GLAS teto XLVm - št. 99 - CENA 110 SIT Kranj, torek, 19. decembra 1995 Nova ponovčna peč v jeseniški jeklarni Jesenice, 16. decembra - Minulo soboto so v Železarni Jesenice slovesno odprli novo ponovčno peč, s katero se bodo proizvodne kapacitete jeklarne povečale za 10 do 15 odstotkov. Celotna investicija je vredna od 5,5 milijona mark, v Acronijn pa že Dačrtujejo izvedbo novih investicij, kot je npr. obnova vroče valjarne v vrednosti 17 milijonov mark, v sodelovanju z idrijsko Rotomatiko pa bodo na dvorišču tovarne postavili skupni obrat za proizvodnjo lamel. VEČ NA 11. STRANI! • S. S. GORENJSKI GLAS na obisku v PODLJUBELJU Kraja Sv. Ana ni več, "Šentunčani" pa so še Nekaj pravih domačinov se je zbralo na sobotnem pogovoru v skoraj 150 let delujoči gostilni Ankele, tam pa je vse gostoljubno sprejel Dragan Njegovan, ki je lokal prevzel pred dobrim desetletjem. STRAN 6 Severjeve nagrade '95 $kofja Loka - V nedeljo zvečer je bila na Loškem Odru vsakoletna svečana podelitev nograd Sklada Staneta Severja. Tokrat še nekoliko bolj svečana, saj nagrada letos praznuje g$> letni jubilej. Ob tej priložnosti se je zbralo kar precej prejšnjih dobitnikov te najvišje, kta 1971 ustanovljene nagrade za gledališko ustvarjalnost pri nas. Pobuda za ustanovitev sklada je prišla iz škofje Loke, sklad pa so ustanovili škofjeloška občina, AGRFT. Gorenjska predilnica in ZKOS. Podelitev letošnjih nagrad, o tem pišemo na 8. strani, je sinila brez sicer napovedane prisotnosti ministra za kulturo, zaključila pa se je z Hostopom Iva Bana in Maje Sever v Oleanni v izvedbi Male Drame SNG Ljubljana. Na shki; Jernej Šugman, letošnji nagrajenec, prejema čestitko kolega Pavleta Ravnohriba. - • L.M., foto Gorazd Šinik i**._ roser YANNI TRADE d.o.o. P.E. Kranj Kidričeva 6b Tel.: 064/224-574, Fax: 064/224-575 Gorenjska^ Banka Banka ./ pihtlubom PREDPRAZNICNA PONUDBA POSOJIL Kljub odjugi je v Kranjski Gori dosti snega Na tekmi kar 10 tisoč gledalcev ?! Kot pričakujejo organizatorji OK Vitranc, naj bi si petkovo slalomsko tekmo ogledalo okoli 10 tisoč gledalcev, pa tudi četrtkov veleslalom bo zanimiv tako za italijanske, avstrijske kot slovenske navijače Kranjska Gora, 19. decembra - "Ob veliki pomoči članov OK Vitranc, žičničarjev, vojske in članov predvsem gorenjskih smučarskih klubov nam je uspelo pripraviti toliko snega, da tri dni pred tekmama svetovnega pokala lahko zatrdim, da pri« reditev zagotovo bo," je včeraj dopoldne Kvedal predsednik organizacijskega odra kranjskogorskega svetovnega pokala Borut Perovšek, Tekmovalce, najboljše veleslalomiste in slalomiste sveta, v Kranjski Gori pričakujejo danes zvečer, saj je danes dopoldne še slalom v Madoni di Campiglio. Seveda si od "domaČega" terena največ obetajo slovenski reprezentantje, pa tudi vse boljSi Avstrijci in Italijani, na čelu z zvezdnikom Albertom Tombo, v Kranjski Gori pričakujejo podporo svojih navijačev, več v Stotinki na 23, strani. • V. Stanovnik Zlata plaketa za tabornike Ljubljana, 19. decembra - Včeraj dopoldan je bila v dvorani nekdanje občine Ljubljana-Šiška slovesnost ob zaključku letošnje akcije "Delaj varno" v orga-nizaciji Slovenskega ekološkega gibanja, inštituta Prevent in konfederacije sindikatov 90 Slovenije. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina KI in ar je med svečanostjo podelila priznanja za sodelovanje v tej akciji. Najvišje priznanje, zlato plaketo, je prejela Zveza tabornikov Slovenije. • S. Saje Delavci Lepenke kmalu za stroji Tržič, 19. decembra - V tržiškem podjetju Lepenka, kjer so ustavili proizvodnjo začetek marca letos, že potekajo tehnične priprave za ponovni zagon strojev. Včeraj se je namreč stečajni upravitelj Mitja Ulčar sestal z najemniki tovarniških prostorov, kjer naj bi predvidoma začetek prihodnjega leta spet stekla proizvodnja papirja in lepenke. Pri teh opravilih naj bi sodelovalo med 50 do 60 nekdanjih delavcev podjetja. Ta napoved je poleg delavcev razveselila tudi vodstvo občine Tržič, ki si po oživitvi proizvodnje v Lepenki obeta ublažitev težav z brezposelnostjo. Upravitelj Ulčar, ki vodi stečajni postopek tudi za Obrtno podjetje Tržič, je v petek ponudil tržiški občini v odkup mizarsko delavnico tega podjetja. Ker štiri poprejšnje javne prodaje niso uspele, bodo skušali ob sodelovanju občine izvesti direktno prodajo. Po izjavah tržiškega župana je občina zainteresirana, da bi ta stavba ostala v lasti domačinov. • S. Saje MISSONI -SPORT V MODMH SNDMI mm UM vicmju Digital Logic ^ČUNAU//^ PROGRAMI KRANJ ■ tabore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 Kranj, 15. decembra - V vrtcih je pred koncem leta še posebej živahno. Tudi v Mojci na Planini so že okrasili smrečice in polepšali igralnice. Zadnje dni v letu bo otroke obiskal dedek Mraz, šli bodo na koncert v glasbeno šolo, pa tudi sami so pripravili štiri predstave. Pred dnevi se je zavrtel tudi Melji, melji Mojčin mlinček. Za to dejavnost so pripravili peko krušnih dobrot in oblikovali okraske iz slanega barvnega testa. Obiskal jih je pravi pek, oblikovalo bi peklo je 60 otrok, predšolskih in mlajših šolarjev. Digital Logfc fi KABELSKA TV 1 ' ■ '■ i/I J - KAMNIK - DOMŽALE KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 VAŠE OČI IN UŠESA AAnMAl KURILNOOUE VVUNU" PO NIŽJIH CENAH ZAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 OČILA SPREJEMAMO 24r UR HA DAN • novoletna darila, igrače • blago široke porabe, avtomobili • vsako popoldne obisk DEDKA MRAZA 36. BOŽIČNO NOVOLETNI SEJEM na 3RENJSKEM SEJMU PROST VSTOP - PROST VSTOP KRANJ, 14. - 22. DECEMBER ŠKI KLUB 486/80 že od 131.954,00 SIT ali 7.079,00 SIT mesečno! Tel/F«*: 064/ 22 10 41 SLOVENIJA IN SVET Evropska unija računa na Slovenijo Pridružitveni sporazum mogoč Posebej nemški kancler Helmut Kohl je ob podpori Francije in Španije vztrajal, da naj bi bili v prvi skupini držav, ki zaslužijo vstop v Evropsko unijo, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, Malta, Ciper in Slovenija, vendar do sprejema zanesljivo ne bo prišlo pred letom 1999. Pričakovanja m dokaj resne govorice, da bi Slovenija še med španskim predsednikovanjem utegnila podpisati sporazum o pridruženem članstvu, se med sestankom Evropske unije na vrhu v Madridu niso uresničile. Madrid pa je dal povsem realne možnosti, da pridružitveni sporazum lahko sklenemo med italijanskim predsednikovanjem Uniji, ki se bo začelo v začetku prihodnjega leta in bo trajalo do junija. Slovenija je omenjena v sklepni deklaraciji sestanka evropskega sveta, kot običajno imenujejo sestanke predsednikov vlad in zunanjih ministrov članic in pridruženih članic Unije, vendar omogoča skopo besedilo različne razlage. Naša diplomacija bo imela še veliko dela. Podpis pridružitvenega sporazuma naj bi bil mogoč, ker je Slovenija zagotovila, da bo uskladila nepremičninsko zakonodajo z evropskimi standardi, nov predlog pa naj bi določil, kdaj naj bi bil nakup nepremičnin tujcem v Sloveniji mogoč. Obetamo si torej lahko živahne in glasne razprave in prepire predvsem doma. • J. Košnjek Pobuda Svetovnega slovenskega kongresa Svet slovenskega naroda Ljubljana, 19. decembra - Na pobudo Svetovnega slovenskega kongresa, konference za Slovenijo, je bil pretekli teden v Ljubljani sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev sveta slovenskega naroda. Na seji so bili ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik, Eredsednik Ustavnega sodišča dr. Tone Jerovšek, rektorja Iniverz v Ljubljani in Mariboru dr. Alojz Kralj in dr. Ludvik Toplak ter predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik. Nacionalni interes Slovencev, moralna vrednostna prenova, moralna odgovornost nosilcev javnih funkcij in problematika Slovencev po svetu so najbolj pereča vprašanja slovenskega naroda, so menih na seji in sklenili, da bodo na prihodnji sestanek povabili tudi predsednika republike Milana Kučana ter morebitne še druge predstavnike civilne družbe. Pripravili naj bi znanstveno srečanje Quo vadiš Slovenija. • J.K. Brez Slovenca v dunajskem parlamentu Ljubljana, 19. decembra - Na avstrijskih predčasnih parlamentarnih volitvah je premočno zmagala socialdemokratska stranka kanclerja Vranitzkega. Volitve so bile zanimive tudi za Slovence na Koroškem. Enotna lista je sklenila pogodbo z Liberalnim forumom in zagotovila Karlu Smolleju dvanajsti mandat v parlamentu. Pogodba ni bila uspešna, saj je dobil liberalni forum le devet poslancev. V dunajskem parlamentu tudi v tem mandatu ne bo Slovenca. Zadnji je bil prav Smolle, izvoljen na listi Zelenih. • JJC. NAGRADNA IGRA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, natisnjena v "črni zvezdici":!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno Številko, kije tokrat srečna hišna številka in družini ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado = VIBROSER podjetja Vami Trude Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev.Hišna številka je izbrana popolnoma naključno* z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdruiinsko stanovanjsko hišo ali blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ..). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, terja nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223- lil, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko drulino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže ter je originalni slovenski izdelek, ki je tudi patentiran, VIBROSER vzpodbuja krvni obtok, kroženje \rnfe, sprošča utrujene in napete mišice, pomirja živčno napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno gorenjsko družino, saj blaži tegobe sodobnega načina življenja. vibroser Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor na izredni in redni seji Prepiri in prekinitve Glede predloga zakona o začasnem zadržanju vračanja premoženja Cerkvi in nekdanjim veleposestnikom se po treh dneh razprave ni nič spremenilo. Nadaljevali so se brezplodni prepiri in prekinitve. naj bi se razprava končala, saj so Eoslanci povedali in zmetali v obraz v» ar so si imeli povedati. Razprava pokazala, da so kritike za zastoje napake pri denacionalizaciji letele napačen naslov. Ministrstvo za pravJ sodje, ki je bilo deležno številnih kritf y < samo evidentira primere, o njih pa 9 odloča. Več pristojnosti imata ministrstf za kmetijstvo in gozdarstvo ter mi0' trstvo za notranje zadeve. Že včeraj pa je bila izredna S*l državnega zbora, na katero so uvrs' zadeve, ki morajo biti urejene do kotf leta. Gre za denar za odpravo posle'' neurja, za zakon o veterinarstvu, zakon o carinski tarifi in za dopoM zakon o vojaški dolžnosti. • J.Košnj«" S seje državnega zbora. - Foto: G. Šinik Ljubljana, 19. decembra - Zaplet so v petek poskušali rešiti demokrati, ki so predlagali, da bi vlada zadržala reševanje denacionalizacijskega zahtevka, če pogoji niso izpolnjeni. Vlada se mora pri tem držati zakonov ter o problematiki obveščati državni zbor. Dopolnilo ni bilo sprejeto, druge rešitve ni bilo, zato so poslancio sklenili, da bodo z razpravo nadaljevali ta teden, do takrat pa naj vlada ugotovi, kako so se podeljevala državljanstva nekdanjim grofom oziroma njihovim naslednikom in kako je bil pri tem izkazan nacionalni interes. Ta teden Kozolec v j državnem zboru LJubljana, 19. decembra - Pod tefl1 naslovom so včeraj popoldne v poslopju državnega zbora v Ljubijo ni odprli razstavo Slovenski kozolec del projekta Poti kulturne dediščin«' Na razstavi je predstavljenih 1? maket in risb, med njimi tudi znal" kozolci iz Bohinja. O kozolcih ko' spoznavnih znamenjih Slovenije je govoril etnolog dr. Tone Cevc, 0? razstavi pa so predstavljeni tuo1 projekti načrtne obnove kozolcev, med njimi tudi v Kranjski Gori. O? ganizatorji razstave so tudi z Gore* njske: Agens, d.o.o. Žirovnica, Ob' črna Kranjska Gora, Turistično drU' štvo Kranjska Gora in aktiv kmečki!5 žena iz Kranjske Gore. • J.K. Po: Z strai 4ov V**\ "1 Jtra; srno !