Primorec i6 izhaja vsaki® Štirinajst d ni j kot priloga ,,Soči<< brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto HO kr.; za tuje države več poštni stroški. ,,Soča*k z „Gosp Listom*' in „Primorcem*1 stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in up ravni št v o je v Tržni ulici (Mercato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo e le iz narodnih krogov. Plačuj i > se: za šesterostopno petit-vr t* enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številko se prodajajo po 2 kr. Rokopisi so ne vračajo
Kipžijsla in olrtniisto ziiornica v Gorici.
I.
Proti koncu tega ali na začetku prihodnjega leta vršila se bo dopolnilna volitev v „k n p č i j s k o in obrtnijsko z b o r-nico“ goriško (take volitve se vrše le vsako tretje leto); zato je treba, da se začnemo pripravljati na nje o pravem času.
Prav potrebno je, da začnemo že zgodaj govoriti o teh volitvab, kajti ogromna večina naših ljudij, kojih se tičejo, se prav nič ne zaveda svojih važnih pravic, katere imajo kot trgovci ali obrtniki do imenovane zbornice in po njej v drugih imenitnih deželnih poslih. Treba je torej vse naše trgovce in obrtnike pripraviti do tega, da se bodo zavedali vseh svojih pravic in se jih tudi posluževali.
Kaj so torej „k n p č i j s k e in o brini j s k e zbornice"? Odgovor: One so zastopnice vseh trgovcev in obrtnikov svojega področja, (pri nas v celi deželi) nasproti višjim oblastnijam; one imajo skrbeti za varstvo in napredek trgovine in obrtnije v svojem območju.
Da jim je to mogoče, dobivajo potrebnih novcev od trgovcev in obrtnikov samih, ki plačujejo za nje neko doklado na eraruo pridobnino ali na „patente"; pri nas znaša ta doklada 8%.
Vsi slovenski trgovci in obrtniki na Goriškem plačujejo torej po 8% doklade za „kupčijsko iu obrtnijsko zbornico" v Gorici! Toda ogromna večina njih še danes ne ve, za kaj plačuje teh 8%, kdo prejema ta denar in za kaj se porablja.
Zakaj pa slovenski trgovci in obrtniki tako malo vejo zn vse to?! Odgovor je čisto priprost: „Zato, ker Slovenci v tem pogledu nismo storili svoje narodne dolžnosti in ker „kupčijska in obrtnijska zbornica" sama tako hoče, da se Slovenec le malo ali nič ne zaveda svojih pravic do uje, kajti njej je le to mari, da Slovenec redno plačuje, njegove koristi pa so jej deveta briga. Kaša „kupčijska in obrtnijska zbornica" se ni prav nič pobrigala za to, da bi tudi slovensko dvetretjinsko večino poučila o svojem delokrogu, kajti njej zadošča, ako ga Furlani in Lahi poznajo; gospoda, ki doslej gospoduje v njej, hoče, da Furlani in Italijani ostanejo za vselej neomejeni gospodarji, Slovenci pa naj plačujejo in molčijo.
Iž njenega dosedanjega delovanja je °čitno, da se bore malo briga za napredek kupčije in obrtnije med Slovenci; ni ji tudi niar, ali slovenska deželna večina kaj izve 0 njenem delovanju. Čemii treba „ščavom" vedeti, kaj se tamkaj sklepa in ukrepa? — Toliko pridneje pa vse pojasnjuje našim Lahom, kajti njim priobčuje svoje sejne zapisnike in druge oglase v židovskem „Cor-^’ieru", ki dobiva za to mastna plačila.
Takega skrajno žaljivega preziranja, da, še več: takega zasramovanja Slovenci ne smemo mirno gledati. Naši trgovci in obrtniki morajo vsi od prvega do zadnjega spoznati važnost „kupčijske in obr’t-n i j s k e zbornice" ter storiti vse možne
korake, da se bo ozirala na njihove stanovske narodne koristi v enaki meri, kakor na laške. Ako je torej slovenskim trgovcem in obrtnikom ljuba lastna boljša prihodnost, porabiti morajo vse svoje moči, da zadobi njihova beseda pri imenovani zbonnci vsaj isti ugled, kakoršen uživajo njihovi laški tovariši.
To doseči je prav lahko mogoče! Treba je le, da vsi trgovci ia obrtniki spoznajo svoje pravic e, kakor morajo vršiti dolžnosti, in da jih tudi izvršujejo, namreč : da se vsi udeleže volitev, ke-dar jih pokliče narodno vodstvo.
Da vsi naši trgovci iu obrtniki spoznajo svoje pravice do „kupčijske in obrl-nijske zbornice", za to bomo skrbeli v prihodnjih dveh številkah „Primorca"; njih naloga bodi, da se teh pravic poslužijo, k o pride čas.
Kako važne so te pravice, razvidno je tudi iz tega, d a t a z b o r n i c a voli dva deželna poslanca. Pomislite: s tema dvema poslancema jih imajo Italijani 11, dočim je slovenskih le 10; Italijani imajo le enega poslanca več, vsled česar imajo deželni odbor v svojih rokah in so v deželni hiši skoro neomejeni gospodarji. — Ali je pravično, da daje Lahom toliko prednost uprav ta „kupčijska in obrtnijska zbornica", ki zastopa dvakrat več Slovencev nego Lahov? Ne, ni pravično! Krivica, ki se nam tu godi, bila bi v neboupijoča, ko bi ne bili večinoma — sami krivi, da je tako.
