in obračun samoprispevka po tem odloku so dohodki, ustvarjeni v času iz 2. člena tega odloka. Izterjava samoprispevka za občane iz drugega odstavka tega člena se izvaja po predpisih, kivVeljajo za izterjavo davkov občanov. 7. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu pri SDK Portorož. Služba družbenega knjigovodstva ob vsaki praznit-vl navedenega zbirnega računa odvede ustrezni del samoprispevka na račun izobraževalne skupnosti oziroma zdravstvene skupnosti občine Piran.Odbor za pripravo in spremljanje izvajanja programov izgradnje objektov predšolske vzgoje in osnovnega izobraževanja ter objektov osnovnega zdravstvenega varstva iz sredstev samoprispevka, ki je bil imenovan s sklepom Skupščine občine Piran, je odgovoren za zbiranje in za izvajanje programov izgradnje objektov. O zbiranju sredstev in izvajanju programa odbor poroča občinski skupščini vsake tri mesece ter zagotovi tekoče informiranje preko sredstev javnega obveščanja oziroma ob vsakem finančnem programu posamezne investicije. Strokovna in druga tehničnoadministrativna opravila za odbor opravljajo strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Piran. 8. člen Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo ima Izvršni svet Skupščine občine Piran kot izvršilni organ občinske skupščine, služba družbenega knjigovodstva — ekspozitura Portorož kot organ za kontrolo nad uporabo družbenih sredstev ter davčna uprava občine Piran kot odmerni in kontrolni organ za samoprispevek, ki ga bodo plačevali občani iz 3., 4. in 5. točke 4. člena tega odloka. Sredstva so namenska in se lahko uporabljajo le za realizacijo sprejetih programov za izgradnjo in obnovo objektov predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva v občini Piran, ki jih je skupščina sprejela pa seji dne 28. 5. 1979. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi. Objavi-se v Uradnih objavah in v Uradnem listu SRS, uporablja pa se z izplačilom osebnih dohodkov in drugih prejemkov, doseženih od 1. januarja 1980 dalje. St. 21-1/74-79 Piran, dne 9. julija 1979. Predsednik Skupščine občine Piran Anton Mikeln 1. r. POSTOJNA 1278. Na podlagi 53., 66. in 65. člena ustave SR Slovenije, 389. člena zakona o združenem delu, 69. in 70. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v SIS za železniški in luški promet SR Slovenije ter v skla-s stališči skupščine SIS za železniški in luški promet SR Slovenije, sprejetimi na 13. zasedanju dne 26. decembra 1977 sklenejo člani SIS za železniški in luški promet SR Slovenije na območju prometnega središča Postojna SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Postojna \ I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje skupnih in posebnih interesov, za zagotovitev kar najbolj neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic in interesov, za dogovarjanje ter vzpostavljanje dohodkovnih odnosov na področju javnega železniškega in luškega prometa, se člani SIS za železniški in luški promet SR Slovenije (v nadaljevanju: skupnost) na prometno zaokroženem območju (prometnem središču Postojna) združujejo v Temeljno skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Postojna (v nadaljevanju: TS). 2. člen Območje TS predstavlja tehnično in tehnološko prometno zaokroženo območje, v okviru katerega člani TS usklajujejo svoje skupne in posebne interese na področju javnega železniškega in luškega prometa, skupno oblikujejo politiko razvoja, se dogovarjajo o posodobitvi ter razširitvi zmogljivosti na tem območju ter o združevanju sredstev in določanju namena njihove uporabe, o opravljanju železniškega in luškega prometa na posamezni relaciji oziroma objektu ter zagotavljanju pogojev za opravljanje tega prometa ter uresničujejo druge skupne interese na področju javnega železniškega in luškega prometa z vzpostavljanjem dohodkovnih odnosov. Kolikor interesi fclanov TS posegajo v interese članov druge TS, jih usklajujejo v dogovoru s člani te TS, o tem pa obvestijo tudi skupnost. 3. člen Območje prometnega središča obsega naslednje občine: Cerknica, II. Bistrica, Logatec, Postojna, Vrhnika. 4. člen Člani TS,so: — delavci temeljnih organizacij združenega dela in enovitih delovnih organizacij (v nadaljevanju OZD; ter delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti — uporabniki železniških in luških storitev, ki so po zakonu o SIS za železnški in luški promet SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 18/74) člani skupnosti in imajo sedež na območju prometnega središča; — delavci železniških in luških organizacij združenega dela, ki za uporabnike železniških in luških storitev s sedežem na območju prometnega središča opravljajo železniški in luški promet oziroma, ki ta promet omogočajo oziroma dopolnjujejo; — k TS lahko pristopijo tudi drugi interesenti, če sprejmejo samoupravni sporazum o združevanju v temeljno skupnost ter izpolnjujejo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz določil tega sporazuma. 5. člen Za uresničevanje skupnih interesov na področju železniškega in luškega prometa, oblikovanje in izvajanje z družbenimi dokumenti določene prometne politike, zlasti pa za zagotovitev opravljanja zadev posebnega družbenega pomena kot so: — trajnost, varnost in kakovost javnega železniškega in luškega prometa; — usklajen razvoj železniških in luških zmogljivosti: — cene in tarife železniških in luških storitev oziroma prihodek za opravljanje teh storitev, so člani TS združeni v skupnost skupaj s člani drugih temeljnih skupnosti na območju železnic Slovenije in Istre. 6. Člen TS je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu in po tem sporazumu. Ime TS je: »Temeljna skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Postojna«. Sedež TS je v Postojni. ŽG — Prometna sekcija Postojna. Postojna Kraigherjeva 11. TS zastopa in predstavlja predsednik skupščine TS. II. MEDSEBOJNA RAZMERJA V TEMELJNI SKUPNOSTI 7. člen Člani skupnosti ugotavljajo in določajo skupne interese uporabnikov in delavcev v prometu na območju TS, v okviru katere se tudi dogovarjajo na podlagi vzpostavljenih dohodkovnih odnosov o ukrepih za uresničitev ciljev temeljne skupnosti, zlasti pa o: / — realizaciji koncepta prometne politike v skladu z družbenim dogovorom o prometni politiki Jugoslavije in drugih družbenih dokumentov ter stališč družbenopolitičnih skupnosti, ki opredeljujejo prometno politiko; — opravljanju železniškega in luškega prometa na posamezni relaciji oziroma objektu ter o pogojih in načinu zagotovitve reproduktivne sposobnosti za opravljanje te dejavnosti; — združevanju sredstev za posodobitev in razširitev zmogljivosti v železniškem in luškem prometu (po prometnih središčih, progah, objektih in napravah, vozilih itd.), ki omogočajo racionalen železniški in luški transport, vezanih za območje temeljne- skupnosti; — obratovanju in zagotavljanju pogojev za enostavno in razširjeno reprodukcijo na posameznih progah, vlakih ali skupini vlakov ali o poslovanju v luki po posebnih dogovorih in sporazumih med neposredno zainteresiranimi udeleženci; — prilagajanju voznega reda lokalnih vlakov potrebam svojega območja; — prevozu delavcev in šolske mladine v okvir0 posameznih prometnih središč, — ureditvi postaj in drugih objektov ob progi oz. objektov v industrijski coni Luke. — nabavi posebnih voznih sredstev za lokalni promet in promet v Luki; — povezovanju različnih vrst prevoza z železniškim in luškim prometom; — drugih zadevah iz pristojnosti TS, ki se nanašajo samo na njeno območje. 8. člen Ob ugotovitvi skupnega interesa za opravljanje prometa na posameznih relacijah (progah, progovnih odsekih, vlakih ali skupini vlakov) ali za opravljanje določenih luških storitev, se na osnovi tako ugotovljenega skupnega interesa, vzpostavljajo dohodkovni odnosi med delavci v prometu in uporabniki, kolikor prihodki iz prevoznih cen (tarif) in nadomestil, ki se zagotavljajo za pokrivanje dela cene oziroma objektiviziranih stroškov reprodukcije, ne krijejo objektiviziranih stroškov obratovanja na posameznih relacijah ali za posamezno storitev. Dogovarjanje o pravicah in obveznostih v okviru • TS v smislu prejšnjega odstavka se opravi tudi v primerih, če skupnost sklene, da morajo TOZD železniškega prometa opravljati promet na določeni relaciji, ko se s prihodki v smislu prejšnjega odstavka ne pokrivajo objektivizirani stroški obratovanja na posamezni progi. V tem primeru skupnost sporazumno s TS, na katere območju je taka proga oziroma se mora opravljati tak prevoz, odloči tudi o zagotovitvi potrebnih pogojev za nadaljnje opravljanje takega prometa. Kolikor pa TS sklene, da se bo kljub stališču skupnosti o ukinitvi prometa na določeni relaciji še naprej opravljal tak promet, mora tudi zagotoviti pokrivanje objektiviziranih stroškov obratovanja na posamezni relaciji oz. za posamezno storitev. 9. člen Ekonomski učinki obratovanja oziroma odločitev o nadaljnjem obratovanju posameznih relacij (prog, progovnih odsekov, vlakov ali skupin vlakov) se ugotavlja oziroma sprejema na osnovi rentabilnostnega izračuna na podlagi enotne metodologije za ugotavljanje rentabilnosti stranskih prog na JZ oziroma na Podlagi skupno dogovorjenih osnov in meril, koliko^ gre za vlak, skupino vlakov ali druge storitve. 10. člen TS lahko predlaga skupnosti ponovno uvedbo javnega prometa na progah, kjer se opravlja železniški prevoz po posebnih dogovorih in sporazumih ob predhodni zagotovitvi pogojev za uposobitev proge za javni promet ter voznih sredstev na njih, kakor tudi pogojev za reprodukcijo. 