>a M Hi stra "av! ho «1 ■>eiT cve jers! Poti se j Usta Hov in ; trir« Wli *a .on Ker Jtra Mul Znižanje proračuna Z ministri so vedno težave Ljubljana, 19. decembra - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je konec preteklega tedna napovedal znižanje proračuna za prihodnje leto in s tem razbremenitev gospodarstva. Pri zniževanju proračuna so vedno težave z ministri, ne samo iz drugih dveh koalicijskih strank, ampak tudi iz LDS, je dejal premier in dodal, da ima koalicija dovolj možnosti za usklajevanje. Dejal je, da so še druge možnosti za sprejem proračuna in za pridobitev večine v državnem zboru. Proračun bo torej sprejet, s koalicijo ali brez nje. Predlog spremenjenega proračuna naj bi prišel v državni zbor danes. V bisf ___-t<*ež Seja slovenske vlade Osebna izkaznica ne bo več obvezna Vlada je sklenila, da bo regionalni pospeševalni center za mal° gospodarstvo tudi v Kranju, zavrnila pa je predlog Telekoma P podražitev impulza in telefonske naročnine. bojj državnemu zboru zakon o osebni izkazjjj jam ci. Po tem predlogu osebna izkaznica ne™ Pv več obvezen dokument, saj se bo državlj**] taj Ljubljana, 19. decembra - Slovenska vlada na četrtkovi seji ni sprejela zahteve Telekoma po podražitvi telefonskega impulza in telefonske naročnine za 59 oziroma 38 odstotkov. S tem bi dobil Telekom 686 milijonov tolarjev za najnujnejša vlaganja. Vlada je potrdila novo organiziranost pospeševalne mreže za malo gospodarstvo. Najprej naj bi bili ustanovljeni trije poskusni centri v Murski Soboti, Trbovljah m v Celju, kmalu zatem pa Se v Novi lahko identificiral tudi z drugimi javrtfjj ^ listinami Osebno izkaznico pa bo tnogoj* uporabljati kot dokument pri preho^ državne meje. Na dvojezičnih območr bodo izdajali dvojezične osebne izkazni^ na izkaznici pa po novem tudi ne bo v5* enotne matične številke. Matično Števil^ m v i>euu, Kmaiu zaiem pa se v jnovi ,------"----. r------ —:---- . ±a\a Gorici, Kranju in na Koroškem. V bistvu bo treba napisati samo na vlogo za izdaj ne gre za nekaj novega, saj že sedaj deluje osebne izkaznice. _s^°_P»™h»e bgj zbornična mreža, vanjo pa naj bi sčasoma naprej napisano na osebni izkaznici, obe vključili tudi upravne organe. Vlada je v pa nič več, saj vpisovanje občin skrajša drugi obravnavi sprejela in predlagala trajnost osebnih izkaznic. ♦ JJKoŠnjek^ STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVIC* Slovenska ljudska stranka Zdravstvo v državni zbor Ljubljana, 19. decembra - Slovenska ljudska stranka zahteva s stavkovnimi zahtevami zdravnikov, združenih v sindikatu Fides, zdravniški zbornici in zdravniškem društvu. Prenehati je treba s psihološkimi pritiski na zdravnike, da varčujejo počez, zmanjšati je treba formalizem pošiljanja bolnikov od splošnega zdravnika k specialistu, zdravniku je treba omogočiti samostojno delo, kar povečuje odgovornost, predvsem do bolnika, kar naj velja tudi za medicinske sestre in strokovno osebje. Prav tako pa je treba negovati in spodbujati lepo vedenje in dobre odnose z bolniki. Predsednik programskega sveta Slovenske ljudske stranke dr. Janez Podobnik je predsedniku državnega zbora Jožefu Školču zaradi aktualnosti problematike predlagal sklic izredne seje ali uvrstitev te točke dnevnega reda na redno sejo. • J.K. Slovenski krščanski demokrati Premier naj skliče koalicijo Ljubljana, 19. decembra - Slovenski krščanski demokrati so na tradicionalni časnikarski konferenci, namenjeni predvsem vlogi žensk v politiki, dejali, da okrog 90 odstotkov pomembnih položajev v stranki zasedajo moški, vendar ženske tvorno sodelujejo pri oblikovanju politike. Glede namena premiera dr. Janeza Drnovška, da bo linearno zmanjšal letošnji proračun, pravijo, da soglašajo z zmanjševanjem proračuna za prihodnje leto, vendar zmanjševanje ne sme biti linearno. Dr. Janeza Drnovška pozivajo, naj skliče sestanek koalicije, na katerem bi obravnavali in moženja je razumljivo, s*L itJ zakon o denacionalizaciji m j. memben Demosov proje^^1 je zoper njega težko gla?0 \ ti, čeprav je pomanjkljiv 1^ J.K. Mladi liberalni demokrati* Zakaj sovražijo i^e Jugoslovane ?en Ljubljana, 19. decen*?£ Mladi liberalni demokrati v izjavi za javnost sprašuj.^ r zakaj bi radi nelcater Sloveniji naredili iz 200^ državljank in državlpl^ L'"e Poli "( losi No ta 0 r usklajevali zmanjševanje proračuna. • J.K. Združena lista socialnih demokratov Napaka nekdanjega Demosa Ljubljana, 19. decembra • Združena lista socialnih demokratov ne bo glasovala za eroračun za prihodnje leto, če o počez zmanjšan za 12 odstotkov kot predlaga dr. Janez Drnovšek. Tudi Združena Usta predlaga zato sestanek koalicije, na katerem bi se pogovorih o tem problemu. Stranka pozdravlja odločitev liberalne demokracije, da podpre moratorij na vračanje premoženja cerkvi in se namreč konča z vojn0 m veleposestnikom, čeprav v popolnim očiščenjem naf ^ ^ bistvu amandma Združene ko morajo vsi razmišljat« Laj hste predstavlja za svojega, eden. Mladi liberalni &c To sploh ni bistveno. Vra- rati bodo organizirali ti .V čanje premoženja bi Sloveni- tere orireditve. na k*.i,'r-jo vrnilo v fevdalizem. Omahovanje opozicije pri glasovanju za vračanje pre- tere prireditve, na bodo povabili tako s°*~ nike kot prijatelje tujce* J.K. yj«n glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ UredniSka politika: Jelovčan, Jože Košnjek, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej Žlebir, Andrej Žal ar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / F< vsak dan od 7. do 15. ure / neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Pred»edn» : Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj ^Novinarji In uredniki: Heie^, asopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotk^/ \ časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor: i, J ~ Irej Zalar, Štefan Zai Ujetje UfiLO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljublja teletu*: 064/222-917 / Malt oglasi: telefon: 064/223-444 arko Valjavec / Odgovorna an Saje, D ......__.ranje: Marje Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, sprejemamo neprekinjeno »glasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-*;«: 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne *>> -4? Bdn»> je Bo že na prihodnjih volitvah sodelovala nova deželna stranka Zveza za Gorenjsko zoper centralizem V Sloveniji se mora uveljaviti in preživeti gorenjski stil življenja, pravi eden od pobudnikov za ustanovitev nove deželne stranke za Gorenjsko diplomirani filozof in sociolog Emil Milan Pintar. Zakaj ideja za gorenjsko politično jjtanko. Ali sedanje stranke niso *pvolj dovzetne za "gorenjske 'Qeje"? rolitični prostor se je zgostil in Možnosti za ustanavljanje novih 5*rank so vedno manjše. Doživeli nekaj neuspešnih poskusov kot jj* primer pri gospodarski stranki. "egija pa daje nekaj možnosti za Ustanovitev regionalno obarvane stranke. Ker je sprožil model ustavljanja majhnih občin avtomatič-Q° proces centralizacije, so na to P°skušali na Primorskem in Štajers-*em odgovoriti tudi z ustanovitvijo 'veze za Primorsko oziroma Šta-'ersko. Ker zvezi nista našli skupne Pii nista prišli v parlament. Bližajo 86 nove volitve, zato so razlogi za ^tanavljanje regionalnih strank popuno aktualni. Zveza za Primorsko p Zveza za Štajersko sta že regis-^fani kot politični stranki. Ustano-m sta Zvezo deželnih strank. Zveza ?a Primorsko je to potrdila na £°ngresu 9. decembra v Tolminu. so med obema zvezama praz-m&t so že ustanovljene iniciativne lupine za ustanovitev deželnih ?l.rank tudi na Notranjskem, v Mubljani in na Gorenjskem." :*«es zgublja in kje bi bila mocnej a> če bi imela svoj interes tudi mitično organiziran? "Gorenjska ima nekatere posebnosti, ki pri splošni politiki niso Upoštevane, zato ima težave. Pri adnji cest močno zaostajamo, i a*en tega so se vse ceste gradile °'j Za potrebe centra kot Gorenjske *Jne. Tako danes nimamo pametne |°vezave s Primorsko, Koroško in taJersko. Tudi gorenjsko kmetijstvo Emil Milan Pintar je nekaj posebnega. Če bo šla Slovenija v uveljavljanje nekih splošnih pogojev in ne bo upoštevala posebnosti, bo Gorenjska prizadeta. Pojavila se bo nevarnost izseljevanja na višini med 600 in 1000 metri. So še drugi razlogi, ki terjajo razmišljanje o gorenjskih razvojnih modali-tetah. Kranj sicer postaja univerzitetno središče, vendar potrebuje Gorenjska nek specifični kader višje tehnološke usmeritve, ki ga lahko izobrazijo le visoke šole pri srednjih šolah in ne pri fakultetah, kjer takoj pobegnejo navzgor v znanstvene in ne praktične programe. Očitno je, da skušajo biti sedanje stranke predvsem slovenske in regionalnega interesa nočejo ali ne zmorejo poudarjati." Vendar bo imela tudi vsaka deželna stranka svoje interese. Se na tej točki ne bojite nasprotij? "Vsak ima seveda svoje interese. Vendar sta dva, oba zelo pomembna, skupna. To sta interes za policentrični razvoj in nasprotovanje centralizmu. Vsak zase v boju zoper centralizacijo ne bo uspešen. Tudi stranka, ki je bila ustanovljena v Kranju in ima tod jedro, se ni uveljavila kot regionalna stranka. Prav tako javno mnenje sedanjim političnim strankam ni pretirano naklonjeno. Nezaupanje na neki način raste, zadovoljstvo z vladno koalicijo in vlado pa pada. Nikjer v Sloveniji niso tako silovito in sunkovito reagirali na zadnje dogajanje na deviznem trgu kot ravno na Gorenjskem. Nihče se ni vprašal, zakaj tako. Prav tako je za Gorenjsko značilna politična razdvojenost na dva pola. Neko novo gibanje, neka nova stranka z regionalno vsebino bi lahko nasprotujoča si pola zbližala. Sedanji način sprave, skozi katerega skuša večina obračunavati z nasprotnikom, ne bo uspešen. Edina možnost sprave na Slovenskem, ki ne bo ponižujoča ne za enega in ne za drugage, je sodelovanje pri pozitivnih projektih. Tudi zato kaže na Gorenjsekem ustanoviti takšno gibanje oziroma stranko." Kakšni so odzivi na ustanovitev Zveze za Gorenjsko, ki je za zdaj še začasno ime? "Prvi sestanek je pokazal, da so tisti, ki so nezadovoljni s stanjem, idejo podprli. Pojavili pa so se tudi predstavniki nekaterih drugih