Vsaka krivica pa se da popraviti in in lahko tudi ta! Gotovo ni zavednega Slovenca med našimi čitatelji, ki bi si ne želel. da se popravi dosedanja krivica. Prvi korak k boljšemu bo ta, da bo vsak čitatelj pozorno čital naše članke, ki bodo sledili, in da se bo po njih tudi ravnal. Torej: pozor in na delo!
Boj za sloveisle jolej Gorici.
Čitateljem našim je znano, da so slovenski stariši z dvemi prošnjami prosili slovenskih ljudskih šol v Gorici; drugo prošnjo podpisali so pred c. kr. notarjem, da ne bo več nikakega dvoma o resničnosti njihovih podpisov; izkazali so 438 pod šolsko dolžnost spadajočih otrok. To število je potem preiskal goriški anagrafiški urad in našel, da povprečno petletno število slovenskih otrok znaša 303; mestni šolski svet pa je sestavil popolen imenik onih otrok, ki so zadnjih pet let hodili v šolo, in to povprečno stavilo je znašalo 356: Toliko naših otrok v Gorici je torej resnično že hodilo v razne c. kr. in zasebne šole.
Na podlagi teh uradnih podatkov sklenil je deželni šolski svet v seji 28. februarja t. 1., da mestni zastop goriški je dolžan ustanoviti 4-razredno slovensko ljudsko šolo v Gorici. — Proti temu sklepu podal je mestni zastop Utok na ministerstvo. Zastopnika roditeljev pa sta poslala tjekaj dve ulogi, ki ste pojašnjevale neutemeljenost onega utoka.
Mislili smo, da v kratkem času dobim o od tamkaj ugodno rešitev, toda mi smo mislili jedno, baron Gauč pa drugo Pravijo namreč, da baron Gauč se strašno boji tožb pri upravnem sodišču, kjer se kaj lahko pogori zaradi kakih — formalnih pogreškov ; zat6 dela baje tako previdno, da že naprej onemogoči vsakoršen le količkaj utemeljen ugovor proti temu, kar je odločil kot zadnja upravna instanca.
Taka previdnost ga vodi baje tudi v zadevi našega boja za slovenske šole. In čujte! Našel je tudi v tej zadevi par formalnih pogreškov, katere treba poprej popraviti, predno se more sklepati o tej stvari.
Čujte te pogreške !
Prosilci so se opirali na §. 19. državnih temeljnih zakonov. Toda šolske oblastnije pri svojih preiskavanjih niso polagale glavne važnosti (Hauptgewicht) na to, ali so prosilci tudi res slovenske narodnosti. In še le na tej podlagi bi šolske oblastnije mogle dognati, ali je v Gorici toliko otrok slovanske narodnosti, da je ustanovitev slovenske ljudske šole opravičena.Podatki mestnega anagrafiškega urada uiso veljavni, ker ta urad ima v svojih raz-kazih 1« — čujte'- _ občevalni jezik, a pri ustanavljanju šol v drugih jezikih odločuje narodnost.
Tudi podatki, katere je zbral magistrat, ko je klical prosilce k sebi, niso veljavni, ker p o p r a š e v a n i šobili lepo te m, kak jezik govore, ne pa, k a k e narodnosti da s o.
Drugi pogrešek je ta, da o prošnji, katero so stariši ali njih namestniki podpisali pred notarjem, se ni vršila nikaka uradna preiskava.
Zaradi teli dveh pogreškov nalaga preskrbno naučno ministerstvo, naj se vsi prosilci pokličejo pred posebno komisijo, kjer naj izjavijo, kake narodnosti s o. Poprašajo naj se tudi o svojem poslu, stanovanju in pa koliko časa se že nahajajo v tej šolski občiui; konečno naj se dobe imena in rojstni dnevi onih otrok, za katere se šola prosi. (Vsi ti podatki so že jasno zabeleženi v prošnjah in deloma tudi v poročilu mestnega šol. sveta!) Kak6 naj se to izvrši, poslalo je ministerstvo posebne formularje, ki naj se izpolnijo in ministarstvu dopošljejo.
Konečno je še potrebno uradno dognati, da je goriško mesto 5-8 kilometrov oddaljeno od slovenske šole v Starigori. Ako bi kak ud komisije dvomil o tem, naj se pot uradno premen; ako se daljava pokaže manjša od 4 km, opiše naj se kakovost poti, ki veže Gorico z ono šolo.
Ko se vse to izvrši, naj deželni šolski svet iznova razsodi v tej zadevi.
Ali ste slišali? Zdaj smo, hvala Bogu in Gauču, tam, kjer smo bili pred dvemi leti. Ves boj začne torej od začetka! Hvala lepa!
Vse uaše opazke bile bi nepotrebne. Častiti čitatelji jih bodo delali sami še hujših, nego bi si jih mi upali zapisati. Zato modro križ čez usta!
Razgled po svetu
Avstrijske novice. — (Zdravniška zbornic a) za Dalmacijo s sedežem v Zadru je potrjena. Tudi goriško zdravniško društvo je izreklo že večkrat željo, da bi se tudi v Gorici ustanovila enaka zbornica.
—	(Državni z b o r). Začeli so pasji dnevi, ko miruje marsikako politiško delovanje. Časopisje pa mora imeti vedno dosti gradiva, da namaže določeno število stranij. Zato mu je prav dobro prišla novica, da vlada misli razpustiti državni zbor. Mi dvomimo, da bi se vlada odločila za tak brezuspešen korak. Saj je storila to tudi 1. 1891., a kaj si je pomagala? Še slabše čase je doživela/ Zaradi nas Slovencev naj naredi, kar hoće! V Avstriji so v obče nastopili pasji časi, od katerih ne pričakujemo nič dobrega. Ako si bomo sami pomagali, pomagal nam bo tudi Bog — a dalje ne sega narodna prislovica!