11. člen Za železniške prevoze oziroma luške storitve, ki se opravljajo po posebnih dogovorih oziroma sporazumih, sprejema TS odločitve glede zagotovitve pogojev enostavne in razširjene reprodukcije in višine železniških prevoznih cen oziroma cen luških storitev, ki se oblikujejo na istih osnovah kot prevozne cene za prevoze na progah v javnem prometu in preko tarif Luke Koper. Organizacije železniškega in luškega prometa let-no predložijo TS pregled ekonomskega stanja in re-Droduktivne sposobnosti po posebnih dogovorih oziro- ma sporazumih ter 'se v njenem okviru tudi dogovarjajo o ukrepih za zagotovitev normalnega poslovanja. 12. člen Za posodobitev sredstev in naprav ter razširitev zmogljivosti v železniškem in luškem prometu izven skupnih okvirjev, ki so predvidene v planih razvoja skupnosti in so vezane na območju TS, se delavci v prometu ter uporabniki storitev dogovarjajo o združevanju sredstev. 13. člen • Zaradi zagotovitve usklajenega razvoja zmogljivosti, ki so pogoj za uspešno in Učinkovito opravljanje prometa, se članice TS dogovarjajo o medsebojni uskladitvi razvojnih programov v vseh zadevah, ki vplivajo na uspešen in učinkovit prevoz razpoložljivega blaga in uspešno opravljanje luških storitev. 14. člen i «, Če TS obravnava in rešuje tudi zadeve iz\>. člena tega sporazuma, lahko sprejema odločitve le v primeru, če te niso v nasprotju s stališči skupnosti in ne posegajo v korist drugih članov skupnosti oziroma sklenjenost tehnoloških procesov v' železniškem in luškem prometu. Temeljna skupnost ima pravico predlagati skupnosti, da posamezna vprašanja iz njene pristojnosti obravnava kot splošna oziroma skupna vprašanja skupnosti in da glede njih sprejme svoje stališče. III. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE TEMELJNE SKUPNOSTI 15. člen Uporabniki in delavci v prometu upravljajo zadeve TS prek svojih delegatov. 16. člen Organi TS so: — skupščina, — predsedstvo, — odbor samoupravne kontrole. a) Skupščina 17. člen Organ upravljanja TS je skupščina, ki jo sestavljajo delegati članov TS. , 18. člen Da se zagotovi enakopravno odločanje o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev, se skupščina organizira v dva enakopravna zbora in sicer: — zbor delegatov uporabnikov železniških oziroma luških storitev, ki jih delegirajo delavci OZD in delovni ljudje in občani prek KS, ki imajo sedež na območju TS, in — zbor delegatov izvajalcev železniških oziroma luških storitev, ki jih delegirajo delavci OZD ZG Ljubljana oziroma Luke Koper, ki za uporabnike na območju TS neposredno opravljajo železniški oziroma luški promet oziroma dejavnosti, ki ta promet omogočajo oziroma dopolnjujejo. 19. člen Merilo za določitev delegatskih mest v zboru uporabnikov je za: __ delavce OZD, število OZD in udeleženost teh kot uporabnikov blagovnega prometa v okviru občine; — za delovne ljudi in občane pa število KS in njihova udeleženost v potniškem prometu v okviru občine. 20. člen Delavci OZD ter delovni ljudje in občani iz KS se zaradi izbire skupnega delegata in usklajevanja _stališč združujejo v konferenco delegacij, v katero delegira vsaka OZD oziroma KS po 1 delegata. Za vsako konferenco delegacij se določi tudi nosilec nalog te konference, ki je praviloma tista OZD oz. KS, ki ima naj večjo udeleženost v železniškem in luškem prometu. -' 21. člen V zbor delavcev v prometu skupščine TS delegirajo: — OZD 2G Ljubljana, ki na območju TS opravljajo dejavnost neposrednega 'železniškega transport-oziroma zagotavljajo tehnično tehnološko usposobljenost infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe nemotenega izvajanja železniškega prometa, najmanj po dva delegata, OZD ZG Ljubljana, ki železniški promet na tem območju omogočajo oziroma dopolnjujejo, po enega delegata, ter druge OZD ZG Ljubljana, ki imajo na tem območju sedež, skupaj enega delegata; — TOZD Luke Koper, ki delegirajo v skupščino TS 2 delegata. 22. člen Število delegatskih mest, ki pripada uporabnikom oziroma izvajalcem železniških in luških storitev v skupščini TS, je razvidno iz pregleda, ki je sestavni del tega sporazuma. b) Odločanje in način glasovanji 23. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata in sprejemata odločitve v skupščini. 24. člen Za veljavno sklepanje je potrebna navzočnost večine delegatov v posameznem zboru skupščine, če ni v posameznih primerih zahtevana višja stopnja navzočnosti. 25. člen Skupščina odloča na skupnih in ločenih zasedanj m obeh zborov. Odločitev je sprejeta, če jo v enakem besedilu sprejmeta oba zbora skupščine z večino glasov vseh delegatov vsakega zbora, razen v primerih, ki jih določa ta sporazum oziroma statut. 26. člen Delegat se mora pred sejo zbora skupščine izkazati s pooblastilom. Razmerja med delegati in dele- gatskim telesom ter druga vprašanja, urejajo delegatska telesa neposredno. 27. člen Zbor uporabnikov in zbor delavcev v prometu enakopravno obravnavata 'in sprejemata odločitve, ki se nanašajo zlasti na: — realizacijo družbenih dokumentov s področja prometne politike; — usklajevanje programa razvoja železniških in luških zmogljivosti na območju TS s programom razvoja skupnosti; — opredeljevanje potreb po združevanju ter določanje virov, višine sredstev ter načina pridobivanja sredstev za realizacijo sprejetih odločitev o posodobitvi in razširitvi zmogljivosti po posameznih progah, objektih itd.; — uvedbo postopka za sklenitev samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev, ki jih sprejemajo člani TS; — ugotavljanje in razglašanje sprejetih sporazumov! — zagotavljanje pogojev za opravljanje železniškega in luškega prometa na posamezni relaciji ali objektu, če dohodki ne pokrivajo stroškov v skladu z določili 8. člena tega sporazuma; — razpravljanje o osnutkih dokumentov in predlogov, ki jih obravnava in sprejema skupnost; — sprejemanje stališč do ukrepov, predlogov in aktov, ki urejajo politiko cen oz. tarif v železniškem in luškem prometu: — sprejemanje aktov, ki zadevajo ureditev pravic in obveznosti uporabnikov in izvajalcev pri neposrednem vzpostavljanju medsebojnih dohodkovnih odnosov; — usklajevanje in prilagajale nakladalne, skladiščne In , razkladalne tehnologije ter mehanizacije v transportu uporabnikov s tehnologijo ter mehanizacijo v železniškem oziroma luškem prometu; — sprejemanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov TS; — sprejemanju letnega finančnega in zaključnega računa; — izvolitev predsednika skupščine, njegovega namestnika ter članov predsedstva; — ustanovitev in izvolitev komisij ter drugih teles skupščine. Vse odločitve v zadevah iz tega člena se sprejemajo z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora. 28. člen V pristojnost posameznega zbora spadajo zlasti naslednje zadeve: — volitev predsednika zbora in njegovega namestnika; — delegiranje delegatov v ustrezni zbor uporabnikov in izvajalcev skupnosti; —t druge zadeve, ki zadevajo le ta zbor in ne posegajo v pristojnosti drugega zbora. Zbor uporabnikov samostojno in po poprej pri' skrbi j enem stališču zbora delavcev v prometu obravnava in sprejema dogovore oziroma predloge, ki se nanašajo na." — udeležbo pri vlaganju sredstev v skupne naložbe železniških in luških zmogljivosti ter določanje virov, obsega in namena združevanja sredstev; — sprejemanje predlogov za materialne obveznosti na podlagi sklepov, ki zadevajo samo uporabnike. Odločitve v zadevah iz tega člena se sprejemajo z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora. 29. člen Zbora zasedata in obravnavata predložene zadeve praviloma na skupni seji, glasujeta pa ločeno. 30. člen Zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnemu zboru. \ Pristojni zbor mora pred odločitvijo razpravljati o stališču in predlogih zbora, ki je k predlogu sprejel svoje stališče. Ce nastane spor glede pristojnosti v odločanju o posamezni zadevi, odloči skupščina TS kot o predhodnem vprašanju. 31. člen Delegati obeh zborov razpravljajo in usklajujejo stališča v vprašanjih iz 27. člena tega sporazuma, da bi za odločitev dosegli potrebno večino oziroma višjo stopnjo soglasja ter po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi glasovanji oziroma izjavljanji. O tem, kdaj se da odločitev na končno glasovanje, odloči predsednik skupščine na predlog predsednikov zborov. 32. člen Ce odločitev ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Usklajevalni postopek prične komisija, v katero imenujeta oba zbora enako število delegatov. Komisija preuči vprašanja, o katerih zbora nista dosegla soglasja in izdelala predlog rešitve ter ga posreduje zboroma v ponovno odločanje. Kolikor zbora tudi ponovno ne dosežeta soglasja s predlogu komisije o vprašanjih, od katerih je bistveno odvisno delo TS, skupščina o tem -obvesti skupščino skupnosti. Podrobnejša določila o načinu poteka usklajevalnega postopka se določijo s statutom in poslovnikom skupščine. 33. člen Skupščina ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine. Njuna mandatna doba traja 4 leta. Vsak zbor ima predsednika zbora in namestnika predsednika zbora. Njihova mandatna doba traja 4 leta. Predsednika zbora in njegovega namestnika izvolijo delegati ustreznega zbora. Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika skupščine in v zbora še za eno mandatno dobo. Predsednik skupščine zastopa in predstavlja TS. 34. člen Seje skupščine sklicuje. predsednik skupščine v sodelovanju s predsednikoma obeh zborov po potrebi, obvezno pa ob sprejemanju programa dela in zaključnega računa TS ali na zahtevo ene tretjine delegatov posameznega zbora. Predlog za sklic skupščine lahko poda tudi predsedstvo skupščine in odbor samoupravne kontrole. Podrobnejša določila o delu skupščine se uredijo v statutu TS in v poslovniku skupščine. c) Predsedstvo skupščine 35. člen Predsedstvo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in 12 članov, ki jih izvolita zbora izmed delegatov. Mandat članov predsedstva traja 4 leta. . 36. člen Predsednik predsedstva oziroma v njegovi odsotnosti njegov namestnik, sklicuje seje in vodi delo predsedstva. 