strank, ki so skušali blokirati razmišljanja v tej smeri s poudarjanjem nekega kvazi gorenjskega interesa in varovanjem interesov sedanjih strank. V večjih subregionalnih središčih, kot so Jesenice, Tržič, Kamnik, Domžale, Škofja Loka, Radovljica in podobno se je ideja prijela." Kranja niste omenili? "Kranj ni vsa Gorenjska, ampak samo njen del. Upoštevati ie treba regionalni princip. Če bi dali prednost Kranju, bi počeli na regionalni ravni tisto, proti čemur se na državni ravni borimo. Preseči želimo ideološko razbitost. Stranke niso več konkurentke in nasprotnice, ampak druga drugi sovražnice. To ne pelje daleč. Da pa slutiti na zelo umazano predvolilno obdobje. Predvsem, in to posebej poudarjamo, želimo zaustaviti centralizem, ki nastaja z drobljenjem dežele na enote, ki nimajo upravljalskih funkcij, sam od sebe in ne kot posledica neke umazane ljubljanske politike. Centralizem jpomeni uničenje pokrajinskih značilnosti. Ko uničiš razlike, uničiš tudi razvojne spodbude. V slovenskem prostoru morajo preživeti gorenjski stil življenja, ki mu sedaj močno pohaja sapa, in za Gorenjca prepoznavne vrednote, kot so delavnost, organiziranost, izrazito nagnjenje h kulturni ustvarjalnosti in k sožitju z naravo, spoštovanje dane besede in podobno. Te vrednote mora Slovenija ohranjati in jih ne zavreči v imenu nekih civilizacijskih norm, ki so civilizacijske samo na zunaj, v bistvu pa vse kaj drugega." Bo nova gorenjska stranka sodelovala že na prihodnjih volitvah? "Kdor je za našo idejo, naj se nam pridruži. Do konca februarja lahko postavimo osnovno strukturo stranke in tako z realnimi možnostmi za uspeh sodelujemo na prihodnjih državnozborskih volitvah. Trenutno delovno ime je Zveza za Gorenjsko, na državni ravni pa naj bi se regionalne stranke povezale v Zvezo deželnih strank." J. Košnjek, slikaG. Šinik V Kranju preizkušajo premaz proti golobom Bo leteči nadlogi končno "spodrsnilo"? ^ del spomenika žrtvam 1. svetovne vojne, ki so ga doslej že dodobra okupirali in onesnažili golobi, so nanesli premaz, ki naj bi golobe odgnal. »j, 18. m decembra - Ko smo pred prav na tej strani pod j^vom "Leteče podgane so zasči-*' pisali o težavah z golobi, ki jih j k, pi»mi u ie/.avaii z guiuui, ki ju 'dir! v Frankovem naselju v Škofi j ta .5e na,n Je P° nekaj dneh oglasi ^jčan Slavko Drašler iz družbe i jantar iz Kranja, ki je prepričan, ' w aJ° za te težave rešitev: posebna p za odganjanje golobov. smo zapisali v že omenjenem WU' tezave z g°l°m mso niti nanj nedolžne: poleg včasih kar « .motečega "čebljanja in gruljen-L Je najpogostejša posledica kolonij »eČih podgan" kar precejšnja ones-, ^en°st delov stavb m širše okolice, ,Jse zadržujejo, in če jih je veliko, »pnejo cele plasti iztrebkov. Poleg V neprijetnega, predvsem pa pov-ld i p Nekoristnega čiščenja, in smradu, d 3 ti odpadki povzročajo, so lahko d Ji plasteh gnoja prepolnih bakterij K^ijo tudi črvi, da ne govorimo o I *! da nam dež to izpira in na tak »K11!,širi onesnaženost. Ni težko ji^'ti, da vse opisano lahko preji I vlja resno grožnjo našemu zdrav- H ^Pogostejše vprašanje seveda je, jk0 .se tej nadlogi upreti. Če ne j(LnJamo deratizacij - kemičnih jj^pitev golobov, ki so jih neka-^apravih kar na svojo roko (jasno tu°, tem, da so žrtve vsi ptiči, ki /ff^io v stik z strupenimi vabami), 'ličnih preprek: raznih zaščitnih *> ki naj predvsem preprečijo J* v podstrešja, je slišati tudi o i °nih zvočnih odganjalcih, še več Je bilo obetov od posebne hor-Lske "hrane", ki naj bi omejila ■^^oževalne sposobnosti golobov. Vse navedeno ima na drugi strani svoje slabe strani, poleg vprašljive učinkovitosti, okrnjenega izgleda, še visoke stroške. Rešitev, na katero nas je opozoril Slavko Drašler, je sorazmerno enostavna: na vse dele stavbe, kjer se radi zadržujejo golobi, nanesejo v obliki "gosenic" afi le samo "točk" posebno zaščitno pasto imenovano TAWE, ki se je zaradi svoje dolgotrajne leplji- vosti (oprime se tačk) in vonja začno ptice izogibati. Ta pasta je avstrijski izum in že ima mnenje Oddelka za varstvo okolja Urada koroške deželne vlade, da je popolnoma neškodljiva, le pri samem nanašanju je potrebno ravnati po pravilih, ki veljajo za delo s kemikalijami. Ta pasta torej, če je pravilno nanesena, ne poškoduje, ali celo umori ptic, pač pa jih zaradi neprijetnosti s svojo lepljivostjo odganja. Ko omenjamo pravilnost nanosa dodajmo še to, da avstrijske izkušnje kažejo, da se pasta ne sme nanašati na navpične dele stavb, saj se lahko tedaj oprime tudi ptičjih kril, to pa je lahko za ptice usodno. Že omenjeno opozorilo, da je potrebno pasto nanesti previdno, kaže na to, da je za to potrebno nekaj izkušenj. Pretekli teden so se odločili, da njeno učinkovitost preizkusijo na ostrešju spomenika žrtvam 1. svetovne vojne na pokopališču v Kranju, kjer so del objekta temeljito očistili in nato pasto po posebnem načrtu nanesli. Ko omenjamo načrt, naj še dodamo, da je nastalo po izkušnjah iz Celovca m Dunaja, že kar nekaj skic, kako pasto uporabiti, da ne bi ogrožali ptic in hkrati dosegli čimvečji učinek. Vse povedano sicer ne pomeni, da se tega ne bi mogli lotiti sami, vendar utegne biti delo, zlasti na visokih strehah, precej nevarno opravilo. Slavko Drašler nam je povedal, da nameravajo demonstracijo opraviti tudi na Plečnikovih arkadah pri Ljubljanski tržnici, za izvajanje pa so se dogovorili z firmo Gozdar iz Kranja, ki razpolaga s potrebno mehanizacijo (dvigali) ter ljudmi (celo alpinisti so med njimi), ki so vajeni dela na višini. Če se bo tak način obnesel, nam je dejal Vinko Borovnik, se nameravajo v Gozdarju celo delno specializirati za tako delo. Čeprav je pasta že na razpolago, si bo potrebno pridobiti kar nekaj izkušenj, omenili so nam celo, da se bo za njen učinkovit nanos potrebno naučiti pripraviti tudi potrebne načrte - torej projektiranja. Za konec naj omenimo, da vse zapisano nikakor ne pomeni kakršnekoli reklame za izvajalce. Že pred meseci smo ugotovili, da so "leteče podgane" nadloga, pri kateri smo bili doslej več ali manj nemočni. Poskus s pasto TAWE spremlja tudi Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju, ki bo učinke opisanega ugotavljal, in pričakujejo tudi izdal spričevalo o primernosti uporabe pri nas. Morda bo to koristna informacija o možni rešitvi težav, in vse, ki jih to tare, vabimo, da si učinke na opisanem objektu lahko tudi ogledajo. Š. Žargi GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri Avto-moto zvezi Slovenije - izpostava v Kranju, so imeli tudi ta konec obilico dela. Po gorenjskih cestah so 24-krat odvlekli avtomobile, ki so obtičali na cestah; 1-krat pa so odšli po poškodovano vozilo celo na Rijeko. Nudili pa so 6 pomoči na kraju okvare ah nezgode. GASILCI Od gorenjskih poklicnih gasilcev so imeli ta konec intervencije le v Kranju in na Jesenicah. Kranjski gasilci so v Lahovčah reševali vkleščeno osebo iz avtomobila ob prometni nesreči. V nedeljo pa so gasili požar na leseni baraki v Čirčah. Več dela pa so imeli jeseniški gasilci. Tako so imeli tehnično intervencijo z Magirus lestvijo, 2-krat so peljali pitno vodo v Plavški rovt, 3-krat so imeli gasilsko stražo v gledališču Tone Čufar inl-krat v športni dvorani pod Mežaklo. Opravili so tudi intervencijo pri prometni nesreči na Potokih, kjer je prišlo do izlitja bencina. V nedeljo pa so s pomično lestvijo odstranjevali ledene sveče s streh po Jesenicah. Tako bodo mimoidoči pešci varni na pločnikih m se jim ne bo treba bati, da bi jim kaj padlo na glavo. NOVOROJENČKI V jeseniški porodnišnici je na svet prijokalo 5 deklic in 4 dečki. Najlažja je bila deklica z 2.980 grami in najtežji deček s 3.980 grami. V Kranju pa se je rodilo 11 otrok, in sicer kar 8 deklic in le 3 dečki. Tokrat je bila najtežja deklica s 3.800 grami in najlažji deček z 2.350 grami. Tako smo ta konec tedna na Gorenjskem dobili kar 20 novih prebivalcev. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so od petka do danes na kirurškem oddelku pomagali 91 urgentne pomoči potrebnim bolnikom, na pediatriji 13 otrokom, na internem oddelku so nudili pomoč 37 bolnikom, na ginekološko-porodniškem oddelku pa so imeli poleg 9 porodov še 18 bolnic, iti so potrebovale njihovo zdravniško pomoč SMUČIŠČA Tokrat pa so dobili tudi podatke o snežnih razmerah na gorenjskih smučiščih. Na Krvavcu je oblačno in dežuje, po smučiščih so snežne lope, žičnice vozijo do gostinskih objektov. V Kranjski Gori imajo od 15 do 25 cm snega. V Kranjski Gori vozijo 4 vlečnice, nekaj obiska so imeli v soboto, v nedeljo pa smučarjev ni bilo, ker je deževalo. V Podkorenu pa je smučarski poligon zaprt zaradi priprav na Svetovno prvenstvo. Na Soriški ?lanini je do 30 cm snega, ičnice ne obratujejo zaradi slabega vremena. Na Kobli je od 25 do 30 cm snega, naprave delno obratujejo, dežuje. Iz Zelenice pa žal nismo prejeli podatkov. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESMICAII Sredi zime o poletnem redu Bled - Blejski občinski svet bo v osrednjih točkah dnevnega reda četrtkove seje obravnaval program radovljiškega (medobčinskega) stanovanjskega sklada za letos in za prihodnje leto, poročilo o uresničevanju odloka o poletnem prometnem režimuin obal-nem redu na Bledu in osnutek proračuna občine za prihodnje leto. Na dnevnem redu bodo tudi predlog odloka o določitvi javne infrastrukture na področju kulture, osnutek odloka o dopolnitvah zazidalnega načrta Zasip (cona SD 12), osnutek odloka o krajevni turistični taksi ter nekatere kadrovske in premoženjsko pravne zadeve. Župan Vinko Gole bo poročal o delu med zadnjima sejama, tako kot vedno pa bodo delček seje namenili pobudam in vprašanjem svetnikov. CZ. Proračun za prihodnje leto Medvode, 19. decembra • Na deseto redno sejo je danes (torek) popoldne sklical Člane občinskega sveta občine Medvode predsednik sveta Mitja Ljubejsek. Med devetimi predlaganimi točkami dnevnega reda bo vsekakor zanimiva četrta, ko bodo razpravljali o osnutku odloka o proračunu občine Medvode za prihodnje leto. Na seji bo predstavljena tudi Agencija za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva ter hkrati imenovan predstavnik občine Medvode v komisijo za dodeljevanje kreditov pri Agenciji. Na seji naj bi dali tudi soglasje k cenam WZ na območju Mestne občine, za Veterinarski zavod ljubljanske regije pa naj bi ugotovili delež vlaganj. • A. Z. Deseta seja v Tržiču Tržič, 19. decembra * Jutri, 20. decembra 1995, ob 16. uri bo že 10. seja občinskega sveta občine Tržič. Na dnevnem redu je kar 15 točk, med njimi sprememba odloka o zazidalnem načrtu Mlaka-Tržič, predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za staro mestno jedro Tržiča, predlog spremembe odloka o zazidalnem načrtu Senič-no-Podovnca, predlog uredbe o dopolnitvi uredbe o taksi za obremenjevanje okolja in predlog sklepa o izvajanju odvoza odpadkov v občini Tržič. Obravnavali bodo še predlog rebalansa !