Hrvaško. — (V Belgrad) je šlo kakili 50 hrvaških učiteljev in učiteljic k zborovanju srbske učiteljske zaveze. Srbi so jih oduševljeno sprejeli in ves čas vladala je med njimi najlepša sloga. Dal Bog, da bi taka sloga objela vse Hrvate in Srbe!
—	(Hrvaška vlada) namerava zgraditi ob klasno ležečih Plitvičkih jezerih velik hotel s 60 sobami za tujce. Podpirala bo tudi zasebnike, ki bi tam okoli gradili kake vile. S tem hoče vlada vabiti tujce v deželo.
—	(V Zagrebu) so začeli v torek teden vsi zidarski delavci štrajkati, to je: zapustili so vsi nakrat delo. ker jim podjetniki in gospodarji niso hoteli zboljšati plačila.
—	(Pevsko društvo ,.Kolo“), ki je šlo iz Zagreba v Dubrovnik k veliki Gun-dulićevi slavnosti, je potrosilo okroglih 4000 gld. za potovanje.
Zunanje države. — (Na Bolgarskem) imeli so volitve za Sobranje; zmagale so vladne kreature; le 9 je opozicijona leev. — Metropolit Klement je bil obsojen na več let ječe zaradi neke prepovedi v cerkvi. V celi obravni so igrale glavno ulogo — krive priče. Taka je Stambulova pravica.
—	(Na Srbskem) se še vedno vrši preiskava proti bivšim ministrom in regentom.
—	(Na Augležkem) pripravljajo se čudne razmere; 350 tisoč delavcev v pre-mogokopih je sklenilo, da nakrat ustavi delo. Uzrok takemu sklepu je ta, da so gospodarji sklenili znižati mezdo, ker je cena premogu padla.
—	(Francija) je imela velike sitnosti v Siamu (Afrika), ker so Sijamci napadli francoske podanike in naredili jim velike škode; tudi pobili sojih veliko. Razpor se je poravnal s tem, da država Sijam poravna vso škodo, plača 3 milijone varščine in odstopi okoli 140.000 štit jaških milj sveta.
—	(V Argentini) v južni Ameriki, kjer je veliko naših ljudij, nastala je zopet revolucija. Vlada ima malo moči. Vsak dan vršč se krvavi poboji med ustaši in vojsko.
___ Goriške novice
Osebne Vesli. — C. kr. avskultanti dr. Giacomelli, Fon In Pancrazi premeščeni so iz Gorice;: prvi pojde v Volovsko a drugi v Rovinj. (Zakaj ne narobe? Torej Slovenec mora iti med trde Lahe, ki sovražijo vse, kar ni laško, Italijana pošljejo pa med Slovane!); tretji je namenjen za Piran, a se brani iti tjekaj, kar se hm najbrže posreči.
Gosp. Franc Pavlin, c. kr. inženir v Trstu, imenovan je inženirjem pri stav-binskem uradu deželne vlade kranjske. Gospod Pavlin je Gorenjec iz Podbrezja.
..Gospodarski Lisl“ št. 7. bil je priložen „Soči“ danes talen. Opozarjamo na razpis dveh prav dobrih štipendijev po 250 gld. za kmetijsko učilišče in vrtnarsko šolo v Moil-liiuju. Kdor ima pripravne sinove, naj nikar ne zamudi, poprositi za enega teh štipendije v !
,.Sfoginett šole. — Načelništvo „Sloge" je že naznanilo višjim šolskim oblastim, da s prihodnjim šolskim letom se otvori v ulici Barzelini četrti razred — in sicer samo za dečke 2. in 3. šolskega leta.
Za to naznanilo je takoj izvedel tudi „Cortiere", ki ima v mestni hiši zanesljive poročevalce, ter opozarjal mestne očete na nevarnost, ki preti „italijanstvu" našega mesta. Ob enem jih je rotil, naj prav gotovo otvorijo one šole, ki so bile sklenjene v mestnem zastopa,kajti odložitev bila bi popolno izdajalstvo domovine. — Mi odgovarjamo, da mestni zastop je sicer sklenil, vstanoviti nekaj novili šol, a deželni šolski svet doslej še ni odobril onega sklepa. Na utok pa, kateri smo priobčili v predzadnji štivilki, je povsem nemogoče, da bi višje o-blasti potrdile oni nezakoniti sklep.
Zaušnica v kavarni V — Občudovani naš rojak g. deželni svetovalec Jos. G o rj n p z Viha pri Kanalu je pravni svetovalec in jako delaven oeb rnik laškega denarnega zavoda „Banca cooperativa". Zaradi neke društvene zadeve sprla sta se z dr. Maranijem v glediški kavarni tako hudo, da je Gorjup
—	govorijo po mestu — prejel zaušnico od Maranija. Mi nismo bili poleg in ne vemo, koliko je resnice na tem; vemo pa, da je ta novica zbudila veliko živahnega smeha po mestu.
Tržne cene. — Kava santos 152 do 156, sandomingo 164, portorikn 176 do 188.
—	Sladkor 42. — Petrolij ll3/*. — Riž od 14 do 23.
Gospinsko podporno društvo rdečega križa izdalo je svoje letno poročilo za I. 1892. — Dohodkov je bilo gld. 1008: 85, izdatkov pa gld. 927 : 74. Vse imetje znaša gld. 9939.49.