37. člen Predsedstvo odgovarja za svoje delo skupščini in opravlja zlasti naslednje zadeve: 1. spremlja izvrševanje sklepov skupščine, 2. obravnava in predlaga vsa gradiva za seje skupščine in oblikuje predloge stališč, 3. obravnava zadeve, ki se nanašajo na ureditev medsebojnih odnosov na načelih, ki jih je v takih zadevah sprejela skupščina in preučuje druge zadeve, ki jih posreduje skupščini, da o njih sprejema načelna stališča, • 4. razpravlja o osnutkih samoupravnih sporazu- mov ter drugih samoupravnih splošnih aktov in sklepov ter jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini, 5. spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov ter drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina, 6. obravnava vprašanja, predloge in pobude" s področja delovanja TS, 7. obravnava in zavzema stališča do drugih zadev, ki mu jih posreduje v izvršitev skupščina. 38. člen Podrobnejša določila o delu predsedstva, o volitvah in razrešitvi članov, sprejemanju sklepov in odgovornosti predsedstva ureja statut TS in poslovnik predsedstva. ' / d) Komisije 39. člen Za preučevanje in za izdelavo konkretnih nalog iz pristojnosti skupščine in predsedstva se lahko ustanovijo posebne stalne ali začasne komisije. V aktu o ustanovitvi se določi sestav in pristojnosti komisije. IV. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA 1 40. člen V sporih o samoupravnih pravicah in obveznostih, ki nastanejo v TS ali med nj snimi člani, odloča posebno sodišče združenega de a, ki se ustanovi pri skupnosti. Sklop o ustanovitvi p osebi .ega sodišča združenega _ dela sprejme skupščina skupni sti, v katerem se opredelijo samoupravni spori, ki r astajajo v TS ali med njenimi člani in o katerih odloča to sodišče. V. JAVNOST DELA 41. čler Delo TS in njenih organov je javno. TS oziroma njeni organi so dolžni pravočasno obveščati javnost in svoje člane tako o svojih c elovnih pripravah in o sprejetih odločitvah kot tudi o izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja. Oblike obveščanja javnost so: zbori ‘delavcev in občanov, posebna poročila, interna glasila, občinska glasila in druga sredstva javrega obveščanja. Način uresničevanja javn isti dela določajo statut in drugi samoupravni splošni akti. 42. člen Vsak občan oziroma vsak član TS ima pravico, da neposredno ali* prek delegatov postavlja vprašanja, daje predloge in pobude . področja dela TS. Organi TS so dolžni vpraš in j a, predloge in pobude obravnavati in nanje odgovai jati. VI. SAMOUPRAVNA KONTROLA . 43. člen Nadzorstvo nad delom TS n izvajanjem tega sporazuma ter drugih samoupravnih splošnih aktov opravljajo: — člani TS, — skupščina in njeni organ , — odbor samoupravne kont ole. 44. člen Člani opravljajo nadzorstvi. s tem, da obravnavajo poročila o delu TS, opozarjajo njene organe na nepravilnosti pri deiu in s tem, d.i obravnavajo odgovornost delegatov za delo organov r,'S. 45. člen Skupščina nadzoruje iz vaj: nje svojih sklepov ter delo in odločitve predsedstva in drugih organov skupščine. 46. člen Nadzorstvo nad izvajanj eni tega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, skladnostjo sklepov organov skupš ine TS s samoupravnimi sporazumi in drugimi sa noupravnimi splošnimi akti, izvajanjem sprejetih skleoov, strokovnim delom za TS, smotrno in namensko lorabo združenih sredstev, obveščanjem članov TS ) zadevah, pomembnih za odločanje in nad izvajanjei i drugih zadev š pod- ročja varstva samoupravljanja TS, opravlja poseben organ — odbor samoupravne kontrole. 47. člen V odbor samoupravne kontrole delegirajo uporabniki in izvajalci 8 delegatov z mandatno dobo 4 let. Uporabniki in izvajalci delegirajo v odbor po 4 delegate. 48. člen Organi TS so dolžni odboru samoupravne kontrole dajati podatke za uspešno opravljanje njegove funkcije. Odbor samoupravne kontrole je dolžan o svojih ugotovitvah in ukrepih obveščati člane in organe TS. 49. člen' Podrobnejša določila o izvajanju nadzora TS ureja poseben samoupravni splošni akt o samoupravni kontroli. VII. URESNIČEVANJE SLO IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 50. člen TS se v sistemu socialističnega samoupravljanja vključuje v organizacijo in opravljanje vseh obrambnih priprav v miru in za oborožen boj in druge oblike SLO ob agresiji in v vojni, kakor tudi v obrambne ukrepe ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. TS se vključuje tudi v uresničevanje družbene samozaščite kot ene temeljnih sestavin samoupravljanja v TS. 51. člen Svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite delavci in občani organizirani v TS uresničujejo v skladu z ustavo, zakonom, sklepi družbenopolitičnih skupnosti, upoštevajoč obrambni in varnostni načrt ter ustrezne načrte v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela — članih TS. 52. člen Za usklajeno delovanje, dogovarjanje in izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite skrbijo organi TS (skupščina in predsedstvo). 53. člen Delavci in občani organizirani v TS v smislu družbene samozaščite varujejo železniško in luško tehnologijo, naprave in objekte proti poškodbam, oviram aU namernemu uničenju in proti izgredom, ki bi imele za cilj onemogočenje delovnega procesa. Prav tako ukrepajo tedaj, ko zvedo ali ugotovijo, da bi lahko prišlo do železniške nesreče oziroma do poškodbe železniških ali luških naprav, upoštevajoč norme varnosti in načela družbene samozaščite. VIII. IZVAJANJE SPORAZUMA 54. člen \ Za izvajanje tega sporazuma, statuta in odločitev organov TS so odgovorni člani TS in njihovi delegati- 55. člen Člani TS odgovarjajo za obveznosti in v pravnem prometu z drugimi jamčijo za obveznosti TS v okviru sredstev, ki jih združujejo v TS. 56. člen Podrobnejša določila o odgovornosti članov in organov TS ureja statut TS. 57. člen Strokovno-administrativna in tehnična opravila opravljajo za TS ustrezne strokovne službe železniške oziroma luške ali druge OZD na podlagi sklepa TS in ustreznega dogovora s temi OZD. Za proučitev posameznih vprašanj lahko TS po potrebi imenuje stalne ali občasne strokovne skupine oziroma komisije za posamezna področja dela in zadeve ter jim določi naloge in njihov obseg. Opravljanje in zagotavljanje sredstev za financiranje teh dejavnosti se uredi s posebnim samoupravnim splošnim aktom ali pogodbo. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 58. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani TS in ga podpišejo pooblaščeni podpisniki uporabnikov in izvajalcev železniških in luških storitev, ki majo več kot polovico delegatskih mest v vsakem izmed zborov skupščine. 59. člen TS je ustanovljena z izpolnitvijo določil v 54. členu, z rednim delom pa prične, ko se konstituira njena skupščina. Skupščina sprejme statut TS najkasneje v šestih mesecih po konstituiranju. 60. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma sprejemajo člani TS na predlog skupščine po enakem postopku kot velja za sprejetje tega sporazuma. 61. člen Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SEVNICA 1279. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 201. člena statuta Skupščine občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Sevnica SKLEP' o določitvi najvišjih ravni cen I Cene živil v prometu na drobno (razen cen sladkorja, olja in moke) in cene obrtniških storitev, sto-ritev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunal- nih storitev, stanarin, hajemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko in toplovodno omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan uveljavitve tega sklepa. Stanarine se lahko spremenijo samo na podlagi sklenjenega samoupravo 3ga sporazuma. II Deleži za kritje stro ikov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s pridpisi na dan uveljavitve tega sklepa. III Za cene iz I. točke ega sklepa se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. IV Cene iz I. točke in deleži iz II. točke se lahko povečajo na podlagi odločitev izvršnega sveta občinske skupščine do ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1971 (Uradni list SFRJ, št. 7/79) na predlog občinskega organa za cene pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za cene. V Pristojni organi bodo do 15. 9. 1979 izdelali kriterije za selektivno izva.anje politike cen in sprejeli ukrepe za zboljšanje preskrbe prebivalstva s kmetijskimi pridelki. VI Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 38-18/79-3 Sevnica, dne 6. avgu sta 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnici. Mišo Keršič 1. r. SLOVEh SKE KONJICE 128». Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SPS, št. 32-287/72), 1. člena odloka o spremembi odloka o ukrepih družbene koi trole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-684/75) in 178. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/ 78) na seji dne 8. avgusta 1979 izdal OE UEDRO o odločitvi najvišjih ravni cen iz pristojnosti občine I Cene živil v prometu na drobno na območju občine Slovenske Konjice, (razen cen sladkorja, olja in moke) in cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje, se maksimirajo na ravneh, ki so po odsedanjih predpisih veljale na dan 5. avgusta 1979. II Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in Storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 5. avgusta 1979. III Za cene iz I. točke te odredbe se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača za to, da se mu proda izdelek oziroma opravi storitev. IV Cene iz I. točke in deleži iz II. točke te odredbe se lahko povečajo na podlagi odločitev izvršnega sveta občinske skupščine do ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št, 7/79 z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami) na predlog občinskega upravnega organa za cene, pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za cene. V Pristojni organi skupščine občine oziroma izvršni svet bodo dd 10. septembra 1979 izdelali kriterije za selektivno izvajanje politike cen iz pristojnosti občine in sprejeli ukrepe za preskrbo prebivalstva. VI Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-16/79-1 Slovenske Konjice, dne 8. avgusta 1979. Predsednica Izvršnega sveta . Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 1281. Na podlagi 12. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) ter 145. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na 25. redni seji dne 10. aprila 1979 sprejel ODREDBO o vcterinarako-sanitarnem redu v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov I. SPLOŠNE DOLOČBI? 1. člen S to odredbo se določi veterinarsko-sanitarni red v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov, da se zagotovi proizvodnja in skladiščenje higiensko neoporečnih živil živalskega izvora, prepreči širjenje kužnih bolezni na ljudi in živali ter da se zagotovijo pogoji za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in prepreči zdravju škodljive posledice, ki nastajajo V proizvodnji, porabi in v prometu živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov. 2. člen Določila te odredbe se nanašajo na ravnanje z živalmi pred in med zakolom, na ravnanje z mesom, mesnimi izdelki, stranskimi proizvodi, ki nastajajo pri klanju in odpadki ter na organizacijo tehnoloških postopkov, na higieno dela, objektov in naprav. 3. člen Po določilih te odredbe so se dolžni ravnati vsi delavci, ki združujejo delo v organizaciji združenega dela, ki upravlja z objekti za klanje in predelavo mesa in skladiščenje (v nadaljnjem besedilu: OZD), delavci, ki opravljajo usluge v teh objektih in drugih obiskovalci ter posestniki živali. 4. člen OZD je dolžna organizirati neprekinjeno klavno službo ob vsakem času. 5. člen Klanje v sili lahko opravi strokovno usposobljena oseba, ki nima poškodb na rokah. Žival, zaklana v sili, mora biti v koži, eksenterirana in z označenimi pripadajočimi notranjimi organi, do veterinarsko-sanitar-ričga pregleda. Enako morajo biti opravljeni zakoli v šili na domu. 6. člen Zaradi varstva zdravja potrošnikov in širjenj« kužnih bolezni je nezaposlenim osebam vstop v proizvodne prostore in hleve prepovedan. V proizvodne prostore je dovoljen vstop samo v čisti delovni obleki, obutvi in pokrivalu. Izjemoma je dovoljen vstop nezaposlenim osebam v proizvodne prostore s predhodnim soglasjem pooblaščene veterinarske organizacije za veterinarsko-sanitarnc preglede (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena veterinarska organizacija) oziroma občinske veterinarske inšpekcije. 7. člen OZD mora imeti organizirano neprekinjeno vratarsko službo, ki vodi evidenco prispelih pošiljk klavnih živali, mesa, mesnih izdelkov in odpremljenih pošiljk ter evidenco obiskov in ki vzdržuje dezobariero. Preverja tudi, če imajo pošiljke živali predpisano zdravstveno spričevalo, pri izhodu pa preverja, če ii«3' jo vozila potrdila o razkužitvi. 8. člen Parkiranje osebnih avtomobilov je dovoljeno samo na urejenem parkirnem prostoru, tovorna vozila pa na posebnih ločenih parkirnih prostorih. Prepovedan je dostop z osebnimi avtomobili v območje hlevov in razkladalnih ter nakladalnih ramp. Izjema so samo servisna vozila. 9. člen OZD mora organizirati interni transport tako, da se ne križajo čiste in nečiste poti. V ta namen mora na predpisan način označiti vse posode in transportne vozičke in sicer posebej za transport surovin in živil, za transport v vamparni — črevarni in za odpadke ter konfiskate. Poskrbeti mora tudi za redno vzdrževanje in čiščenje dvorišča in poti. Zelenice je treba vsaj trikrat letno pokositi in odstraniti travo. Parkiranje avtomobilov na zelenicah ni dovoljeno. II. TRANSPORT 2IVALI IN HLEVI 10. člen Vozila za transport živali morajo biti tehnično brezhibna ter opremljena tako, da je zagotovljeno varno nakladanje in razkladanje ter transport živali. Po vsakem razkladanju morajo biti vozila očiščena in razkužena. Potrdilo o razkužitvi izda veterinarska organizacija. Odgovorna oseba OZD in pooblaščena veterinarska organizacija morata vsaj enkrat tedensko pregledati vozila za transport živali, če ustrezajo predpisanim pogojem. « 11. člen Mučenje in draženje živali je prepovedano. Pod mučenje živali je treba razumeti zlasti, pretepanje, zvijanje repa, opuščanje krmljenja in napajanja, klanje brez omamljanja, nestrokovno omamljanje (npr. knikanje), sunkovita vožnja, prenapolrijenost, transport malih živali skupaj z velikimi, metanje živali iz višje etaže vozila v spodnjo, opustitev zakola v sili, da se prepreči mučenje, nestrokovni transport Polomljenih živali v klavnico in podobno. 12. člen Pri prevzemu živali v klavniške hleve je treba bolne ali sumljive živali ločiti v hlev za bolne in sum-Ijene živali — kontumačni hlev. V klavnične hleve se lahko vhlevljaje le zdrave živali in tp točno po vrstah. Velike klavne živali se ntorajo v hlevih privezati, razen mladih pitanih goved iz proste reje, ki pa se morajo vhleviti ločeno po spo-iih. v posamezni prostor je dovoljeno vhleviti le toliko živali, kolikor znaša njegova kapaciteta (število stojišč). V klavnični hlev ni dovoljeno vhlevljati živali, ki niso namenjene za zakol, oziroma ga uporabljati za ^zuge namene. Prostor mora biti redno vzdrževan, °6iščen in razkužen, z Živali, ki so v hlevu dalj kot 12 ur, je treba kr-ihiti, napajati pa takoj po vhlevljanju. 13. člen Odgovorna oseba OZD mora o dopremi vsake pošiljke živali pred razkladanjem obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo. Pripraviti mora tudi prijavo vsake spremembe v ponašanju živali, poškodbo in pogin živali. Odgovorna oseba OZD mora prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsak pogin živali in zagotoviti prevoz trupla do zbirališča za kadavre oz. do secirnice, če bo odrejena raztelesila trupla. Prijavi iz prejšnjega odstavka mora priložiti zdravstvena spričevala za živali oziroma veterinarsko napotnico. Vse živali, ki so dopremljene v klavnico morajo biti označene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali. 14. člen Vse živali, postavljene v klavniške hleve, je treba poklati najkasneje v 3 dneh po vhlevljenju, teleta in odojke takoj, najkasneje pa v 24. urah po vhlevljenju. Vse živali morajo biti vhlevljene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali (oštevilčene, oznaka boksa ipd.). To načelo je treba upoštevati vse do zaključka veteri-narsko-sanitarnega pregleda mesa. 15. člen Hleve je čistiti najmanj dvakrat, dvorišče in rampo pa najmanj enkrat dnevno, razkužiti pa po vsaki izpraznitvi. HI. KLANJE ŽIVALI, OBDELAVA, PREDELAVA IN SKLADIŠČENJE SUROVIN IN PROIZVODOV 16. člen OZD je dolžna pravočasno obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo o programu proizvodnje za naslednji dan. Ni dovoljeno klanje živali in obdelava mesa brez prisotnosti dipl. veterinarja pooblaščene veterinarske organizacije. Omamljenje pred klanjem je obvezno. Omamljanje lahko opravlja samo strokovno usposobljena oseba. Velike klavne živali je treba pred omamljanjem privezati. Naprave za omamljanje morajo biti brezhibne. Klanje brez omamljanja in omamljanje, ki predstavlja mučenje živali, je prepovedano. Vodja oddelka za klanje živali mora pred začetkom klanja preveriti brezhibnost delovanja naprav za omamljanje, dvigal, sterilizatorjev in druge opreme ter pribore. Omamljanje mora biti tako organizirano, da so delavci zaščiteni pred poškodbami (privezovanje ali boks za omamljanje). 17. člei Izkrvavitev pri velikih klavnih živalih mora trajati najmanj 6 minut, pri malih klavnih živalih pa najmanj 5 minut. 18. člen Tehnološki postopek na klavni liniji mora bitt tako organiziran, da zagotavlja varno in hitro delo, ve-terinarsko-sanitarni nadzor in higienska obdelava mesa in drobovine. 19. člen \f klavni dvorani mora biti določen stalni delavei. odnašanje stranskih proizvodov, ki nastajajo pri klanju, za odnašanje konfiskatov in odpadkov v nečisti del klavniškega območja in za permanentno čiščenje tal klavne dvorane. Ta delavec ne sme opravljati drugih del, kjer lahko pride v stik z živili. 20. člen Dokler ni opravljen veterinarsko-sanitarni pregled, je vsako odstranjevanje mesa in drugih delov živali prepovedano. Vsi deli zaklane živali morajo biti razporejeni ali oštevilčeni v zaporedni povezavi tako, da se lahko ugotovi, od katere živali so, vse do končne odločitve uporabnosti mesa. Vodje posameznih oddelkov morajo zagotoviti pooblaščeni veterinarski organizaciji in občinski veterinarski inšpekciji vso pomoč, ki je potrebna pri opravljanju veterinarsko-sanitarnega pregleda. 21. člen Vampi in čreva se morajo transportirati v čre-varno po posebnem drsnem žlebu ali v posebnih označenih vozičkih tako, da je zagotovljeno zaporedje in veterinarsko-sanitarni pregled. Vampi in čreva morajo biti očiščeni, obdelani in konzervirani takoj po veterinarsko-sanitarnem pregledu. 22. člen Delavec, ki pri svojem delu opazi na mesu, koži ali notranjih organih bolezenske spremembe, je dolžan takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo. 23. člen Začasno zaplenjeno meso in drobovina, ki je v oakteriološki raziskavi ali kaki drugi preiskavi, se mora razhlajevati in hrariiti v posebni hladilnici za sumljivo meso, ki se zaklene. Ključe te hladilnice hrani pooblaščena veterinarska organizacija. Te hladilnice ni dovoljeno uporabljati za druge namene. Sumljivo meso in drobovina mora biti označeno z »ZAČASNO ZAPLENJENO«. Ta označba mora biti pritrjena na vsak kos mesa in organ ali na embalažno enoto. Prepovedano je oddajati v promet živalske odpadke in konfiskate brez dovoljenja pooblaščene veterinarske organizacije. Delavci, ki so bili v stiku s sumljivim, okuženim ah pokvarjenim mesom, smejo opravljati drugo delo šele potem, ko so si ustrezno umili in razkužili roke ter zamenjali delovno obleko. 