>roračuna občine Tržič za eto 1995, program javnih del v občini za 1996. leto, predlog sklepa o razdelitvi sredstev po razpisu izrednih kulturnih programov in predlog sklepa o določitvi javne infrastrukture na področju kulture. Imenovali bodo ravnateljico zavoda za kulturo in izobraževanje, pregledali pa bodo tudi poročilo o zasedenosti delovnih mest v občinski upravi in pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, poročilo o mednarodnih aktivnostih občine in poročilo o uresničevanju sklepov občinskega sveta. • S. Saje IZ GORENJSKIH OBČIN Seja občinskega sveta Mengeš Dražje oskrbnine v vrtcih Občinski svet je na zadnji seji povišal prispevke staršev, ni pa sprejel predloga o povečanju ekonomskih cen storitev. Mengeš, 18. decembra -Na seji občinskega sveta Mengeš v sredo so brez posebnih vprašanj in potrebnih dodatnih razlag direktorja Jožeta Duhovnika sprejeli poročilo o devetmesečnem poslovanju Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale za letos. Sprejeli pa so tudi soglasje k prenosu uporabe pravic za objekt v Domžalah na Zavod za zdravstveno varstvo R Slovenije. Ko pa so razpravljali o predlogu za povečanje cen storitev Vzgojno-varstve-nega zavoda Domžale, se je kljub številni udeležbi razlagalcev oziroma predstavnikov zavoda na seji ponovila razprava že iz prejšnjih sej, Vo je šlo za predloge o podražitvah. Člani obinskega sveta so tudi tokrat iz različnih zornih kotov obravnavane- ga problema poudarili, da ne želijo in nočejo biti le glasovalni stroj, pri katerem o vsem odloča država. Tako se je tudi tokrat zgodilo, da so sicer sprejeli, da se za 5,29 odstotka povišajo prispevki staršev in za 8,99 odstotka prav tako od novembra dalje cene skrajšanih programov. Predloga, da se s 1. decembrom povečajo ekonomske cene storitev vrtcev za 20,48 odstotka in oskrbnine za 10,44 odstotka zaradi spremembe razmerja med vzgojnim (45 odstotkov) in varstvenim (55 odstotkov) delom pa niso sprejeli. To po mnenju župana sicer ni bila verjetno najboljša odločitev za občino, vendar pa bo so hkrati člani sveta ugotovili, da bo Zavod, če bo imel izgubo, moralpre-dložiti rebalans. • A. Zalar Občinski svet Kamnik Vrtec na Duplici ima tradicijo Občinski svet je na zadnji seji sprejel sklep o odkupu objekta na Duplici Kamnik, 18. decembra -Vrtec na Duplici v Jakopičevi ulici kot dislociran oddelek Pedenjped obstoja že več kot 30 let Zato velja v tem trenutku izkoristiti možnost, da se objekt, ki je naprodaj, odkupi in v njem nadaljuje z dejavnost namenjena vrtcu. Takšen sklep so v nadaljevanju redne seje sprejeli člani občinskega sveta Kamnik v sredo. Denar za nakup objekta bodo zagotovili v občinskem proračunu za prihodnje leto. Sicer pa so ob sprejetju nakupa oziroma odkupa objekta na seji sklep podprli med drugim tudi z utemeljitvijo, da je v občini Kamnik v organizirano predšolsko vzgojo zajetih okrog 30 odstotkov otrok, medtem ko republiško povprečje znaša kar 50,8 odstotka otrok. Tako je občina Kamnik ta trenutek na pri zagotavljanju tega standarda daleč pod republiškim povprečjem. Prednovoletna srečanja - Ob bližajočem se koncu leta j" predprazničnem razpoloženjem se v občinah vrstijo zadfir. letošnja zasedanja občinskih svetov na rednih in izredni* sejah, hkrati pa marsikje v občinah prirejajo tm prednovoletne sprejeme. Minuli teden ie dva taks'*1 Srejema imel tudi župan občine Kamnik Tone Smol*] \r, ki je v sredo sprejel poznane strokovnjake, i*P katerimi je bil tudi akademik dr. Emilijan Cevc, in čla* borčevske organizacije iz občine. Na sliki: sprejem j' pogovor župana z dr. Emiltjanom Cevcem (prvi z leve) " drugimi udeleženci sprejema minulo sredo. • A. Ž. Radovljiški občinski svet 0 plinu, glasilu, deponiji, kamnolomu... Radovljica - Če bodo svetniki soglašali s predlaganim dnevnim redom, ki obsega kar petnajst točk, jih caka jutri, v sredo, dolga seja. To je tudi razlog, da jo je predsednik sveta Zvone Prezelj sklical že ob dveh popoldne. Svetniki bodo poslušali poročilo župana Vladi-miria Černeta o delu med zadnjima sejama, poročilo o plačilu nadomestila za uporabo stavb-nega zemljišča za kamnolom Kamna Gorica in poročilo o postopku za določitev lokacije, kjer bi za potrebe radovljiške, bohinjske in blejske občine uredili center za ravnanje z odpadki. Na dnevnem redu so tudi predlog odloka o komunalnih taksah v občini, osnutek odloka o občinskem glasilu (izhajal naj bi vsak mesec in naj bi ga vsa gospodinjstva dobivala brezplačno), osnutek odloka o pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina, rebalans letošnjega proračuna in predlog o začasnem financiranju v prihodnjem letu. Svet bo razpravljal in sklepal tudi o vzdrževanju in obnovi cest Gobovci - Črnivec in Črnivec -Brezje - Peračica ter o nekaterih kadrovskih vprašanjih. • CZ. Vaščani Drage o porabi rente za smetišče Smetišče "na štrbunk" nepreklicno samo še eno lel V Dragi zahtevajo povečanje rente in vse potrebne priprave, da se smetišče prihodnje leto zapre- Gosteče, 18. decembra - Glasovi o tem, da se renta od odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališču v Dragi porablja v druge namene, so vzpodbudili vodstvo KS Trata, da vaščanom Drage razloži, da temu ni tako in hkrati ugotovi, kam naj bi denar od rente naložili prihodnje leto. Na dobro obiskanem zboru vaščanov vasi Draga, ki je bil pretekli teden v gasilskem domu v Gostečah, je bilo med vaščani Drage slišati različna mnenja: od tega, da je škofjeloško odlagališče komunalnih odpadkov skrajno neurejeno, značilni primer vsiljene in hkrati skrajno primitivno urejene deponije, ki je že dodobra uničila vas, za prihodnost pa predstavlja pravo ekološko bombo, pa do mnenja, da je potrebno občini dati možnost, da najde za odlaganje odpadkov drugačno rešitev in vztrajati na tem, da se ob koncu prihodnjega leta nepreklicno zapre m primerno sanira. Medtem ko so prvi vztrajali na tem, da je predlani uvedena renta, ki jo dobiva vas Draga zaradi bližine smetišča, "judeževi gro-ši", da bi se morali tudi za ceno kakšnega metra asfalta manj temu odločneje upreti, je ^večino le zanimalo, kam se denar nameni, predvsem pa, za kaj ga nameniti v prihodnjem letu. Razprava se je mestoma razgrela tudi do te Vas ponoči stresajo tovornjaki Na zboru vaščanov Drage je bilo tudi opozorjeno na \. da pozno ponoči, ali zelo zgodaj zjutraj skozi vas vo&l težki tovorni vlačilci, ki se na tak način skušajo izog* cestni kontroli, zlasti obtežbe. Vaščani sumijo, da gi*y tovornjake, ki vozijo kamen iz Primorske v Termo, vtl* 40 tonske pošasti pa dobesedno stresajo vas. Od vooW KS so zahtevali, da poskrbi za prometne znak* ', ter za to, da bo policija na tej & __'i omejitvijo obtežbe^ povečala nadzor. mere, da so začeli padati očitki posameznim vaščanom - lastnikom zemljišč ob deponiji, ki so s prodajo dodatnih zemljišč omogočili širitev deponije, medtem ko je druge skrbelo predvsem to, ali bo smetišče, ko bo zaprto, tudi okolju primerno urejeno. Predsednik sveta KS Trata Jože Galof je večini vaščanov Drage, ki so se zbrali na tem zboru, razložil, da je bila v letošnjem letu zbrana renta v skupni višini 1,3 milijona tolarjev namenjena za ureditev ceste, ki mimo vasi Lipica končno omogoča primeren dostop do Ljubljanske ceste - cesta se je urejevala tri leta in je skupno stala brez mostu čez Soro kar 31 milijonov tolarjev, žal pa občina, ki je letos obljubila začetek rekonstrukcije regionalne ceste, brez pojasnil tega ni izvršila. Ni torej res, da bi se zbrana renta nenamensko trošila in usmerjala za potrebe drugod, pač pa je bilo nasprotno iz drugih virov celo dana večina sredstev. Razprava je pokazala, da med nji** dvoma o tem, da bi se r ne uporabljala, kot j? obljubljeno, in večina jjjj nila, da bi se bilo »°. dogovoriti, kaj vas še buje in bi bilo v letu 1 mogoče napraviti. Tega * da ni malo: asfaltiranje p0^ vasi, javna razsvetljava, * busno postajališče, vodo^» rezervoar. Ker imajo v # veliki zadregi s komuna^ odlagališči na GorenjsK^ rokah "škarje in platno se odločili, da zahtevajo in pol kratno pove*.' rente, hkrati pa vsa zgO* la, da se odlagališče ^. leta 1996 nepreklicno #J Ker jim v dvajsetih l6^ občine še nihče ni P. prisluhniti, so zahteval^ se organizira sestanek s * jeloškim županom, kot P tovilo, da se depo' resnično sanira, pa pnč*Jj jo izdelavo rokovno r opredeljene študije o in sanaciji deponije. p SEJEM VESELI DECEMBER AJSREČNEJŠI SEJE od 15. do 30. decembra 1995 od 10. do 20. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Veseli december. To so ugodni nakupi v pravljičnem božičnem in novoletnem vzdušju So modne revije, plesni in pester zabavni program za odrasle in najmlajše. So promocijski koncerti znanih glasbenih skupin in glasbenikov, ki se vsak dan pričnejo ob 18. uri. Je pravljična dežela igrač, kjer lahko najmlajši preživljajo prijetne urice v igralnicah in ustvarjalnih delavnicah. Je igrica, gledališka, glasbena ali lulkovna predstava, v kateri nastopajo njihovi junaki. Veseli december je zares vesel. In v to obilje prednovoletne zabave lahko otroci do 14. leta starosti vstopajo brezplačno, odrasli pa morajo odšteti za vstopnico samo 150 tolarjev. Tudi na sejem se lahko pripeljete z vlakom ceneje, s popustom 40 do 50%. Z Veselim decembrom vam voščimo srečno novo leto! LJUBLJANSKI SEJEM IZ GORENJSKIH OBČIN Muzejski vlak v Medvodah Medvode, 18. decembra - V četrtek, 14. decembra, je minilo natanko 125 let, ko je tistega dne leta 1870 ob 9.18 pripeljal na Železniško postajo Medvode prvi vlak. Ob sto in četrtstoletnem jubileju sta občina Medvode z županom in TV Medvode pripravila Jubilejno slovesnost ob prihodu Muzejskega vlaka. Član občinskega sveta Medvode in zgodovinar Anton Lah, ki je bil rojen v stavbi Železniške postaje v Medvodah, je prispeval zbrano slikovno gradivo za razstavo, ki so jo pripravili v Čakalnici. V kulturnem programu, ki se je začel v četrtek nekaj pred 16. uro popoldne pa so potem nastopili Lovski pevski zbor Medvode, Godba Medvode in učenci osnovnih šol Preska, Pirniče in Medvode. Načelnik postaje g- Janša je imel slovesen nagovor v 125 let starem slovesnem slovenskem izrazoslovju, o zgodovini in nekaterih veselih dogodkih pa je spregovoril tudi Anton Lah. Po končanem kulturnem programu so se udeleženci z Muzejskim vlakom popeljali do škofje Loke in nazaj v Medvode. • A. Ž. Namesto voščilnic v dobrodelne namene I Ljubljana, 19. decembra - Na pobudo ministrice za delo, družino in socialne zadeve Rine Klinar se je ministrstvo letos odločilo, da denar, ki bi ga sicer izdali za novoletne voščilnice, nameni v dobrodelne namene. Prispevalo bo za I novo Pediatrično kliniko v Ljubljani in za prizidek k FDV, saj na ministrstvu menijo, da so naložbe v otroke in znanje nujne za razvoj Slovenije. Zaposleni na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve voščijo državljanom in državljankam vesele božične praznike in želijo srečno novo leto. Obogatena lovska knjižnica Na predstavitvi na Gorenjskem sejmu je Franc Šetinc predstavil delo "zmernega politika, ko ni več politik". Kranj, 19. decembra • Zares več politik. Če