Sežanska podružnica (predsednica gospa M. MahorčičeVft) imela je gld. 525.64 dohodkov in gld. 523-60 izdatkov; njeno posebno imetje znaša gld. 1472 04.
Tolminska podružnica je lani nekoliko zaspala, kar je pa povsem naravno, ker tam se je lani ustanovila ženska podružnica sv. 0, in M., ki izborno posluje, kar dela veliko čast tolminskemu narodnemu ženstvn. Kita sama taka ženska podružnica pa je za nas Slovence večje važnosti nego sto gospinskih podružnic.
Zamenjava nolarskih mesi — Gradiški notar g. Aristid Costautini je srčno želel priti v Gorico. Ali kako?! Naravnim potom šlo bi težko ali pa bi utegnilo postati celo nemogoče. — Našel pa je drug način, ki mu je izpolnil željo. Pridobil je namreč starega g. Petin e 11 a, da je ž njim — menjal notarsko mesto. Ministerstvo je pre-membo dovolilo in g. Costantini pride 16. t. m. v Gotico. Ali pojde tudi PerThello v Gradišče. je še uprašaiije; in če tudi pojde, dolgo ne bo posloval tam doli.....
Ne bomo preiskovali, kako pogodbo sta naredila gospoda med sabo; trd'Ut o pa, da g. Perinelli ni na škodi zaradi te spremembe, g. Costautini pa tudi ne, ker usedel se je na stol, po katerem je že dolgo hrepenel. — Ako bi bil g. Costantini vešč slovenskem« jeziku, mi Slovenci bili bi zado-vojjni, da je ta mlajša moč nadomestila
starejšo, a ker slovenščine ne pozna, zato protestujemo proti temu, da se notarska mesta v Gorici začenjajo popolnjevati na tak nenaraven načini!
Slovenščina vjgoriških cerkvah. — Neki priprost delavec izpod Turna poslal nam je sledeče „cerkvene zapovedi za Slovence v Gorici" :
1.	Bodi vsako nedeljo zgodaj zjutraj pri sv. maši in potem p o m a š i pri božji besedi, ko Furlani cerkev zapuste.
2.	Kedar je pri sv. Roku m e d mašo furlanska propoved, čakati moraš in poslušati, če tudi ne razumeš.
3.	Slovenci pod župnijo sv. Roka pa morale poslušati furlansko propoved, aki* hočete, sploh biti pri sv. maši, in potem ostati vsi še pri slovenski prepovedi, sicer jo gospod župnik opnsti, ako vas bo premalo ostajalo v cerkvi, ko Furlani odidejo".
K temu dopisu dostavljamo, da se slovenskim prebivalcem v Gorici obtežuje poslušanje besede božje in — rekli bi — skoro goni pogubni brezbrižnosti v naročje. Ako Slovenci morajo ostati v cerkvi, ko se m e d mašo furlanski ali laški propoveda, koliko njih ima toliko časa ali vsaj toliko gorečnosti, da počaka še slovensko propoved po sv. maši, ko Furlani odidejo, da jim ni treba slišati slovenske besede?! Vrhu tega prodira čedalje bolj prepričanje, da Furlani in Italijani dobivajo v cerkvi vse mogoče ugodnosti, dočim se s Slovenci postopa zaradi občutnih laških živcev jako mačehovski. Tako prepričanje še bolj pospešuje malomarnost do take božje besede, ki se razlaga po sv. maši. Treba bo torej nekaj storiti, da ne bo trpela sv. stvar. Časi se spreminjajo iti mi moramo za njimi/
Napad na tri Slovence v Gorici. — Prejeli smo sledeče poročilo: V nedeljo 16 t. m. zvečer spremljali so Franc in Josip Trnovec ter Blaž Milost nekega sorodnika na kolodvor. Da bi se hitreje vrnili v mesto, stopili so v tramvaj. Kmalu na to poprosi g. Quain, zapisnikar pri c. kr. državnem pravdiirštvn. Josipa Trnovca ognja, da prižge smodko. Toda Maranijev pisar Ippavitz (torej „puro sangite"!) upihnil je dve žvep-lenki zapored, potem pa rekel Quaiu-u, naj ne jemlje ognja od „ščavov". (Denar pa ta renegat vendarle sprejema tudi od „ščavov", ki zahajajo — žal! — v Maraiiijevo pisarno). Franc Trnovec nagovori brata in svaka Milost, da so zapustili tramvaj, češ, da v tej družbi ni dobro biti. Toda za njimi jo ude-rejo tudi nekateri Lahotički. ki začno pretepati imenovane Slovence. Milost je ušel v kolodvorsko poslopje, Josipu Trnovcu so prey bodli z nožem ustnice, da se je zgrudil na tla, Francu Trnovcu pa so prebili glavo na temenu in vrli senca.
— Ko so takč opravili svoj posel, do-šel je redar, govoril nekaj z napadovalci in potem — za nameček — zgrabil vsega krvavečega Franca Trnovca ter gnal ga na redarstvo. Od tam so ga odpeljali v bolnico, kjer so mu zašili rane. — Ali se vrši kaka preiskava, ne Vemo."