24. člen V ohlajevalnico je dovoljeno sprejeti svožo, higiensko obdelano meso, ki je ocenjeno kot uporabno za prehrano ljudi in je predpisano označeno. Zakol živali in obdelava mesa morata biti opravljena v skladu z zveznim pravilnikom. Pooblaščena veterinarska organizacija vedno pregleduje higieno obdelave in o svojih ugotovitvah sproti obvešča oddel-kovpdje posameznih oddelkov. Le-ti morajo podvzeti takojšnje ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. • 25. člen V hladilnicah, kjer se hladi in skladišči meso, ni dovoljeno hladiti ali skladiščiti živalskih trupov v koži, rib in drugih surovin in proizvodov z vonjem, ki lahko negativno vpliva na organoleptične lastnosti mesa. V ohlajevalnici in hladilnicah ter skladišču zamrznjenega mesa mora biti taka organizacija dela, da zagotavlja načelo izpodrivanja mesa. To pomeni, da mora meso iz prostora v istem zaporedju, kot je bilo vneseno. 26. člen Razkosano meso je potrebno obesiti na kljuke ali naložiti v ustrezne posode. Posode za meso in drobovino je prepovedano polagati direktno na tla, temveč na podstavke iz nerjavečega materiala. Pri nakladanju teh posod drugo nad drugo se ne sme vsebina posode dotikati dna gornje. 27. člen V proizvodnih prostorih, kjer se opravlja razsek, krojenje, izkoščevanje in pakiranje mesa ter mešanje nadevov in polnjenje mesnih izdelkov, temperatura zraka ne sme presegati 10« C. 28. člen Pri nakladanju in razkladanju mesa je treba preprečiti vsako onesnaževanje mesa. Delavci morajo biti oblečeni v posebne plašče — palerine s kapuco. 29. člen Strojnik hladilničar mora vsake štiri ure preverjati temperaturo zraka v posameznem hlajenem prostoru in voditi evidenco temperature ter vzdrževanja hladilnih naprav. Oddclkovodja hladilnice mora kontrolirati temperaturo mesa pred odpremo iz hladilnice. IV. VZDRŽEVANJE HIGIENE IN VARSTVO OKOLJA 30. člen Po končanem delu je treba vse proizvodne prostore in opremo očistiti in razkužiti. Vse odpadke živalskega porekla je treba odstraniti iz proizvodnih prostorov v kontejnerje za konfiskate, ostale odpadke pa v kontejnerje za smeti. Po končanem delu je treba očistiti tudi pomožne prostore in dvorišče. Zagotoviti je treba čiščenje in vzdrževanje higiene med delovnim časom, higieno v sanitarijah po proizvodnih oddelkih in redno izpraznjevanjc posod za odpadke. Vodje organizacijskih enot. so odgovorni za tekoče izvajanje splošnih higienskih ukrepov, kot tudi posebnih higiensko-epidemioloških ukrepov. 31. člen Izpraznjene vozičke in police za obešanje mesnih izdelkov ter kljuke za obešanje mesa je sproti odstranjevati iz ekspedita in jih po predhodnem čiščenju ter razkuževanju vračati v proizvodne oddelke. 32. člen Če se pri pregledu mesa ugotovi kužna bolezen je treba takoj klavnične prostore in vse uporabljeno orodje in pribor razkužiti. Pri vhodu in izhodu je treba redno vzdrževati raz-kuževalno preprogo. Podrobnejša navodila za izvajanje navedenih ukrepov izda veterinarski inšpektor. „ 33. člen Organizacija združenega dela mora skrbeti za zadostno število kontejnerjev za odvoz konfiskatov in smeti, ki morajo biti po vsakem izpraznjenju očiščeni in razkuženi. Zagotovljen mora biti redni odvoz konfiskatov, smeti in odpadno embalažo. Redno je treba prazniti gnojišče. Na gnojišče ni dovoljeno metati odpadkov živalskih tkiv, papirja, drugih odpadkov, pralnih sredstev in razkužil. Gnoj iz klavnice je dovoljeno deponirati le na površinah, ki jih odobri pristojni veterinarski inšpektor. 34. člen Rabljeno kartonsko embalažo in poškodovano metalno embalažo ni dovoljeno uporabljati in jo je treba takoj odstraniti iz proizvodnih oddelkov. 35. člen OZD je dolžna redno pregledovati obrat in sproti odpravljati vse tehnične pomanjkljivosti oz. zagotavljati redno vzdrževanje obrata. Opravljanje vzdrževalnih del v proizvodnih prostorih, je med delovnim časom prepovedano, razen tistih, ki so potrebna, da sc zaključi tehnološki (proizvodni) postopek, vendar je treba ustrezno zavarovali živila. 36. člen Sestanki delavcev niso dovoljeni v prostorih, kjer Se opravlja obdelava, predelava in skladiščenje suro-vin in proizvodov. 37. člen * V proizvodnih prostorih je prepovedano kajenje tor uživanje pijač in hrane. 38. člen Delavci morajo prihajati na delo zdravi, čisti in , Primerno urejeni. Delavci morajo biti obriti, primerno ostriženi, s pristriženimi nohti. Pri delu ni dovoljeno Positi prstanov, zapestnic in ročne ure. Delavci morajo med delom stalno skrbeti za vzdr. ževanje osebne higiene. Po zakolu oz. obdelavi vsake ' ‘vali si morajo umiti roke in sterilizirali orodje. Orodje morajo sterilizirati tudi po vsakem onesnaže-njo orodja. Pred začetkom in po končanem delu je obvezno Pmivanje in razkuževanje rok. OZD mora skrbeti za to; da so stalno na razpolago papirnate brisače, tekoče *110, razkužila in toaletni papir. Sprehajanje delavcev po proizvodnih prostorih je Prepovedano. Pooblaščena veterinarska organizacija kontrolira vzdrževanje higiene delovnih površin in osebne higiene delavcev (vizualno, z bakteriološkim pregledom brisov). 39. člen Delovna obleka mora biti čista. Menjati jo je treba vsak dan. Po potrebi pa jo je treba zamenjati tudi med delovnim časom. V žepih delovne obleke ni dovoljeno nositi raznih predmetov, razen robcev. Osebna zaščitna sredstva in orodje mora delavec vsak dan po končanem delu očistiti in razkužiti. 40. člen Za hranjenje delovne in civilne obleke mora imeti vsak delavec dvodelno garderobno omaro ali pa ločeno čisto in nečisto garderobo. V garderobni omarici jd dovoljeno hraniti samo čisto delovno obleko in osebna zaščitna sredstva ter civilno obleko v drugem delu omarice. Garderobne omarice morajo biti vzdrževane in redno čiščene. Pregled garderobnih omaric opravlja neposredni vodja delovne skupine, občasno pa tudi pooblaščena veterinarska organizacija oziroma veterinarski inšpektor. V garderobnih omaricah je prepovedano hranjenje pijače, hrane in predmetov, ki niso osebno zaščitno sredstvo. Umazano delovno obleko morajo delavci oddati v pranje takoj po končanem delu. 41. člen Oddelkovodja mora pregledati delavce, če imajo na koži (rokah, obrazu) rane, ekceme ali druge poškodbe, kjer pridejo v stik z živili in jim ne sme dovoliti opravljati dela. V primeru lažje poškodbe mora na tem mestu imeti gumijasto ali plastično zaščitno sredstvo. 42. člen Zagotoviti je treba redno deratizacijo in dezinsekcijo. Dezinsekcija pa mora biti opravljena tako, da sredstvo za dezinsekcijo ne bo prišlo v stik z živalmi in živili. 43. člen Ves proizvodni proces mora biti organiziran tako, da zagotavlja čim več j e varstvo okolja. Zato je potreb, no redno vzdrževanje parnih kotlov, depo goriva in maziva ter vzdrževanje čistilne naprave. > 44. člen V kanalizacijo je prepovedano spuščati kri, živalske odpadke, maščobe, kemikalije, odpadno gorivo in mazivo. Lovilce maščob, talne odtoke in sifone je treba dnevno čistiti in vzdrževati. Za vzdrževanje čistilne naprave in lovilcev maščob mora biti zadolžen usposobljeni delavec. Voditi je treba dnevnik o obratovanju čistilne naprave in vzdrževanju lovilcev maščob in drugih jaškov. Pooblaščena veterinarska organizacija mora vsaj trikrat letno obvezno odvzeti vzorec odplak in jih dostaviti v analizo. \ V. KONČNE DOLOČBE 45. člen Kršenje določil te odredbe (pravilnika) se kaznuje po kazenskih določilih zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 40. člen Veterinarsko-sanitarne preglede po tej odredbi opravlja poblaščena veterinarska organizacija, nadzor nad izvajanjem pa opravlja občiiiski organ za veterL narsko inšpekcijo. 47. Člen Ta odredba začne veljati osmi dan pb objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-3/79-4/8 Šentjur pri Celju, dne 10. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ludvik Mastnak 1. r. 1282. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 145. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju SKLEP o določitvi najvišjih ravni cen I Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja in moke in cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje, se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979. II Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške In ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 3. 8. 1979. z III Za cene iz 1. točke tega odloka se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitev plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. IV Cene iz I, točke in deleži iz II. točke se lahko povečajo na podlagi odločitev občinske skupščine (izvršnega sveta občinske skupščine) de ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 7/79) in na predlog občinskega organa za cene, pripravljenega na podlagi sodelovanja Z Zavodom ( za cene SR Slovenije. V Pristojni upravni organ je dolžan, da do 10. 9. 1979 izdela kriterije za selektivno povečanje cen in predloge za izboljšanje oskrbe prebivalstva s kmetij skimi proizvodi. VI Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Št. 38-227/79-4 Šentjur pri Celju, 15. avgusta 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ludvik Mastnak 1. r. 1283. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne !?• julija 1979 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta »Blagovna« 1 Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta »Blagovna«. Predlog zazidalnega načrta je izdelal Raz-vojni center Celje pod it. 15/79. 2 Predlog zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance in v pr0' štorih krajevne skupnosti Blagovna v času od 1. d° 30. avgusta 1979. 3 Pripombe k predlogu zazidalnega načrta lahko da' jo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. St. 350-1/79-2 Šentjur pri Celju, dne 17. julija 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ludvik Mastnak 1. r. ŠMARJE PRI JELSAR 1284. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, čt, 33/72) ter 2. do 5. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 28/75) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ODREDBO o določitvi najvišjih ravni con I Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja in moke in cene obrtniških storitev, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtogre» vozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. 8. 1979 Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne Stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 3. 8. 1979. III Za cene iz I. točke tega odloka se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. IV Cene Iz I. točke In deleži iz II. točke se lahko povečajo na podlagi odločitev izvršnega sveta občinske Skupščine do ravni, določenih z dogovorom o izvajanju Politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, St. 7/79) nft predlog občinskega organa za cene, pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za oene, upoštevaje veljavne kriterije za selektivno in diferencirano oblikovanje cen. V Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem U»tu SRS. St. 38/3/79-2 Šmarje pri Jelšah, dne 14, avgusta 1979. Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Ivan Jernejšek 1. r. VRHNIKA 1285. Na podlagi 152, člena statuta občine Vrhnika (Urad, ni list SRS, št- 11/74) in na podlagi 15, člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 13/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji družbenopolitičnega zbora, na seji zbora združenega dela In seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. oz. 18. julija 1979 sprejela spremembe in dopolnitve odloka tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter ga njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen rriznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko dodeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, če imajo stalno bivališče na območju občine Vrhnika. 3. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so; 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna priznavalnina 4. pomoč za šolanje otrok 5. zdravstveno varstvo 6. pomoč za zdravljenje in okrevanje 7. pomoč oskrbovancem v domovih za ostarele in 8. sosedska pomoč 4. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo; 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oz- do 13. 10, 1943. 2. Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 194:> dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v na 'odnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v poko; ninsko dobo. 5. Izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. 6. Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 4. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po t nakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega n invalidskega zavarovanja v SRS za tekoče leto v nadaljnjem besedilu: mejni znesek). Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na ob i zakonca in družinske člane, ki so' pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska. Za dohodke, ki se upoštevr jo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drigih oblik družbene pomoči po tem odloku, Se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 "/o katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijsko dejavnosti ne upošteva. 6. člen / Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 4. člena tega •odloka je najvišja stalna priz lavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku za upravičence iz 4. 5. in C. točke 4. člena tega odloka po 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni, tor stanovanjske in dru-■ge socialne okoliščine pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. 7. člen Izjemoma se bo podeljevala občinska priznavalnina aktivnim sodelavcem v n; trodnoosvobodilnem gi- banju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam se upošteva razen socialno-ekonomskfh okoliščin iz 2. odstavka 6. člena tega odloka zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodno osvobodilnem gibanju. 8. člen Ce se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini stalne priznavalnine se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine, priznavalnina iz 13. člena tega odloka pa zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta, upoštevajo pa se dohodki iz preteklega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Vrhnika o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalne priznavalnine. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni. 9. člen V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socilanoekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, bodo izje-fnoma zadržali priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oz. v okolju v katerem živi. 10. člen vneasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 4. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega/ zneska. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člen tega odloka. Občasna priznavalnina se lahko dodeli največ za dobo enega leta. 11. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka oz. pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 10. člena tega odloka imajo tudi starši, vdove oz. vdovci in otroci po padlih ali umrlih borcih in aktivistih NOV iz 4. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Upravičenci iz 1. odstavka tega člena so do Pr*' znavalnine upravičeni, če njihov dohodek ne dosego dohodka iz 5. člena tega odloka zmanjšanega za 20 12. člen , Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji dru žinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem ° loku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 13. člen Upravičencem, ki po dosedaj veljavnem odloku prejemajo stalno priznavalnino jim ta ostane, dokler njihovi dohodki ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS za tekočo leto oz. 80 odstotkov tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. 14. člen Pomoč pri šolanju otrok se lahko podeli' upravičencem pod enakimi pogoji kot priznavalnine, če se ugotovi, da so socialno ogroženi. 15. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2., 3. in 4. točke 4. člena tega odloka, če jim je Po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno in če kritja stroškov za takšno zdravljenje ne morejo uveljaviti po drugih predpisih. Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v Naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se upravi. Čencem iz 1. in 2. odstavka tega člena podeli pomoč po Naslednjih premoženjskih pogojih: a) če se preživljajo samo z varstveno borčevsko Pokojnino ali če skupni mesečni dohodek upravičenca In njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba Zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni Po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavaro-Vanju ne presega na osebo 130 odstotkov vsakokrat-Nega mejnega zneska, se lahko plača polni znesek rakuna za hotelske storitve. I b) Če skupni mesečni dohodek upravičenca in nje-govega zakonca deljen po enakih delih na oba zakon-Ca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po Predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Pe presega na osebo 150 odstotkov vsakokratnega mej_ Ppga zneska, se lahko plača do 50 %> računa za hotel-ske storitve. c) Vsem drugim upravičencem se lahko plača zne-Sek računa za hotelske storitve v višini do 25 %>, ne filede na dohodek. 16. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, staršem in vdovam Padlih udeležencev NOV se lahko podeli denarna po-Nioč za 10-dnevno preventivno zdravljenje ali okre-VaNje. Izjemoma ob težjih zdravstvenih in premoženj-skih razmerah, se lahko tax oblika pomoči podeli tudi Za več kot 10 dni. Za preventivno zdr: vij en j e ali okrevanje se upravičencem iz 1. odstavki, tega člena podeli pomoč po naslednjih premoženjski i pogojih: a) če se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino ali če njihov skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zr konca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih c pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 130 Vo vsakokratnega mejnega zneska, se lahko plača polni znesek računa; b) če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člai e, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokoj nit skem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osabo: — 140 °/o vsakokratnega mejnega zneska, se lahko plača do 75 °/o računa — 150 %> vsakokratnega mejnega zneska, se lahko plača do 50 "/o računa — 160 % vsakokratnega mejnega zneska, se lahko plača do 25 ”/« računa Predloge za prevent vno okrevanje zbira in upravičence pošilja na okrevanje Občinski odbor ZZB NOV, izjemne primere, navedene v 1. odstavku tega člena pa obravnava komisija iz l:>. člena tega odloka. 17. čler. Ce upravičencem d > stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne c stane od dohodkov 25 %> odstotkov vsakokratnega mejnega zneska se lahko podeli pomoč za osebno rabo v višini razlike med 25 % mejnega zneska in ostanko n dohodka. 18. člen Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko podeli d marna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za težja bolne in osamele borce do 30 odstotkov na osebo \ sakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov. Način podelitve te pomoči se ureja po pre Ihodnem dogovoru z občinsko in krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV. 19. člen Komisija za zadeve i tvalidov in borcev NOV Skupščine občine Vrhnika oc loča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Vrhnika, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, san oupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. Za pomoč iz 15., 16. in 18. < lena tega odloka določi komisija za vsako leto posebej podrobnejše pogoje, glede na razpoložljiva sredstvi. Zoper upravno odloi bo na podlagi sklepa komisije za zadeve invalidov in borcev NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Vrhnika pristojen za varstvo vojaških invalidov in borcev NOV, je dopustna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalic ov SRS. 20. Člen Sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic po tem odloku, se zagotavljajo v proračunu občine Vrhnika v okviru dogovorjene porabe in v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s ■ svojimi predpisi. 21. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 24/77). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. S St. 2/2-191/B-03/77-79 Vrhnika, dne 18. julija 1979. ProdscdniK Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1286. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 32/73) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika SKLEP o določitvi najvišjih ravni cen I Cene živil v prometu na drobno (razen cen sladkorja, olja in moke) in cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 9. 8. 1979. II Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, s«4 maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 9. 8. 1979. III Za cene iz I. .točke tega sklepa se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. IV Ceno iz I. točke in deleži iz II. točke se lahko povečajo na podlagi odločitev izvršnega sveta občinske skupščine do ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 7/79 in 39/79), na predlog občinskega organa za cene pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slove--nije za cene; V Pristojni upravni organi oz. izvršni svet bodo do 10. 9. 1979 pripravili predloge in izdelali kriterije za selektivno izvajanje politike cen in sprejeli ukrepe za zboljšanje preskrbe prebivalstva. VI Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 3/4-38-05/79 Vrhnika, dne 9. avgusta 1979. Predsednut Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Franc Krašovec 1. r. ŽALEC 1287. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 3. člena odredbe o ukrepih družbene kontrol® cen te pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 22/73) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) sprejel na seji dne 9. avgusta 1979 ODREDBO i določitvi najvišjih ravni cen ' 1 Cene živil v prometu na drobno (razen cen sladkorja, olja in moke), cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 9. avgusta 1979. r 2 Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 9. avgusta 1979. 3 \ Za cene iz 1. točke te odredbe se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. 4 , Cene iz 1. točke in deleži iz 2. točke te odredbe se lahko povečajo na podlagi odločitve izvršnega sveta občinske skupščine do ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 7/79) na predlog občinskega organa za cene, ki je pripravljen na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za cene. Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 38-3/79-3 Žalec, dne 9. avgusta 1979. Predsednik ^ Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. 1288. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zati-ranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji dne 9. avgusta 1979 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen S to odredbo se na območju občine, kot neposreo-ho ogrožene s steklino odreja zdravstvena zapora — kontumac psov in mačk ter prepoveduje lov s psi. 2. člen V času zdravstvene zapore -u kontumača morajo ®iti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo posestniki mačk v času zdravstvene zapore — kontumaca zapreti. 3. člen Posestnik psa ali mačke ne sme v času zdravstvene zapore — kontumaca dopustiti, da pes ali mačka zapusti območje občine. Določba ne velja za rodovniškega psa ali mačko, ki jih posestniki-psa ali mačke odpravljajo na razstavo ali vzrej ni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora psa ali mačko pregledati in izdati potrdilo. Določbe iz 2. in 3. člena ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA, ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve. 4. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj l^o dopolnijo štiri mesece starosti. Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa. 5. člen Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisane zdravstvene zapore — kontumaca. Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba so dolžni pokončati: — neregistrirane in necepljene pse — pse brez pasje znamke — pse, ki niso privezani ali so zunaj bivališča in niso na vrvici in z nagobčnikom — mačke, ki niso zaprte 6. člen .uovsKe družine so dolžne pokončevati zveri in pižmovke. 7. člen Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti aji nedostopnega zemljišča prevoz trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj meter visoko plastjo zemlje ali Ica-menja. 8. Člen Prepovedano je odirati trupla divjadi iz 1. odstavka 7. člena te odredbe in jemati lovske trofeje te divjadi. 9. člen Lovska organizacija mora prijaviti občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge 'divjadi, ki so je vedla nenavadno in ravnati s truplom v smislu 7. člena te odredbe. 10. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije. 11. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322/18/8-79 Žalec dne, 9. avgusta 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. 1289. Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za izvedbo samoprispevka v KS Braslovče (Utadni list SRS, št. 18/79) in izida referenduma dne 24. junija 1979 je skupščina KS Braslovče na seji dne 13. julija 1979 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Braslovče 1. člen Na območju KS Braslovče se uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje izgradnje vodovoda, krajevnih cest, mrliške veže in drugih komunalnih po-.treb. 2. člen Samoprispevek sc bo plačeval v denarju za dobo petih let in sicer od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984. 3. člen 'S samoprispevkom bo zbranih predvidoma 3,540.000 din, kar za investicijo iz 1. člena tega sklepa ne bo zadoščalo in se bo manjkajoča razlika črpala iz drugih virov. 4. člen S samoprispevkom -zbrana sredstva se bodo porabila takole: 15 °/e za sofinanciranje mrliške veže, 50 •/» za sofinanciranje izgradnje lokalnih cest, 15 •/• za izgradnjo vodovoda, 20 “A za-druge komunalne potrebe. O porabi morebitnega ostanka sredstev bo odločal naknadno zbor občanov in delovnih ljudi krajevne skupnosti Braslovče. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali občani, ki stalno prebivajo na območju KS Braslovče po stopnji 1,8 °/« od naslednjih osnov 1. od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja ali nadomestila osebnega dohodka če ga prejema, 2. od pokojnin, 3. zasebni obrtniki od bruto osebnega dohodka in od davčne osnove, 4. občani, ki opravljajo kmetijsko dejavnost od katastrskega dohodka po stopnji 12°/o. Z določitvijo stopnje iz 4. točke prejšnjega odstavkg sc bo doseglo, da bodo vsi zavezanci samoprispevka približno enako obremenjeni glede na svoje pridobitvene možnosti. 6. člen Od socialnih podpor, invalidnin, vajenskih nagrad, otroškega dodatka in regresa za letni dopust se ne bo plačeval samoprispevek. Prav tako ne plačujejo samoprispevka občani, ki prejemajo osebni dohodek, oz. pokojnino manj kot 3.500 din mesečno. 7. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu se po določbah zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 8. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije, obrtniki, ki zaposlujejo delovno silo, oziroma skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. Kmečkim | gospodarstvom in drugim osebam, ki sc ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Žalec. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot -se odmerjajo prispevki in davki občanov. 9. člen sredstva, ki bodo zbrana s samoprispevkom so strogo namenska in se bodo uporabila izključno tako, kot jo določeno s 1. členom tega sklepa. Sredstva se bodo zbirala na zbiralni račun pri službi družbenega knjigovodstva — podružnica Žalec št. 50750-780-2073 krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Braslovče. 10. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo pravočasno obveznosti iz samoprispevka, se zapadli samoprispevek izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravljala davčna služba pri Skupščini občine Žalec. 11. člen Svet krajevne skupnosti Braslovče skrbi za zbiranje sredstev samoprispevka ter upravlja s temi sredstvi. Za izvajanje gradnje objektov iz 1. člena tega sklepa odgovarja poseben režijski odbor. Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo izvajala skupščina krajevne skupnosti Braslovče. 12. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje. Predsednik sveta Predsednik skupščine KS Braslovče KS Braslovče Ivan Fale 1. r. Ivan Hren 1. r. 1290. Na podlagi 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) daje volilna komisija krajevne / skupnosti Braslovče POROČILO o izidu glasovanja na referendumu 24. 6. 1979 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje vodovoda, krajevnih cest, mrliške veže in drugih komunalnih potreb I ' Na območju krajevne skupnosti Braslovče so bili na referendumu 24. 6. 