bi vsak dan slovesna je bila v četrtek delal osem ur, bi trajalo delo z naslovom Bibiliografija glasila opoldne predstavitev obogatene Strokovne knjižnice Lovske zveze Slovenije na Gorenjskemsejmu. Na novinarsko obiskani predstavitvi so podpredsednik LZ Slovenije Franc Golja, predstojnik založbe Zaltorogove knjižnice Janez Černač, predstojnik LZ Slovenije inž. Blaž Krže predstavili dve knjigi. Obema pa je avtor Franc Šetinc. Predstavitve 23. knjige Zla-torogove knjižnice Po sledeh slovenskega lovca in 5. knjige Strokovne knjižnice LZS Bibliografija glasila Lovec za obdobje 1910-1994 se je udeležil tudi avto Franc Šetinc, ki je napol v šali, napol zares poudaril, da predstavlja odgovor vsem tistim, ki jih zanima, kaj dela zmerni politik, ko ni Račun brez krčmarja Bo igrišče sprlo Belane? Preddvor, 15. decembra - Pre-ddvorski nogometaši so izgubili nogometno igrišče pod žago, ker ie bilo zemljišče po ^nacionalizaciji vrnjeno nek-danjih lastnikom. Na občinski ■vet so naslovili pobudo, da bi za športni center odkupili novo zemljišče, in sicer na Bell, Sedanje nogometno igrišče na Beli, kije le streljal stran od zemljišča, ki si ga ogledujejo za športni park, pa naj bi prodali. Na to pobudo je Sredsednik KS Bela Franci iz jak občinskemu svetu na-nisal ogorčeno pismo. Sedanje nogometno igrišče je namreč krajevna skupnost Bela uredila s prostovoljnim delom mnogih krajanov, zemljišče pa je dobila v uporabo od tedanjega sklada stavbnih zemljišč občine Kranj. Zdaj jim kajpak ni prav, da jih nihče ne vpraša, preden naj bi se odločalo o morebitni zamenjavi za drugo zemljišče. Resda je zemlja, na kateri stoji krajevno nogometno igrišče, zdaj občinska lastnina, vloženega dela krajanov pa tudi ne gre kar spregledati. Zagovorniki novega igrišča menijo, da je staro neprimerno zaradi tega, ker do njega ne vodi dovozna cesta, Franci Bizjak pa v pismu pravi, da zadošča pešpot, za tiste, ki pridejo od drugod, pa je v bližini dovoli parkirnih mest. Preddvorski občinski svet je odločitev o igrišču odloŽU, ker so svetniki o tem izrekli vrsto jpomislekov. Stane Ber-gant je denimo menil, da bo občina prekršila lastni statut, če bo ugodila predlogu o prodaji starega in nakupu novega zemljišča. V statutu je namreč zapisano določilo, naj občina na območju neke krajevene skupnosti ne dela ničesar brez njenega soglasja. Jože Zorman pa je zagovarjal prepričanje, naj občina pridobi strokovno mnenje o tem, ali je na novem terenu sploh možna gradnja Športnih objektov. Predlagajo tudi izdelavi finančne konstrukcije za morebitno naložbo, preden se odloČijo za tako velik zalogaj. Slavko Cuderman je menil, naj bi sporno zadevo obravnaval občinski odbor za šport, Srečo Roblek pa, naj oi odločitev o starem igrišču vendarle prepustili Belanom, saj so ga končno sami delali. Res se je občinski svet naposled odločil, da stvar še temeljito pretehtata odbor za šport in krajevna skupnost Bela, V Preddvoru očitno ne bi radi tvegali konflikta, ki lahko nastane zaradi dveh nasprotujočih si interesov. • D.ZŽlebir zaključena akcija ocenjevanja najlepše urejenih hiš v Železnikih Opazili so jih celo turisti Po dvajsetih letih so v Železnikih ponovno ocenjevali urejenost hiš, *ar utegne prispevati k lepšemu izgledu kraja. Kraju v ponos Priznanja za najlepše urejeno hišo, vrt in okolico so letos prejele drutine: Demšar na Studenem, Šmid na Češnjici, Muršedinovič Na Kresu, Kavčič na Logu, Demšar v Dašnjici, Kem-perle na Otokih, Sedej na Racovniku, Benedik na Trnju, Turfila, Bogataj, Ra-kovec, Tavčar Na plaviu, Gartner na Jesenovcu. Najvišje število točk je dosegla druiina Benedik, najlepše urejena ulica pa je bila od mostu pri Tehtnici do jezu. Najlepše urejena hiša družine Benedik na Trnju v Železnikih. ^dežniki, 18. decembra - Pre- da v vsakem naselju podelijo tekli teden je bila v Železnikih Prireditev, na kateri so podelili Priznanja za najlepše urejene ^še v samih Železnikih in širši !°*olici. S tem v bistvu nadal-"jejo dokaj stare tradicije, saj e končno turistično društvo j^di naslednik olepševalnega društva. Ob zvokih glasbene skupine ~rfej iz Sorice, je bila pretekli leden v Železnikih zaključna Pr»reditev ocenjevanja izgleda ^ urejenosti hiš v Železnikih 1,1 Širši okolici. Odločili so se, le po eno priznanje, saj s tem spodbujajo "tekmovalnost" za laskavi naslov, ki mnogim kar nekaj pomeni. Ob ponovni oživitvi te nekoč že tradicionalne akcije, so letos ocenje- vali hiše na Studenem, Češnjici, Kresu, Logu, v Dašnjici, na Otoku, Trnju, Na plavžu in Jesenovcu, in ugotovili, da morajo prihodnje leto nujno vključiti tudi Zali Log. Vključujejo se tudi v akcijo "Moja dežela lepa in urejena", ki jo pripravlja Gorenjska turistič- Nove razglednice iz Selškega konca Po večletnih kritikah, da na Selškem ni mogoče dobiti primerne razglednice, so se v Turističnem društvu Železniki odločili, da uresničijo ie dve leti načrtovano nalogo o izdaji novih razglednic. Odločili so se za zbirko desetih fotografij iz Železnikov in cele Selške doline svojega člana Sandija Cufarja. Lovec leto dni. Franc Šetinc je to delo opravil po lastnem izboru in metodologiji brezplačno, ker Lovska zveza nima denarja, kot je poudaril. Podpredsednik Lovske zveze Slovenije Franc Golja se mu je za to njegovo delo še posebej zahvalil v imenu vseh v zvezi in številnih slovenskih lov cev. zelene bratovščine pa tudi drugi. Tako pa je tudi z Zlatorogovo knjižnico, ki je letos dobila 23. knjigo z naslovom Po sledeh slovenskega lovca, ki je avtorju vzela poftretje leto časa. V pogovoru na predstavitvi sta poleg informacije in razlage o obeh delih ter napovedi o lovski razstavi, ki bo februarja na sejmu v Kranju, prevladali dve temi: razdrobl- Predstavitve obeh Šetinčevih lovskih del so se v četrtek udeležili številni novinarji in predstavniki lovcev. Za izbor in izid Bibliografije je moral Franc Šetinc pregledati okrog 30 tisoč strani revije Lovec, ki so jo nekdaj prebirali ozki krogi izbranih, danes pa segajo po njej številni člani in ljubitelji jenost lovišč ne bi smela prevladati pri sprejemanju slovenske lovske zakonodaje in varstvo narave bi moralo biti še naprej osnovna misel in delo tudi med organiziranimi lovci. * A. Žalar V Preddvoru so previdni Reklamnih tabel ne za vsako ceno Preddvor, 15. decembra - Na zadnji seji pred-dvorskega občinskega sveta so se svetniki od-zvali na predlog dveh ponudnikov, da na območju Preddvora postavijo velike reklamne table. Te občini sicer prinesejo nekaj zaslužka, vendar jih denar ni premamil, da bi se kar na vrat na nos odločili za postavitev ogromnih panojev. Na svoj teren sicer lahko spustijo tuje oglaševalske firme, lahko pa bi tudi občina sama postavila svoje table in "tržila" oglasni prostor na njih. To je že bil eden od pomislekov, zakaj niso kar takoj zgrabili za ponudbo. Drugega pa jim je narekovala previdnost. Spraševali so se namreč, ali v občini imajo možnost vplivati na to, kje bodo reklamne table stale. Ni jim namreč do tega, da bi zastirale najprivlačnejše krajinske vedute Preddvora in okolice, niti da bi zapirale pogled na prometno že tako nevarnih točkah. Ogromni reklamni panoji namreč ne sodijo v vsako okolje, Še najmanj motijo oo velikih prometnih vpadnicah. Zato jih v Preddvoru tudi niso takoj docela odklonili. Ko je bila beseda o reklamnih panojih, pa je razprava zašla Še na eno področje. V Preddvoru in okolici namreč manjka informativnih tabel, na katerih bi se predstavljali domači obrtniki in podjetniki. Tudi te stvari bo treba sčasoma bolje urediti, kakor tudi prometne znake, ki so ponekod povsem opustošeni. • D.Z. Izredna in redna seja Kamnik, Mengeš, 19. decembra > Ob iztekajočem se letu domala v vseh občinah na Gorenjskem hitijo, da bi na zadnjih sejah občinskih svetov rešili še najbolj nujna vprašanja in probleme. tako je za jutri (sreda) opoldne v Kamniku sklicana 11. redna seja, ki bo tokrat izjemoma v Osnovni šoli Frana Albrehta. Člani sveta si bodo na začetku ogledali šolo in se udeležili tudi zanimive športne prireditve v okviru šolske ko-Šarkarske lige. Na dnevnem redu seje pa bodo potem predlog odloka o določitvi praznika občine Kamnik, imenovanje podžupana občine, razprava o osnutku okvirnega programa dela občinskega sveta za prihodn je leto, sklep o ustanovitvi komisije za imenovanje zbornika o povojnih množičnih pobojih, obravnavali pa naj bi tudi oblikovanje cen za komunalne dejavnosti. Več dela kot v Kamniku pa bodo imeli člani občinskega sveta v sredo v Mengšu. Po tem ko bodo ob 17. uri sedli skupaj, bodo morali najprej končati minulo sredo, 13. decembra, prekinjeno sejo. Z 11. redne seje so jim ostala še naslednja vprašanja: sprejem sklepov glede medsebojnih odnosov z najemniki v objektu Induplati, plan dela občinskega sveta, soglasje k poslovniku o delu odbora za razpolaganje z dodeijinimi sredstvi požarnega sklada, izvolitev podpredsednika občinskega sveta in sprejem poročna o poteku aktivnosti v zvezi z delitveno bilanco. Na letošnji Četrti izredni, ki naj bi se začela jutri (sreda) ob 18. uri pa naj bi v Mengšu obravnavali pogodbo za izdelavo projektne naloge za ločeno zbiranje odpadkov, poročilo o aktivnostih v zvezi z odkupom objekta Induplati, izbrali naj bi tudi izva-j a 1 c e z a i z v e d b o rekonstrukcij cest Drnovo, Jarške ceste in Linhartove ulice. Med pomembnejšimi točkami so še sprejem pisma o nameri za izgradnjo kabelsko razdelilnega omrežja v občini Mengeš, sprejem sklepa odvozu Komunalnih odpadkov v naselje Dobeno in sprejem pogodbe za nakup zemljišča pokritih parkirišč in nadgradnjo tržničnih in poslovnih prostorov v Mengšu. ♦ A. Ž. na zveza, pri čemer so lani zasedli v kategoriji krajev s prehodnim turizmom peto mesto, letos pa že dosegli prvo. Da bi turistično društvo nadaljevalo tradicijo nekdanjega olepševalnega društva, skuša tudi s svojim delom prispevati k urejenosti kraja: tako v začetku aprila skupaj s KS in šolo organizirajo spomladansko očiščevalno akcijo "Očistimo svoj kraj". Pravilnik za ocenjevanje urejenosti nameravajo na osnovi letošnjih izkušenj še dopolniti. Ker v Železnikih vrsta hiš zanemarjeno propada, bi radi vzpodbudili tudi prav obnovo hiš. Prav hiša družine Benedik, na katere urejenost so opozarjali celo turisti, lahko marsikomu služi za svetel vzgled. • Š. Ž. ZCatama ^Tatjana Rangus Žerovc'\ Prešernovo 13, Kranj ti* ggj-337 in TOISMMH GLAS S tem oglasom dobite pri nakupu za vsakih 10.000 SIT POPUST 1.000 SIT GORENJSKI ©LM na obisku v POD LJUBELJ U Krajanom, ki so minulo soboto dopoldan prišli v Gostilno Ankele v Podljubelju in se pridružili predstavnikom tržiške občine in krajevne skupnosti Podljubelj ter novinarski ekipi Gorenjskega glasa v dveumem klepetu, smo - med drugim - razdelili tudi 28 reklamnih Glasovih čepic Vsaka Glasova čepica je oštevilčena, kuponi pa sodelujejo v treh priložnostnih nagradnih Žrebanjih: J. neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake trt mesece v vmesnem žrebanju; 3. enkrat letno v zaključnem Žrebanju. To