Tako poročevalec, ki pravi, da za vse to, kar je pisal, ima več prič.
in take vandalizme počenjajo goriški kultumnosci v mestu, pred očmi občinstva in redarjev! Upntšarnn: Kaj bi delali naši Lahi, ako bi bili kaki Italijani napadeni in napadovalci Slovenci?! Joj, to bi bilo Upitja po vsem lahonskem Izraelu In slovenska surovost slikala hi se v strahovitih barvah. Koriečno bi se iz vsega izcimil še kak „dogovorjeni napad", priče bi se gotovo našle, in ero Slovence pred porotniki, kjer seveda silovito gorijo! Take čase smo doživeli v Gorici! Nuš urednik ne gre iz hiše brez samokresa s 6 krogljami. Ta slu-
čaj nam je zopeten očiten dokaz, kako potrebna je taka previdnost!
Ko je „Rinnovamento“ prvi le na kratko omenil ta dogodek, poslalo mu je glavarstvo popravek, češ, da ta napad ne gre pripisavati narodnemu fanatizmu na rovaš. Ker glavarstvo ni imelo nikakega opravičenega uzroka, utikati se v to zadevo in siliti uredništvo po §. 19. t. z., da sprejme njegov popravek, zatč bo o tem govora še na merodajnem mestu.
Požar v Solkanu. — V nedeljo so bili Solkanci Židane volje; imeli so ples, kjer se je sukalo tudi veliko Goričanov in drugih okoličanov. — Tudi Solkanec Anton Jug šel je s svojo zakonsko polovico „gledat godce11. Proti peti popoldne se je nakrat raznesla govorica tudi na plesišču, da pri Jugu gori. In resje že gorelo; začelo je —v drugem nadstropju. Pravijo, daje bila slama tikoma pri dimniku; tam se je imelo,. — Prihitelo je v hipu silno veliko ljudstva h go-i'eči hiši, toda le gledat in ne delat, kajti gasiti ni bilo mogoče. Pomisli, ljubi čitatelj, da velika županija solkanska nima gasilke, brez te pa je gašenje skoro nemogoče. Da so imeli gasilko, pomorili bi bili ta ogenj od začetka v petih minutah. Tako so pa gasilci morali gledati v ogenj in paziti, da sosednje hiše ne zagorijo. Rešili niso nič ! — Kolikor denarja so Solkanci zavrgli pri novih zvonovih, imeli bi lahko prav izvrstno gasilko! — Pogorelec je bil zavarovan pri tržaških društvih Generali in Adriatica za blizu 2000 gld.
V Grgarju vršile so se v sredo občinske volitve, pri katerih sta se borile dve stranki za prvenstvo. Zmagala je na vsej črti združena ravniško-grgarska bolj zavedna narodna stranka. Županom bo izvoljen najbrže zaveden Slovenec g. J. D o 1-J ak.
Rinaldini častni meščan. — Mestni zastrp v Tržiču izvolil je v zadnji seji c. k. namestnika viteza HnKiUUnija častim meščanom, ker je baje on pripomogel k temu, da se lurlanska železnica v Tržiču zveže z južno in ne v Ronkah. — V istej seji je bilo sklenjeno, da se tržiško mesto upiše kot član v » Rego Nazionale“.
C. kr. okrajni zdravniki. —- Dr. Aleksander Zencovich (Ceukovič) premeščen < je iz Sežane v Gorico; v Sežano pride dr. hran Jase hi iz Pazina; za Pazin je bil imenovan dr. Gvido vitez Reden; v Tolmin pa pl ide dr. Ranislav Gal las c h.
Strela. Dne 27. t. m. popoldne udarila je v Šempasu strela v neki dimnik, ko je gospodinja v kuhinji kuhala kosilo. Škode ni naredila nikake, le gospodinjo je tako hudo omamila, da se več časa ni zavedla. Otrokom, ki so bili tudi poleg, ni storila nič žalega.
Nove zemljiške knjige za šem pasko županijo so dokončane. Za morebitne pritožbe Slede lastninskih pravic je čas do 31. julija 1. 1894 — Razglas, ki to naznanja, razobtttn je pri okrajnem sodišču samo v ita -Ujanskem jeziku !
Trtna uš se čedalje hitreje širi po naši deželi; Glavarstvo naznanja, da so jo zasledili že v Š. Tomažu pri Ajdovščini. Iz one občine ne smejo izvažati ni kaki h poljedelskih, pridelkov. — Sadite amerikanske trte-1
Uprava c. kr. ffirlfcusktb1 železnič se*
stavila se je; dr, Ljudevit Pajer-pL Mihi« riva iz Gorice,, predsednik; dr. Ern. Tre-visan iz Tržičaj podpredsednik; dr. IsicUi Bing z Dunaja,1 tajnik; svetovalca. Anton1
Dreossi iz (jerriajaua in Ivan Stabife ii Oglej«;
Mladeniči nabrežinski priredijo v nedeljo dne 6. avgusta ples v prostorih g. I. Tanceta, pri katerem se razvije njih nova narodna zastava. Na večer bo razsvetljava in prižigali se bodo umeteljni ognji.
Pri plesu bo svirala godba iz Mavhinj. Začetek ob 1. uri popoludne.