1979 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 1.528 glasovalcev, 2. na referendumu je glasovalo 1.524 glasovalcev ali 99,74 »/o, 3. za uvedbo samoprispevka je glasovalo 1.145 glasovalcev ali 74.94 °/o, 4. proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 357 glasovalcev ali 23,36 °/o, 5. glasovanja se niso udeležili 4 glasovalci ali 0,26 »/o, 6. na referendumu je bilo oddanih 22 neveljavnih glasovnic ali 1,44 %>. II Volilna komisija je ugotovila gornje Izide na podžgi glasovalnih zapisnikov, ki so jih za posamezna volišča predložili volilni odbori. III Na podlagi teh izidov ugotavlja volilna komisija, °a ie za uvedbo samoprispevka glasovala večina ob- čanov, ki imajo pravico glasovanja, in da je na podlagi 11. člena v zvezi s 7. členom zakona o referendumu v krajevni skupnosti Braslovče sprejela odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje vodovoda, krajevnih cest, mrliške veže in drugih komunalnih potreb. Braslovče, dne 24. junija 1979. Člana volilne komisije Predsednik Jelka Kolšek 1. r. volilne komisije Janko Šoštarič 1. r. Filip Lesjak 1. r. POPRAVEK Pri odloku o kompenzaciji proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 25-1179/79 ? dne 31. VII. 1979) je pomotoma izpadel obrazec OKK »Obračun kompenzacije«, ki je takle: Obrazec OKK OBRAČUN KOMPENZACIJE Naziv upravičenca: ..........-...-.................— Naslov upravičenca: ........................-......- Obračun kompenzacije za kruh od........do......1979 Količina Kompenzacija Faktura kruha znesek v kg v din 1. 2. 3. Skupaj izplačilo Zig In podpis poo»>la»čene osebe: Namestnik predsednika Republiškega komiteja za tržišče in cene Aleksander Skratoan, dipl. eee. L r. POPRAVEK Pri odloku o kompenzaciji za mleko (Uradni list SRS, št. 24-1153/79 z dne 26. VII. 1979) je pomotoma izpadel obrazec IKM »Obračun kompenzacije<, ki je takle: VSEBINA USTAVNO SODlSCE 9B SLOVENIJE Stree im. Odločba o razveljavitvi določb sklepov Krajevne skupnosti Dutovlje, s katerimi se k plačevanju samoprispevka zavezane družinske skupnosti 1*** Obrazec IKM OBRAČUN KOMPENZACIJE Naziv upravičenca: ---------------------------— Naslov upravičenca: — ...................—-...- Obračun kompenzacije za mleko od ...do .... 1979 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1228. Odlok o obvezni enotni metodologiji In obveznih kazalcih, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih organizacij In skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti M*4 1229. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o kompenzaciji za meso Juncev in Junic v letih 1911 in 1919 1*57 Zap. št. Faktura Količina v litrih Kompenzacija znesek v din 1. 2. 1230. Odlok o Izdaji nalepnic za motorna vozila, Izvzeta od prepovedi uporabe In omejitve vožnje 1231. Sklep o dopolnitvi sklepa o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov funkcionarjem strokovnih Služb in teles Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov, ki Jih Imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 3. REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI * 1232. Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1919 l458 S Skupaj izplačilo DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ZAVODI Zig in podpis pooblaščene osebe: Namestnik predsednika Republiškega komiteja za tržišče in cene Aleksander Škraban, dipl. oec. 1. r. 1233. Sklep o metodologiji elementov za sprejetje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje od leta 1981 do 1985 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI POPRAVEK V sklepu o določitvi cen za storitve v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 25-1188/79 z dne 31. VII. 1979) se četrta alinea 1. člena pravilno glasi: »— za dela KV šoferja-tiguranta 90« Uredništvo POPRAVEK V odloku o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja pred 16. 4. 1978 (Uradni list SRS, št. 23-1143/79 z dne 18. VII. 1979) se v 5. členu prvi dve vrsti zamenjata tako, da postane druga prva, prva pa druga. Uredništvo 1234. Sporazum o kriterijih za prevoz z rešilnimi avtomobili (Celje) 4461 1235. Sklep o kriterijih za prevoz z rešilnimi avtomobili (Celje) 14C3 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1236. Sklep o ceni za uporabo toplotne energije iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Komunalna energetika Ljubljana (Ljubljana) 1231. Sklep o ceni plina Iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Plinarna Ljubljana (Ljubljana) 1465 1238. Odredba o določitvi najvllje ravni cen (Ljubljana) l48'* 1239. Odredba o določitvi najvlšjib ravni cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine (Brežice) 1240. Sklep o Javni razgrnitvi sprememb In dopolnitev zazidalnega načrta Staro mestno Jedro v Celju (Celje) Stran Stran 1241. Odredba o mejah obmotij, kjer Je obvezen odvoz smeti v občini Celje 1467 1242. statut skupnosti za zaposlovanje občine Celje 1467 1243. Odlok o odSkodnlni zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemlJISČ (Cerknica) 1476 1244. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o priznavalninah v občini Cerknica 1476 1245. Odlok o urbanističnem načrtu krajevne skupnosti Loška dolina (Cerknica) 1477 1246. Odlok o priznanjih občine Cerknica 1477 1247. Pravilnik o podeljevanju priznanj občine Cerknica 1478 1248. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o pooblastitvi Ljubljanskega urbanističnega zavoda in Ko- munalnega podjetja Cerknica za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja (Cerknica) ' 1479 1249. Sklep o določitvi najvlšjlh ravni cen (Cerknica) t479 1250. Odredba o določitvi najvlšjlh ravni cen (Grosuplje) 1480 1251. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Za- gradec (Grosuplje) 1480 1252^ Sklep o določitvi najvišjih ravni cen (Idrija) 1481 1253. Sklep o določitvi najvišjih ravni cen (Kamnik) 1482 USi. Odredba o določitvi najvlšjlh ravni cen (Kočevje) 1482 i255 Kolektivna pogodba o pogojih po katerih sklepajo delavci — državljani Sl'ltJ — delovno razmerje s firmo W(>:tinghouse International Potver Systems Co., Inc, izvajalcem investicijskih del za NE Krško, ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja (Krško) 1483 1256. Odredba o določitvi najvišjih ravni cen (Laško) 1489 1257. Sklep o določitvi najvišjih ravni cen (Lenart) 1489 12v8. Odredba o določitvi najvlšjlh ravni cen (Litija) 1490 •2S9. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ljubljana Bežigrad) 1490 1280. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne In drugih vojn ter za njihove družinske člane (Ljubljana Center) 1491 1261. Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterl- harsko-higienske službe (Ljubljana Center) 1494 262. Odlok o stalnih komisijah Skupščine občine LJub- ijana Center 1495 262. Odlok o spremembi odloka o načinu delegiranja de-iegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slove-nUe (Ljubljana Center) 1497 -81* Odlok o spremembi odloka o načinu delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane (Ljubljana Center) 1497 5- Sklep o izvoutvj sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani (Ljubljana Šiška) 1497 Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti 'detljskih in gozdnih zemljišč (Logatec) 1498 1267. Odlok o ukinitvi sklada za pospeševanje kmetijstva občine Logatec 1499 1268. Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec 1499 1269. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stro- ških komunalnega urejanja zemljišča v občini Logatec 150« 1270. Odlok o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki (Logatec) 1500 1271. Sklep o določitvi najvišjih ravni cen (Logatec) 1501 1272. Sklep o poimenovanju osnovne šole Gornji Logatec 1502 1273. Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega na- črta S-l — za Narodnim domom (Logatec) 1502 1274. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986—1995 z elementi do leta 2000 1502 1275. Odlok o priznanjih občine Mozirje 1503 1276. Sklep o določitvi najvlšjlh ravni cen (Mozirje) 1504 1277. Odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja ter osnovnega zdravstvenog« varstva v občini Piran za obdobje od leta 1980 do 1984 (Piran) 1504 1278. Samoupravni sporazum o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Postojna 1506 1279. Sklep o določitvi najvišjih ravni cen (Sevnica) 1511 1280. Odredba o določitvi najvišjih ravni cen iz pristojnosti občine (Sloxenske Konjice) 1511 1281. Odredba o veterinarsko-sanitarnem redu v klav- nici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov (Šentjur pri Celju) 1512 1282. Sklep o določitvi najvišjih ravni cen (Šentjur pri Celju) 151« 1283. Sklep o Javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta »Blagovna« (Šentjur pri Celju) 151« 1284. Odredba o določitvi najvišjih ravni cen (Šmarje pri Jelšah) 1517 1285. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodno- osvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Vrhnika) 1517 1286. Sklep o določitvi najvišjih ravni cen (Vrhnika) 152» 1287. Odredba o določitvi najvišjih ravni cen (Žalec) / 152« 1288. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Žalec) 1521 1289. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Braslovče (Žalec) 1522 1296. Poročilo o Izidu glasovanja na referendumu 24. 6. 1178 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinan- Stran clranje Izgradnje vodovoda, krajevnih cest, mrliške vele In drugih komunalnih pc treh (Žalec) 1523 — Popravek odloka o kompenzaciji proizvajalcem kruha 15» __Popravek odloka o kompenzaciji za mleko 1524 Stran — Popravek sklepa o določitvi cen za storitve v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane 1524 ~ Popravek odloka o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja pred 16. 4. 1978 (Ljubljana Šiška) 15» s • I \ Izdaja Časopisni zavod Uradni ilst SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blbci — Tiska tiskarna Tone 'rol7'1a,J vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 ;;40 din. inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a. poštni predal 379/VI1 - Telefon direktor uredno* • uprava In knjigovodstvo 20 701, irodaja, preklici In naročnine 23 579 • 21ro račun 60100-001-40323 — Oproščeno proniem davka po mnenju Sek etarlata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. «21-1/72