seveda pomeni, da bo nagradni fond vsakič večji, saj v zaključnem žrebanju sodelujejo vsi kuponi Zatorej se splača Glasovo Čepico z obiska Gorenjskega glasa v posameznem kraju (doslej so to bili Srednji Vrh nad Gozd Martuljkom, §ovodenj. Stara Fužina, Tunjice, Zgornja Bela, Sora, Čepulje, Železniki, Olševek in Podljubelj) dobro shraniti in preveriti, Če ni morda tudi Vaša številka med izžrebanimi Nagrade z obiska Gorenjskega glasa v PODLJUBELJU prejmejo čepice s številkami: 5605 ter 5105 (za poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo); ter 5200 in 5009 Žtaktična nagrada: namizni prt). Če imate Glasovo pico z eno od teh Štirih številk - sporočite Vaš naslov v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 223 - 111, in nagrado Vam pošljemo. Razstava "Zimski čas" Marija Krašovec, lastnica hiše v Podljubelju 149, kjer je gostilna Ankete, se ukvarja z oddajanjem sob. Njeni gostje in drugi obiskovalci so si do sredine decembra lahko ogledali zanimivo razstavo o običajih ob praznikih in delih pozimi. Praznično nit je avtorica razpela od miklavzevanja do pustovanja, med opravili pa je predstavila sušenje sadja, kuhanje žganja, izdelavo kolin, peko kruha in potic, ročna dela, luščenje fižola pa tudi branje pravljic in prepevanje ljudskih pesmi. Prostore so krasile razne jaslice pa staro orodje in uporabni predmeti, celo starinske smuči Med razstavo so pripravili tudi prikaz peke dražgoških kruhkov in klekljanja. S. Saje, foto: Tina Doki Dragan Njegovan je po prihodu iz Bosne v Slovenijo opravljal natakarsko delo v več gorenjskih hotelih in diplomatski strežbi, od 1969. leta pa je povezan s tržiškim fostinstvom. Že dobro desetletje vodi gostilno Ankele v odljubelju, kjer je poleg izbrane hrane - posebnost so jedi z žara - na voljo tudi 10 do 18 prenočišč. Kot je povedal med srečanjem s Podljubeljčani, so ga v kraja lepo sprejeli kot podjetnika in soseda. • S. Saje - Foto: Tina Doki Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 64240 Radovljica, župan, na podlagi 49. in 50. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni iist RS, št. 72/93,6/94 • odločba Ustavnega sodišča RS, 45/94 - odločitev US RS, 57/94 in 14/95) in Statuta Občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske št. 20/95) RAZPISUJE naslednje delovno mesto v občinski upravi: 1. SVETOVALEC PREDSTOJNIKA ZA PRAVNE ZADEVE Pogoji: - Vil. stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri - opravljen pravosodni izpit - 8 let delovnih izkušenj - poznavanje dela na računalniku - aktivno znanje slovenskega jezika Za razpisana delovna mesta se sklene redno delovno razmerje za nedoločen čas po 3-mesečnem poskusnem delu. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in podatki o dosedanjem delu pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 64240 Radovljica, z oznako "za razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. Kraja Sv. Ana nt več, "Šentančani" pa so še Nekaj pravih domačinov se je zbralo na sobotnem pogovoru v skoraj 150 let delujoči gostilni Ankele, tam pa je vse gostoljubno sprejel Dragan Njegovan, ki je lokal prevzel pred dobrim desetletjem. Podljubelj, 16. decembra -Razlika med staroselci in priseljenci je v tem, da so se slednji zaprli med štiri stene, mi pa smo bolj družabni, je ob koncu srečanja pojasnil eden pravih "Šentancanov". Ta njegova ugotovitev vsekakor ne velja za podnajemnika gostilne Ankele, ki je že od 1969. leta med tržiškimi gostinci, za svoje domovanje pa si je izbral Podljubelj. Odprtih rok je sprejel ekipo Gorenjskega glasa in povabljene domačine. Posebej nas je presenetila lastnica okrog 260 let stare hiše Marija Krašovec, ki nam je poklonila lectove sani z voscilom: "Naj vam bo pot v novem letu široka bi ravna, drža pa pokončna!". Izročila nam je tudi zemljevid kraja z napisom "Dobrodošli v Podljubelju; veseli smo vašega obiska!". Podljubeljska (šentanska) dolina je razpotegnjena ob strugi potoka Mošenik. Nekdaj se je naselje na nadmorski višini 680 metrov imenovalo Sv. Ana, potlej pa so ga preimenovali v Podljubelj, saj' leži pod znanim prevalom Ljubelj. Sestavljajo ga zaselki Bobenca, Deševno, Na Skalah, Plaz, Črni gozd, Lajb, Reber, Javorje, Pod Košuto, Gube in drugi. V kraju je okrog 170 stanovanjskih hiš s približno 200 gospodinjstvi. Število prebivalcev se giblje med 580 in 600 Podljubeliča-nov, ki se jim občasno pridružijo tudi stanovalci okrog 90 počitniških hišic. Vas je gotovo enkrat večja, kot je bila nekdaj. "V naši vasi je le še 5 gospodarstev, ki preživljajo družine s kmetijstvom. Večina ljudi je zaposlena v tržiš-kih podjetjih. Nekaj kruha dajejo tudi gostinstvo, trgovina in obrtne dejavnosti v naši dolini. Imamo štiriletno osnovno šolo in oddelek male šole. Deluje tudi nekaj organizacij; gasilsko in turistično društvo, Rdeči križ in drugi," je predstavil Podljubelj predsednik tamkajšnjega sveta KS Jože Hladnik. "Največ dela in denarja smo namenili za dokončno ureditev telefonske napeljave. S 198 telefoni so pokrita skoraj vsa gospodinjstva. Predlani smo asfaltirah okrog 800 metrov makadamske ceste v zaselek Bobenca, lani 700 metrov v Deševno in letos kar 2800 metrov Pod Košuto. Samo letošnja naložba je stala 14 milijonov SIT, za kar smo pol denarja zbrali domačini, pol pa je prispevala tržiška občina. Nekaj denarja smo namenili tudi za razširitev javne razsvetljave," je naštel pridobitve v zadnjih letih predsednik Hladnik. Kljub napredku tudi problemi "V krajevni samoupravi in na občinski ravni delujem že štiri mandatna obdobja. Tudi sedaj, ko se marsikje pritožujejo nad svojo nemočjo, pri nas kar dobro delamo. Na začetku je bilo nekaj težav, ker je naša vas v očeh novih strank veljala za 'rdečo'. To seveda ne drži, saj celotna sestava sveta KS ni usmerje- Jože Hladnik, Janez Ahačič (svetnik), Franc Neme, Janez Ahačič (lastnik tenisa), Maja Ahačič, Franci Jane na v politično, ampak v konkretno delo. Vodstvo kraja je po volitvah predstavilo probleme kraja tržiškemu Županu, ki je dojel naše potrebe," je povedal neodvisni član občinskega sveta Janez Ahačič. "Že vrsto let si zaman prizadevamo za odpravo posledic gradnje vodovoda Črni fozd - Tržič na krajevni cesti, i je plod samoprispevka in Erostovoljnega dela krajanov. >rug dolgotrajen problem so avtobusna postajališča in ustrezna povezava z mestom. Ena pomembnih nalog je izgradnja prizidka k šob, ki je brez telovadnice. O nujnosti rešitve problema pitne vode ne bi zgubljal besed, omenil pa bi Te še potrebo po razširitvi možnosti za sprejem RTV programov," je svetnik Ahačič opisal težave. V neprijetnem položaju je tudi svet KS, ki s svojo pisarno gostuje v prostorih trgovskega podjetja Živila. Nekdanji zadružni dom namerava to podjetje prodati, zato bo krajevno vodstvo ostalo brez pisarne. Kot je ugotovil predsednik Hladnik, bodo zato morali verjetno kmalu najti druge prostore. Turizem (še) daje kruh "Danes razmišljam, kaj vodilo Kompas, da je v letih 1963/64 začel investirati v podljubeljsko dolino," je vprašal in hkrati odgovoril vodja mejnega turističnega servisa Kompas Franc Neme "Obstajal je program 'Severni Jadran', v katerem je tržiška občina videla možnosti za razvoj turizma. Najbrž so nekaj pomagali k temu tudi državni krediti. Vseeno se sprašujem, zakaj je šel razvoj turizma v tako smer. Izgradnja žičnic v plazovitem območju se je izkazala za zgrešeno naložbo. Prej ali slej bodo te naprave zaprte. Kompas ima svoje ambicije še vedno na mejnih prehodih, ki vsaj zaenkrat ne bodo ukinjeni. Naš obstoj je vsekakor pomemben za to dolino. Ko sem pred 16 leti prišel na Ljubelj, ie bilo med zaposlenimi malo domačinov. Danes je med 61 delavci kar 56 domačinov. Zato lahko rečem, da to podjetje daje dober ali celo najboljši kruh tukajšnjim prebivalcem. Kadar je bilo mogoče, smo [iriskočili na pomoč tudi oko-ici." "Turizem bi moral biti nit vsega dogajanja v kraju. Skoda je namreč, da bi gostje prihajali le zaradi kulinarike, ampak naj bi spoznali tudi naše običaje in navade. Zato sem v zgornjih prostorih hiše pripravila razstavo 'Zimski čas', kakršnih so tujci v svojem okolju že vajeni. Ne- katerim se zdi čudno, da k nam prihajajo večinoma Avstrijci. Sama sem prepričana, da je to prav zaradi dosežene ravni ponudbe. Prav tako vem, da v turizmu odločajo ljudje; če niso naklonjeni gostu, se lahko vse neha. V naši hiši, ki je stara okrog 260 let, obratuje gostima Ankele neprekinjeno že od 1847. leta dalje," je povedala lastnica Marija Krašovec. Turistično društvo je sicer zaradi nasprotij v vodstvu pred nekaj leti svojo dejavnost omejilo le na vzdrževan j e avtomobilskega kampa, sedaj pa nameravajo ponovno oživiti delo v njem. Imajo že okrog 30 članov, katerim bi radi pridružili vse krajane, ki imajo kakršenkoli interes za razvoj turizma. Podljubelj z okolico ima številne zanimivosti, ki bi jih morali bolje ponujati gostom. Ena neizkoriščenih možnosti je tudi proga za motokros. Domačin Stanislav Polak je spomnil na nujnost soglasja lastnikov zemljišč za morebitno oživljanje motokrosa. Nato je poudaril možnost turističnega razvoja v prilagajanju evropskim razmeram in usmerjanju v kmečki turizem. Da je to možno, je potrdil kmet in poklicni gasilec Janez Ahačič, ki je pri najprej doma naredil umetno jezerce. Tam pozimi drsajo in poleti lovijo ribe. Ponudbo je dopolnil z dvema igriščema za tenis, ustanovil pa je tudi športno društvo. Utrip mladih in starejših Kraj, kjer se zbira največ mladih, je prav gotovo šola. V njej je letos 33 učencev, dobra polovica v 1. in 2. razredu, nekaj manj pa v 3. in 4. razredu. Stavba, ki je bila prvotno namenjena ubožnici« je stara že 104 leta, zato imajo večne težave z njenim vzdrževanjem. Bolj gladko gre pri delu. "S Heleno Ahačič si prizadevava tako za izboljšanje delovnih razmer kot za vnašanje novosti v pouk. Približevanje učnega programa učencem je povezano tudi z življenjem v kraju. Že vsa leta se povezujemo z vasjo in predstavljamo šolsko delo krajanom ter včasih tudi širše. Predlani smo organizirali srečanje podružničnih šol iz Slovenije. Zelo dobro sodelujemo s krajevno skupnostjo, ki nam omogoča nastope v dvorani. Za 23. december pripravljamo igrico 'Sapramiška' s šolsko igralsko in ritmično skupino, otroke pa bosta razveselila tudi dedek Mraz in harmonikar. Najbolj stalna prireditev je marčevski nastop 'To smo mi', kjer otroci pokažejo razne ustvarjalnosti. V šoli deluje tudi skupina 9 mladih glasbenikov iz Podljubelja, je pohvalila dejavnost mls* dine učiteljica Maja AhačiČ "Naši šolarji sodelujej? tudi z borčevsko organizacijo, v kateri je še 29 članov-Redno pripravljajo program za komemoracije ob 1. novembru. Seveda je naše članstvo predvsem starejše, vseeno pa ni brezbrižno do dogajanj v kraju," je ugotovi* predsednik Milan Tribušon Kot se je spomnil njegov vrstnik, 72-letni Toma* Ahačič, je bilo v njegovi mladosti v vasi komaj nekaj čez 100 hišnih številk, zato p* več pomanjkanja. Po drug1 vojni so marsikaj naredili * prostovoljnim