Iz Sežane piše neka rodoljubkinja : Tako krasnega in slavnega dne še ni doživela naša Sežana, kakor je bil dan 26. julija! Ganljiv je bil prizor, ko je došel vlak z ljubimi gosti. Oko mi je rosilo, videči toliko navdušenost. Tu ukusno oblečena gospa, tam preprosta kmetica, tu kmet, tam gospod : vse je bilo jednega duha, vse je privedla v Sežano jedna in ista misel. Nad vse pa me je ganila velika udeležba s strani prečastite duhovščine. Ne, ni se nam treba bati za svojo bodočnost, dokler imamo tako duhovščino na svoji strani] To so stebri, katerih ne upogne noben vihar. Slavnost opiše spretnejše pero, a nekaj mi morate že dovoliti, da naglašam. Pretresla sta nas do srca pozdrav prečastitega prvosednika To m o Zupana in pa poročilo g. tajnika Žlogarja. A naša navdušenost je prikipela do vrhunca, ko je bil odbornikom izvoljen prečastiti gosp. Koblar. Vse ga je hotelo videti! Za tako duhovščino gremo kamor-koli hoč«, bodisi v smrt. Katero zavedno žensko ne bi ganilo do solz, ko vidi, da smemo tudi me mej take može. ? ! Dosedaj prezirane in malo cenjene doletela nas je pohvala od uzor-moža. To je nenavadna čast in sreča za nas. Zato pa, drage sestrice, skrbimo vestno, da bodemo tudi v bodoče vredne take polivale od strani vodstva naše družbe, katero naj Rog poživi!
Pazile ka] podpisujete! — Na našo vest pod tem naslovom v zadnji številki javlja nam prizadeti g. B. , da on vselej ljudem razloži pogoje svoje tvrdke, katero zastopa, in da natančno zabeleži vse pogoje, kakor se dogovori s stranko. Ako je pa komu pozneje žal, da ni naročil drugačnega blaga, ni krivda agentova. — iz tega sledi nov nauk : vsakdo naj dobro premisli, pre-diu> kaj naroči; pozneje je. premišljevanje prepozno!
Porotno sodišče. — Jesen-ko porotno zasedanje začne 15. septembra; predsedovali bodo predsednik Sbisš ter svetovalca Flegar in Goriupp. — Takrat se bo nadaljevala tudi obravnava proti bivšemu uredniku Riunovamenta, ako se dr. Braun ne premisli in tožbe ne odtegne.
Iz Bolen nam poročajo, da se je tamkaj ustanovila s 1. t. m. pošta med Bolcem in bližnjo Čezsočo. Pisma in druge pošiljatve se bodo pošiljale v Čezsočo na državne stroške, dočitn je doslej moral vsakdo hoditi ali pošiljati v Boleč na pošto.
V KrižleVriii na Hvvašketh je višja kmetijska in gozdarska šola, katero je zadnji čas obiskoval tudi mladenič Ivan Č e f ti t a iz Šempulja pri Sežani. Te dhi je dovršil svoje nauke — z odliko. Lepo to od mik-dega Ki ašeVca! Naj bi natil vši naši mladi rojaki delali na tiijeirt Pako čast'!
S Krasa, 31 julija. — Gospod urednik!
Prilagam Vam razsodbo' komeškega 6. kr. okr. sodidčaj iz katere lahko razvidite; daje bilo vsled pritožbe c.-k. žandarmerije obsojenih 48 oseb radi zažiganja sv. Ivanskih kresov na 24 ur zapora. Nikakor ni pri zažiganja kresov i»kijučena nevarnost požara, a le čadom se čudimo; da' tw — pri knji priliki se ni še nikdar prigodiln.‘< kaka nesreča — postopa 'sl. c* k. žandarmerija1 tako strogo, med tem ko podpir*1 streljanje, idejo tudi -stare navade. Prejšnja- in prav nova' domača zgodovina vft' poVedati mftogO žkA
lostnih nesreč pri brezumnem streljanju s topiči in to se žalibog trpi od strani slav. c. k. vlade in njenih podrejenih činiteljev, da izpodriva kresove, kateri niso še ozvočili nesreč. Komu je na poti ta stari slovanski običaj ?!
Opazovalec.
Dostavek uredništva. — Iz umljivih uzrokov smo prečrtali nadaljne stavke. — Čudimo pa se priloženej razsodbi, ki obsega dve obširni strani in je — nemška. Komaj smo jo pretuhtali! Da je nihče obsojencev ni razumel, stavili bi glavo! — Tak6 se pri naših uradih spoštuje jezik naroda, med katerim poslujejo/ Ali Slovenci res nismo za drugega nego da plačujemo davke v denarju in krvi?
Dajerazsodbanemška,zakrivil je javni tožnik, ki je tožil po nemški. Toženci bi v takem slučaju morali protestovati proti nemški tožbi.
Nemščina pri nas ni deželni jezik, zato ne more biti tudi sodni jezik. Zakaj pa so Italijani toženi vselej v italijanskem jeziku ? Kdor je torej tožen od javnega tožnika v tujem jeziku, naj se uprč takemu početju in nai zahteva slovensko tožbo. Ako ne bo uslišan, naznani naj tak slučaj nam, ki poskrbimo, da se pritožba ponovi na merodajnem mestu in na primeren način.
Divača, 25. julija 1893. — Novo šolsko poslopje). — Tukaj imamo staro šolsko poslopje, sezidano leta 1838., ki ne ustreza niti pedagogiškim, niti zdrav stvenim zahtevam; tudi šolska soba je glede vedno rastočega števila učencev nekoliko pretesna.
Da se vsi nedostatki zatrč, prosil je tukajšnji krajni šolski svet slavni c. kr. okrajni šolski svčt v Sežani, naj bi se kakor hitro mogoče postavilo novo šolsko poslopje in njega šolski vrt.
Vsled te prošnje prišel je učeraj v Divačo blagorodni g. c. kr. okrajni glavar S i m.č i č, kojega sb pričakovali p. n. gg. udje krajnega šolskega sveta, kakor tudi posestniki gospodarskih svetov Divača in Ležeče.
Ugibalo se je na vse strani za prostor, na katerem bi stal novi hram veri in ljudski izomiki. Težka uganka za Divačo, kjer so tla na lepših krajih precej draga, ker si tukaj tujci zidajo nova poslopja!
Drirtierna tla bi bila precej diaga, in mogoče je, da bi se bilo zidanje za nekaj let odložilo samo radi pomanjkanja potreb-' hib tal.
Ali, glej! Med ugibanjem se je približal komisiji tukajšnji posestnik g. Adolf Suša in podaril popolnoma brezplačno slavnemu c. kr. okr. šolsk. svetu na svoji senožeti, ležeči ob državni cesti , Divača-SenožeČe, toliko tal, kolikor jih bode treba za šolsko poslopje z vrtom vred.
Ker je ta prostor za to povsem primeren, zahvalijo plemenitega darovalca g. okrajni glavar, kakor tadi drugi udje komisije s prav toplimi besedami; navzoči g. učitelj mu pa z ganjenimi besedami obiju-buje, da ga vpiše v šolsko kroniko kot naj-zhamenitejšega dobročinitelja tukajšnje šole.
Naredili smo zapisnik glede na to Važno darilo in se dobre volje razšli.
Hvaležni Divačani in Ležečani kličemo preblagemu darovalcu: „Slava Vam, gospod Adolf Suš n. dokler bo Divača stala! Dog Vam plati! Spomenik, ki ste si ga postavili s svojim blagim Činom, ne podere .nobena zemska sila".
Dostaviti je še, da bi bil g. Adolf Suša za darovani prostor, 900 m3, lahko prejel 600 gld., ko bi ga bil komu prodal. Živio kraški mecen!
A v i n;
Ostala Slovenija
Trst in Istra. — (Tržaško mesto) bo imelo prihodnje leto 147.700 gld. več stroškov nego dohodkov. Ubogi davkopla-čevelci!
—	(Na kolero se skrbno pripravljajo tudi v Trstu; bolnišnica za take bob nike je že pripravljena. Upajmo, da ostane prazna.
—	(Pitne vode) še vedno nimajo v Trstu. Komisije so požrle že ogromne svote tisočakov, preiskovanja in proučevanja se vrše že veliko let, vode pa le še ni in je tako kmalu tudi ne bo. Zalog ki je bil dovoljen za to preiskovanje, kmalu poide, kakor je povedal občinski svetovalec GU.i-ringer v zadnji seji mestnega zastopa.
—	(Tudi tržaška okolica) trpi na nedostajanju pitne vode. V zadnji seji mestnega zastopa pa je dobil stavbinski urad nalog, naj izdela splošni načrt za pre-skrbljeuje okolice z vodo. Najprej pridejo na vrsto Opčine, kjer se zgradi vodnjak, ki bo stal okoli 3000 gld.
—	(O b d a č e n j e mesa) zdelo se je nekaterim tržaškim mestnim očetom naj-, boljše sredstvo, da bi se napolnile prazne
mestne blagajnice. Toda drugi mestni zastopniki se po vsej pravici upirajo takemu novemu obdačenju, ker s tem bi bilo najhuje prizadeto revno ljudstvo. Nasproti temu priporočajo, naj se nekoliko huje pritisnejo bogatejši ljudjč, n. pr. obdačijo naj se nekoliko bolj stanarine nad 300 gld., poviša naj se davek od dohodkov, obdačijo naj se biljardi, kvarte, glasovirji, kolesarji iz kar je še takih športov.
—	(Redarstvo ali policija) v Trstu je v državnih rokah; za vzdrževanje pa pripomaga tržaško mesto s 46% vseli potrebščin. Ker pa Dunaj doplačuje za vzdrževanje c. kr. redarstva le 25% vseh stroškov, zato bo prosil tudi mestni za-stop tržaški vlado, naj se postavi Trst v tem oziru v enako razmerje z Dunajem.
—	(„Narodni Dom“) namerava zgraditi „Narodna Čitalnica'1 v Medulinu (Istra). Čitalnica na Reki darovala je v ta namen 50 gld.
—	(Tržaška p os oj il n i ca) je imela v prvi polovici leta skoro 50.000 gld. prometa.
—■ (Mestni z a s t o p tržaški) skle-nil je ustanoviti zopet nekoliko laških šol v slovenski okolici. Nabergoj in Sancin sta se odločno uprla takemu sklepu, a lahonska svojat na galerijah je silovito tulila, da niti govoriti nista mogla. — Tako smo Slovenci 'urez obrambe! Nemške in laške šole ustanavljajo se brez potrebe, slovenskim šolam se pa delajo tisočere ovire. (Glej članček „Boj za slov. šole v Gorici" na prvi strani).
Kranjsko. — (Kranjski N e m c i i n nemškutarji) izdajali so posebno glasilo „Laibacher Wochenblatt“, ki se je pa tiskal v Gradcu, ker v Ljubljani ga ni hotela tiskati nobena tiskarna. V soboto je pa ta list poginil za sušico. Naj počiva v miru!
—	(C. kr. obrtne šole v Ljubljani) prav uspešno napredujejo. V strokovni šoli za lesno obrt bilo je v štirih tečajih 55, v javni risarski šoli pa 47 učencev. V čipkarski šoli bilo je 30 učenk in 22 hospitantinj; med temi je bilo 45 Slovenk, 13 Nemk, 1 Hrvatica in 2 Boljki. Vodja tem zavodom je g. prof. Ivan Šubic.
—	(Ljubljansko redarstvo) dobi odslej vse jednake sablje, česar doslej ni bilo.