delom. Kljuf velikemu napredku se m»j zdi, da je sedaj povezanost) in zadovoljstva med ljudm' veliko manj kot nekdaj. Med društvi, ki povezuje}0 največ krajanov, so v ospredr gasilci. Ta organizacija ifl)a okrog 140 članov. Lani ^ letos so obnovili gasils*! dom, k sreči pa imajo vsa) zadnja leta več dela s pre' ventivo kot z gašenjem poz**' ov. Kot je pohvald poklicn' gasilec Franci Jane, se gasilstvo zanimajo zlasti mlaj ši člani, kar potrjuje njiho^3 zmaga na letošnjem občin5' kem tekmovanju. Gasilci ^ vse bolj posvečajo strokovni mu delu in manj razni111 manifestacijam. Ocenil pa j6, da družabno življenje v kraj1* nasploh zamira. Kot je sogJ*' šal njegov poklicni koleg? Ahačič, se ljudje vse bo'J zapirajo med štiri stene. W sebno priseljenci se drŽij^ raje ob strani, pravi "Se/1' tančani" pa se radi druŽij£ kar so dokazali tudi z udele*' bo v pogovoru. V gostilni Ankele se r zbralo poleg omenjenih sog£j vornikov še več domačinov,M so pogovoru le prisluhn1' Tokrat ni bilo pričakovanem fosta iz Tržiča, župana P*^ luparja, ki je srečanje zar^ drugih obveznosti zamud1] Zato je morda potrebno Eisati pobudo domačinov, d.j i občina in država nared* več za oživitev sodelovali med sončno in senčno straflJ. Karavank. Obenem ko so £ Podljubeljčani pohvalili s j'; kimi gosti, kot je bil nek^ maršal Tito in je danes Žup* francoskega mesta Ste M*^ aux Mineš, so se še po3*^v da so se preveč obiskovali nekdaj celo bali. Ob medna odnih motornih dirkah ,y Ljubelj so namreč v g08^ Ankele zaprli vrata in &m kovalcem stregli kar sk0., okna. Nas so sprejeli in po regli pri mizah, za kar se y iskreno zahvaljujemo. bi S. Saje, foto: Tina Vo*> AKTUALNO Nov salon in galerija Mizarstva Ovsenik Prenovljen salon in galerija Prenovljeni prostori Mizarstva Ovsenik niso samo pridobitev za gospodarstvo, ampak tudi za kulturo. V soboto je bil za družino Ovsenik svečan dan. Družinsko podjetje, ki je doma in po svetu znano po svojih kvalitetnih mizarskih izdelkih, je odprlo prenovljene poslovne prostore, hkrati z njim pa tudi galerijo. Lepoti mizarskih izdelkov se je tako pridružila lepota slik Jožeta Tisnikarja, ki so odslej na ogled postavljene tudi širši javnosti. Ovsenikovi so svoje poslovne prostore spremenili v majhen gradič, ki pod svojo streho poleg mizarskih izdelkov čuva tudi največjo zasebno zbirko slovenskega slikarja Jožeta Tisnikarja. Celotna investicija je družino Ovsenik stala okrog 35 milijonov tolarjev in je po besedah Alojza Ovsenika tako družini kot kraju v ponos. V prenovljenih prostorih Mizarstva Ovsenik se ie razstavnemu salonu pridružila še galerija z zasebno zbirko več kot štiridesetih del slovenskega slikarja Jožeta Tisnikarja, ki bo ob predhodni najavi na ogled tudi širši javnosti. Na sobotni svečani otvoritvi je predsednik Gospo- Predsednik Gospodarske zbornice Joško Čuk, Alojz Ovsenik in predsednik Območne gospodarske zbornice Andrej Prislan. darske zbornice Slovenije Joško Čuk še posebej poudaril, da je Mizarstvo Ovsenik eno tistih slovenskih podjetij, ki jih zasluženo lahko imenujemo gazele. Ovsenikovi so se odločili, da trgu poleg izdelka ponudijo primeren odnos do kupca, odnos, kakršnega naj bi Gospodarska zbornica v kratkem uporabila kot zgleden model. Joško Čuk je ob tej svečani priložnosti ugotavljal, da podjetje deluje usklajeno, tako navznoter kot tudi navzven. Svoje obveznosti do drugih podjetij izpolnjuje pravočasno, kljub temu da dandanes to žal v Sloveniji ni običaj. • U.Š., foto: Gorazd Šinik Na Bledu potekal prvi slovenski turistični forum Rože kot del nove podobe Slovenije Kranj, 18. decembra - V hotelu Toplice na Bledu je 14. in 15. decembra v organizaciji ministrstva za gospodarske dejavnosti, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije in Turistične zveze Slovenije potekal prvi slovenski turistični forum, ki se ga je udeležilo več kot 200 pomembnih delavcev s področja turizma v Sloveniji Namen srečanja je bil seznaniti udeležence z najnovejšimi trendi razvoja turizma doma in v svetu, združiti glasove gospodarstva za dosego turističnih ciljev in izmenjati mnenja med stroko, gospodarstvom in javnim sektorjem. Na forumu so prvič javno predstavili tudi novo celostno grafično podobo Slovenije, ji Jo je izdelala oglaševalska agencija Futura. Namesto lipovega lista bodo Slovenijo sedaj predstavljale bela, rumena, modra in rdeča roža na modri polagi. Forum, ki ga je odprl minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, je v četrtek potekal v obliki delovnega zasedanja, v petek pa v obliki strokovnih delavnic. Na njem so predstavili srednjeročni program dela Centra za promocijo turizma, slovenska turistična predstavništva v tujini, novo klasifikacijo nastanitvenih gostinskih obratov ter nov zakon o turizmu, ki ga bodo kmalu obravnavali v parlametnu. V okviru petkovih delavnic pa so razpravljali o stanju na tujih turističnih trgih, o tržnem komuniciranju v turizmu in o novi celostni podobi slovenskega turizma. IMF Začeti bo treba s konkretnimi dejanji Ob otvoritivi foruma je dr. Maks Tajnikar poudaril, da je bilo v Sloveniji na področju turizma v letu 1995 veliko narejenega. Pripravili so predlog zakona o turizmu, sprejeli gostinsko zakonodajo, ustanovili Center za promocijo slovenskega turizma in pripravili kategorizacijo gostinskih namestitvenih objektov ter novo celostno grafično podobo Slovenije. Izvedenih je bilo tudi veliko investicij. Vendar pa nam še vedno manjka zaokrožena turistična ponudba, s katero bi se predstavljali v svetu. "Iz turizma še nismo naredili prave turistične industrije, zato moramo iz miselne slike o turizmu preiti na konkretna dejanja," je dejal Tajnikar. Letošnja dosežena raven turističnega prometa predstavlja šele 73 odstotkov doseženega v letu 1990, je rekel Peter Vesenjak, državni sekretar za turizem, in dodal, da so zaskrbljujoči tudi indeksi rasti v prvih desetih mesecih letošnjega leta, ki so pri številu turistov 100, pri številu nočitev pa 101 glede na leto 1994. Bolj optimistični pa smo lahko pri rasti deviznega priliva iz turizma, ki je letos v prvih devetih mesecih dosegel 878,5 milijona dolarjev, do konca leta pa bo gotovo dosegel milijardo dolarjev. Veliko deviznega priliva je bilo ustvarjenega s krajšimi enodnevnimi obiski na nakupih in v igralnicah, kar kaže na spremenjeno strukturo potrošnje v slovenskem turizmu. Vesenjak je dejal, da so na letošnje indekse rasti turističnega prometa sicer vplivali tudi zunanji dejavniki, kot so slabo vreme v drugi polovici avgusta, neugodno tečajno gibanje italijanske lire in zaostrovanje varnostnih razmer v bližini Slovenije, vendar pa je k temu pripomogel tudi nestabilen in ne dovolj razvit turistični sistem tako na strani ponudbe kot trženja. Slovenija kot zeleni košček Evrope V okviru foruma so na četrtkovi slovesni javni prireditvi "Popotovanje po Sloveniji" prvič predstavili novo celostno podobo slovenskega turizma, ki so jo pripravili na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Sestavljajo jo štiri rože bele, rumene, modre in rdeče barve na modri podlagi. Podobo rož bo na tujih turističnih trgih spremljal moto The green piece of Europe (Zeleni košček Evrope). Podobo, ki jo je grafično izdelala oglaševalska agencija Futura, so testirali v štirih državah. Vse kaže, da ji je uspelo narediti sprejemni izpit. Naslednji izpiti pa bodo povezani z njeno uveljavitvijo skozi široko zasnovano mednarodno akcijo tržnega komuniciranja, je dejal dr. Zlatko Jančič, Eredstojnik katedre za tržno omuniciranje na FDV. • P. Oman Posvet o kamniškem športu Denar za šport ne rešuje tudi prostorov Tistega, zaradi česar so se sestali, sicer niso bvedeU, posvet pa je bU vsekakor koristen. Kamnik, 18. decembra • Gos- stališča proti bifeju v dvorani od Unski lokal v športno dvorano uajbrž res ne sodi, vendar pa bobrih trideset milijonov, ki jih nbčina namenja v proračunu za Športno dejavnost, ne vključuje tudi vzdrževanje športnih objektov. To je bila osnovna ugotovitev Qa posvetu prejšnji četrtek, ki sta se ga poleg župana in Predstavnikov občine, športnih Wubov in društev ter Športne zveze udeležila tudi državni sekretar za šport dr. Janko Strel in podsekretar Marko Trškan. Občina Kamnik ima dovolj problemov na športnem področju. Po analizah na podlagi yeljavnih kriterijev tako po Prostoru kot po dejavnostih (znanje plavanja na primer) je P?d republiškim povprečjem. V Kamniku na primer odpade na Prebivalca 0,17 kvadratnega metra pokritih športnih površin, v ropuliki je to povprečje na Prebivalca 0,19 kvadratnega metra. Strokovne ocene tudi opozarjajo, da bi občina na tem Področju morala hitro ukrepati. Na ta način pa bi si zagotovila tudi možnost in pogoje, da bi ji niaterialno pri investicijah polagala država. Udeleženci posveta so sicer najbrž kar vsi povrsti pričako-yali "državno" presojo o upra-v>čenosti bifeja v večnamenski dvorani, ki je postal po poletju v občini vroča tema. Odločnega "predstavnikov države" ni bilo, Čeprav ne Strel ne Trškan tudi nista podprla takšne tržne rešitve Športne zveze v Kamniku. Posredno pa je posvet razkril razmere na športnem področju in tudi kar zadeva športne objekte ter njihovo vzdrževanje. Vsekakor je bila pomembna ugotovitev, da se mora denar za športne objekte in vzdrževanje le-teh ob sedanjem, ki je namenjen za športno dejavnost, zagotoviti dodatno. Zato ne bi bilo napak, da bi občinski svet tudi čimprej dobil organ oziroma odbor za šport v občini. Kar pa zadeva sporni lokal v večnamenski športni dvorani, bi bila lahko sporazumna bi zato pomirjevalna ugotovitev, da velja o dosedaj načrtovani ureditvi lokala, bi o tem, kaj bo v njem v Športni dvorani, resnično skrbno razmisliti. Mimogrede, po Evropi so poznane velike športne dvorane, ki imajo tudi okrepčevalnice, podobno kot kulturni prostori. Vendar pa je v Kamniku pomembneje, da nasploh bi celovito opredelijo ter razrešijo vzdrževanje sedanjih in izgradnjo ter vzdrževanje novih športnih objektov. Za to pa se je zavzel tudi načelnik oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik Anton Kamni, ki je posvet o športu tudi sklical In vodil. • A. Žalar Delo bodo lažje dobili tisti z več znanja Lions kluba podarila slepim pripomočke Člani Lions kluba Ljubljana in Lions kluba Tivoli so šestim slepim podarili za štiri mUijone tolarjev sodobnih elektronskih pripomočkov. Okroglo pri Kranju, 15. decembra - Kljub neprijetnostim zaradi obilnega snega so v sredo pozno popoldne na priložnostni slovesnosti v Domu oddiha na Okroglem predstavniki dveh ljubljanskih Lions klubov prodali šestim slepim različno sodobne elektronske pripomočke. V sredo dopoldan je bila v Ljubljani tudi svečana akademija, ob 75-letnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, kjer je predsednik Milan Kučan Zvezi Eodelil srebrni znak svo-ode. V prihodnjem letu bodo na Zvezi slepih in slabovidnih začeli z uvajanjem elektronskega informacijskega sistema, v katerega se bodo preko modemske povezave lahko vključevali slepi