—	(Vipavska Č i t a 1 n i c k) priredi 15. t. m. veselico v proslavo sloven-
skega dobrotnika kosp. Jos. Gorupa, ki je oživil prepotrebno dijaško dsuštvo „R a-dogoj". Čisti dobiček veselice izroči se imenovanemu društvu. Petje bo vodil znani glasbeni veščak g. Dekleva.
— (Na Dolenjskem) imeli so hude povodnji; tudi dela pri novi železnici so trpela.
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vHAkovrHtne voščene sveče, in vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te
— (Tridesetletnica) „Narodne Čitalnice" v Kranju vršila se bo 13. t. m.; slavnost obeta biti velikanska.
sveče
Anton Koren, trgovec s porcelano in razno-
Iz Koprivnika na Gorenjskem: „Vabilo in vspored slavnosti stoletnice župnije Koprivnik in nje prvega duhovnega očeta Valentina Vodnika v nedeljo dne 27. avg. 1893. 1. Ob 10. uri dop. sprejem došlih č. gostov na Koprivniku. 2. Ob ll. uri dop. cerkveni govor č. g. Janeza Ažman-a, župnika gorjanskega, in potem slovesna sv. maša, pri ka-terej pojo bohinjski pevci. 3. Po sv. maši slavnostni govoi g. profesorja Levca in odkritje spominske plošče. 4. Skupni obed. 5. Ob 5. uri popoldan od hod na Boh. Bistrico. 6. V ponedeljek izlet k Savici. Posebna vabila se ne bodo izdajala. Obed oskrbi g. Matej Bevc, poštar in gostilničar na Boh. Bistrici. Kdor se hoče udeležiti skupi ega obeda, naj pošlje g. Bevcu vsaj do 18. avg. 1 gld. 50 kr. Slavnost se bo vršila pri vsakem vremenu. K obilni udeležbi vljudno vabi	odbor.
vrstnim posodjem v Gosposki ulici.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Keja
krčmar „Alla Colomba" za veliko vojašnico na desnem voglu v ulico Morelll, toči domača vina in ima
Dr. Henrik Xoč, nam Goričanom dobro znana oseba, postal je nakrat predmet skrivnostnim časnikarskim pisarijam. V torek teden je namreč nakrat popustil uredništvo „Laibacher Zeitung“-e in popihal jo s prvim vlakom proti Dunaju. Toda v Celju so ga morali prenesti v bolnišnico, ker je bil ves porezan in ranjen. — Nekateri listi so takoj razbobnali v svet, da hudobni Slovenci so porezali tega slovečega Germana; drugi pa so pomirili razburjene nemške živce z novico iz peresa Noetovega svaka, da Noč je sam kriv svoje nesreče, ker kot velik ljubitelj proste narave ni hotel ostati v kupeju, pač pa je šel iz voza na stopnice, od kjer je v Celju padel na tla in se ves pobil. — Ne prvo ne drugo ni resnično. Kaj je res, tega pa mi ne bomo pripovedovali; le toliko izdamo, da je dr. Noč res silil iz voza na prosti zrak, katerega je silno potreboval, a ker so šipe nepredirno telo, razbite pa
režejo, zato.....se je zgodilo, kar se je
zgodilo in o — čemer dr. Noč noče ali ne more dati natančnejših pojasnil.
Štajersko. — (Pevska slavnost v Mariboru) 6. t. m. obeta biti velikanska. Iz Ljubljane pojde poseben vlak tjekaj. Petje bo vodil g. prof. Gerbič iz Ljubljane.
Koroško. — (V Slov. Plajbergu) vstanovil je učitelj Gabron slovensko — nemško pevsko društvo. Zakaj nemško ? !
— (Ob Vrbskem j e z e r u) je letos prav živahno, kajti tujcev je tamkaj n. pr. v Porečah, v Vrbi, na Otoku, pri Što-sirju itd. prav veliko.
— (N e s r e če). V Labudnici je utonil železniški delavec Rumpolt. — V Kampu je prišel pod seneni voz hlapec Lojze Haid in se zadušil. — Na Gozdanjah je utonil neki deček. — Zadnji „Mir,, poroča o velikih škodah, katere je napravila toča po Koroškem. Ubogi kmet!
DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
ta Hraiisti
čevljar
preselil se je v gledališko ulico št 15.
Ivan Kavčič
veletržec na Konta ima zalogo
STE1NFELDSKEGA PIVA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrohij.
Iranc Jakil
na sredi Itastelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Dekleva
veletriec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domača rina
bela ia črna istrijanska
ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici.
Prodaja na debelo
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici
Peter Kirsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4.) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in liaravna vina.
Dništaa krčma
Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličan-ska vina.
1. Gej
gostilničar
v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
Karol Drašček
pek
Riva Corno št. 4. v Gorici. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva11, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belve-dere št. 9, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d'oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blagč, reže in vklada šipe v okna, reže in napravi j a okvirj e za zrcala in podobe.
Martin Pomj
civilni in ■vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo bla-ya za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Jožef Novič
krojač
v Gosposki ulici št. 13.
Kavarni
descou v ulici „Oaserma1', glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisov v raznih slovanskih jezikili. -Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.
tovarna
oljnatih barv, Arnežev, lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Reseljeve ceste št. 41 v lastni hiši in fili-jnlaiSlonove ulice št.10-12.
Anton Zaprjan
v Zvezdi v Ljubljani
(v hiši „Matice Slovenske “) ima prodajalnico šolskih in drugih knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.