doma in v čitalnicah, kar bo pomenilo motnost hitrejšega in cenejšega dostopa do aktualnih informacij. ekrana. Z napravo bosta lahko brala šolske knjige, zapiske in drugo literaturo. Velika prednost povečala je možnost slikovnega prikazovanja, kar pomeni, da z njim lahko gledata tudi slike in rokopise. Juretu Pečovniku, študentu prvega letnika pravne fakultete, so Lionsi poklonili prenosni računalnik, ki mu bo omogočal, da si bo na predavanjih s pomočjo programa za povečavo delal zapiske, si jih tudi ogledal in popravil oziroma dopolnil. "Razlika med delom na navadni pisalni stroj in računalnik je seveda ogromna, saj pri prvem vsaka napaka pomeni ponovno pisanje. Zato bi se v imenu vseh rad Pripomočke je na prisrčni slovesnosti uradno predala novim uporabnikom Nuša Kerševan. Dva dijaka Centra Škofja Loka, Sonja Jarc in Davorin Krajec, sta dobila elektronski povečavi, ki omogočata povečave tekstovnega in slikovnega gradiva od šest do štirideset-krat, odvisno od velikosti zahvalil Lions klubom za zaupanje • prepričan sem, da ga bomo vsi upravičili." Podoben pripomoček je dobila tudi Adela Anzehc, študentka prvega letnika filozofske fakultete, pisatel uporabljati v čim večjem številu, saj lahko zelo olajšajo življenje. Opozoril je tudi na neurejeno sistemsko obliko rehabilitacije oslepelih. Kar okoli šestdeset ljudi na leto doživi hujšo okvaro ju Lojzetu Šproharju pa so vida in te je po končani Lionsi namenili štiriinštiri- medicinski rehabilitaciji po- jure Pečovnik, študent prvega letnika Pravne fakultete, ki mu bo prenosni računalnik še kako olajšal študij. desetznakovno Braillovo vrstico - to je, poleg Braillovega tiskalnika dobil tudi Evgen Bavčar, ki pa se slovesnosti za to, ker večino časa preživi v Parizu, ni mogel udeležiti. Kot je na prireditvi poudaril predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Hubert Verdnik, se na trgu pojavljajo novi in novi tehnični pripomočki, ki bi se jih slepi moralai naučiti trebno prilagoditi na novi način življenja. Dom oddiha na Okroglem je prav gotovo potreben temeljite prenove in v Zvezi društev slepih in slabovidnih menijo, da bi bilo prav, če bi center, v katerem bi se slepi učili uporabe tehničnih pripomočkov in se pod strokovnim vodstvom navajali na spremenjene življenjske okoliščine, vzpostavili prav tu. M. A., foto: Jurij Furlan KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Matija Čop 1835-1995. V Mali galeriji, galeriji Mestne hiše in v kletnih prostorih Prešernove hiše razstavljajo udeleženci 2. Bienala mesta Kranja. V preddverju Iskratel na Laborah je odprta razstava Gorenjska likovna ustvarjalnost V Galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikar Zmago Jeraj. V galeriji Ovsenik je na ogled stalna zbirka del Jožeta Tisnikarja. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled numizmatična razstava Ženski liki na antičnem denarju. V galeriji v zgornji avli Občine Radovljica je na ogled razstava Slike Radovljice. V Knjižnici A.T. Linharta je na ogled fotografska razstava del članov Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič.V galeriji Fara razstavlja slike na temo Krajina akad. slikarka Mirna Pavlovec. V knjižnici I. Tavčarja sta odprti dve razstavi - Knjižnica 1. Tavčarja skozi pet desetletij in razstava Ekslibris in literatura. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. 10. KOPITARJEVI DNEVI Vodice, Repnje - Kopitarjevo društvo in občina Vodice vabita na Kopitarjev študijski dan in kulturno turistično prireditev. Jutri, v sredo, ob 16. uri bo v Vodicah promenadni koncert Pihalnega orkestra Vodice, ob 18. uri pa slovesna otvoritev Kopitarjevih dni v OŠ Vodice s podelitvijo listine častnega občana Občine Vodice akademiku prof. dr. Jožetu Pogačniku, avtorju knjige Jernej Kopitar. Pel bo mešani pevski zbor Vodice, Ivo Ban pa bo nastopil z monodramo Dosje. V četrtek, 21. decembra, ob 8. uri bo v OŠ Vodice otvoritev razstave likovnih del osnovnošolcev Slovenije, ob 9. uri pa se bo začel Kopitarjev študijski dan, na katerem bodo kot predavatelji sodelovali prof. dr. Sergio Bonazza iz Italije s temo Kopitar v evropski znanosti njegovega časa, prof. dr. Stanislaus Hafner iz Avstrije s temo Jernej Kopitar v okviru tedanje avstrijske duhovne kulture, prof. dr. Zvonko Kovač s Hrvaške s temo Slovanska filologija v Kopitarjevi dobi in slavistika danes, prof. dr Martina Orožen s temo Slavistika 19. in slovenistika 20. stoletja - posredovalki slovenske narodne identitete v evropski kulturni prostor ter akademik prof. dr. Jože Pogačnik s temo Kopitar in ukrajinski knjižni jezik. Ob 13. uri bo v Repnjah pri Kopitarjevi hiši osrednja kulturna prireditev. • DJJ. BOŽIČNI KONCERT Kranj - Kranjski komorni orkester Carnium je tudi letos pripravil tradicionalni božični koncert. Pod vodstvom dirigenta Petra Škrjanca bo danes, v torek, ob 19. uri v kranjski župnijski cerkvi izvedel izbran glasbeni program. Na sporedu so dela Corellija (Božični concerto grosso), Torellija (Božični koncert), Bacha (violinski koncert v a-molu), Griega (Holberg suita) in Manfredinija (božična simfonija). Solist v Bachovem koncertu bo violinist Brane Brezavšček. Koncert bodo ponovili še 21. decembra v Velenju. Na božičnem koncert v dvorani Glasbene šole v petek, 22. decembra, pa bodo nastopili učenci vseh oddelkov. Gledališki praznik na Loškem odru SEVERJEVE NAGRADE ■ PETINDVAJSETE Škofja Loka - Sedem letošnjih dobitnikov nagrad, Id se iz Sklada Staneta Severja že petindvajset let podeljujejo za največje dosežke v slovenskih poklicnih in amaterskih gledališčih in študentom igre, se je letos pridružilo zdaj že kar obsežnemu seznamu nagrajencev v obdobju od leta 1971 do danes, kolikor časa nagrada obstaja. Jubilejna podelitev Severje-vih nagrad je bila tokrat nekaj posebnega. Prireditelj - Sklad za nagrade Staneta Severja - je na srečanje tik pred uradno podelitvijo povabil vse nagrajence zadnjih dveh desetletij in pol. Avla Loškega odra bi bila seveda prav za vse - doslej jih {e bilo 132 - skoraj pretesna, če >i se prav vsi udeležili jubilejnega srečanja. Toda vsi, ki so prišli in tudi občinstvo, ki jo napolnilo dvorano Loškega odra, so na ta način izkazali spoštovanje velikemu igralcu Stanetu Severju in gledališču in moči gledališke besede sploh. Na kratko je ob jubileju prejšnje nagrajence nagovoril dolgoletni predsednik sklada dr. Branko Berčič. Nagrajence in občinstvo bi sicer moral, kot je bilo sprva napovedano nagovoriti minister za kulturo Sergij Pelhan, vendar pa je slavnostni govor namesto odstotnega govornika z glasbo in verzi napolnila igralka Olga Kacjan s svojo skupino. Letošnja nagrajenca za dosežke na poklicnem odru sta: Jernej Šugman, igralec SNG Drame Ljubljana, je prejel Severjevo nagrado za vloge odigrane v zadnjem letu; to so bile vloga Hamleta v isto-menski Shakespearovi drami, vloga Jurja v Grmačah Daneta Zajca, Septimusa Hodgea v Arkadni in Komarja v Cankarjevih Hlapcih. Igralec, ki je pred tremi leti prejel še kot Študent nagrado Severjevega sklada, jo zdaj prejema kot poklicni igralec, ki ie v kratkem času opozoril z vrsto izrednih igralskih kreacij. Jernej Šugman se je izkazal že Op m lL": 11f ' J Škofja Loka - Ob 25 - letnici podeljevanja Severi evih nagrad so se srečali tudi igralci - nagrajenci iz prejšnjih let. Na sliki so razpoloženi Tone Kuntner. Niko Goršič, Zlatko šugman in Judita Zidar. Fot: Gorazd Sinik prej z nekaterimi drugimi vlogami v različnih slovenskih gledališčih v Platonu v MGL, kot Maks v Kralju na Betajno-vi v PG Kranj, v Domačem učitelju v SNG Drama in v Antigoni. Šugman suvereno obvladuje različne žanre: neposredno duhovit in iskriv je v komičnih vlogah, prepričljiv v dramskih s tragičnimi dimenzijami. Če je mojstrski pri oblikovanju karakterjev, pa poleg tega v svoje kreacije vključuje tudi izrazito prepoznavanje temeljnih duhovnih razsežnosti sveta v celoti, čutenje senzibilnosti časa in prostora, v katerem živimo. Sodoben je v izrazu, naraven v igri, naj gre za tragedijo ali komedijo, gledališke različnosti podaja sproščeno in s senzi-bilnostjo mladega človeka, ki ga tudi mlada publika sprejema izjemno naklonjeno. Igralec Drame SNG Maribor Alojz Svete je prejel nagrado za igralske dosežke v vlogi Rogožina v predstavi Ruska Misija, za vlogo gospoda Book-mana v Območju somraka ter za vloge Kurjača, Pollundra in Študenta v Kafkovi Ameriki. S svojimi igralskimi stvaritvami igralec Alojz Svete dokazuje svoj izjemen talent, neverjetno senzibilnost in kreativnost. Kot Rogožin v Ruski misiji nosi vso bolečino, strast in dvom globokega sveta Dostojevskega, povsem drugačen je kot Bookman, kjer lucidno in humorno prestopa meje različnih svetov, v Kafk ovi Ameriji pa se sooča kar s tremi različnimi liki kafkijanske prepobrazbe. Za dosežke na amaterskem odru pa sta bila nagrajena: Stane Kralj, igralec in režiser iz Ljutomera, član KUD Ivan Kaučič, se gledališču ?osveča že 45 let. V sezoni 949/50 je prvikrat stopil na oder v predstavi V Ljubljano jo dajmo, nato so sledile še Številne druge. Kasneje se je v celoti posvetil režiji. Ža Severjevo nagrado ga je predlagala ZKOS, v obrazložitvi pa je med drugim poudarjeno, da gre za gledališko osebnost obdarjeno s številnimi talenti in posebno tankočutnostjo, ki spreminja delo z igralci, tekstom in samim seboj v čudež gledališke navzočnosti. Sara Balde, igralka iz Trsta, pooseblja mladi rod slovenskih gledaliških umetnikov. Na različnih odrih je začela nastopati šele pred tremi leti, najprej pri Slovenskem kulturnem društvu Tabor na Opči-nah, pri tržaškem radijskem odru, letos so jo povabili tudi v Stalno slovensko gledališče Trst, na koprsko TV, sodeluje tudi na slovenski radijski postaji Trst in drugod. Nagrajenci sklada Staneta severja so tudi študenti AGRFT Ljubljana: Sebastijan Cavazza - za vlogo Leara v Kralju Learu. Kljub svoji mladosti je s svojo intenzivno, sugestivno pa vendar neposredno in sproščeno igro izoblikoval verjeten, prepričljiv in psihološko bogat značaj. Barbara Kranjc je bila nagrajena za vlogo Claire v Genetovih Služkinjah: s to vlogo v študijski produkciji je izpričala velik igralski talent in čisto &osebno senzi liteto. Saša liheličje prejela nagrado za vlogo Solange prav tako v Služkinjah; vlogo je oblikovala z velikim posluhom za ekstatičnost besedila, pa tudi za tehnično plat njenega besedila. • Lea Mencinger VABILO KRANJCEM 2. bienale mesta Kranja 95 Projekt na različnih lokacijah Anja Šmajdek Opis projekta 1. Zainteresirane posameznike na območju mesta Kranja vabim, naj se mi pridružijo na 2. bienalu mesta Kranja. V četrtek, 21. decembra 1995, naj s tem časopisom oblepijo pol okna, kije obrnjeno proti cesti. 2. S tem mi dajo znak, naj jih obiščem in pri njih razstavim dve figurici iz žgane gline. 3. Ko jih najdem in jim izročim figurici, imajo kot gostitelji razstave naslednje dolžnosti: - tla sobe, kamor bodo vabili ljudi pregmiti s časopisom; - "SVOJI" razstavi izbrati naslov; - izdelati kakih 20 vabil in jih poslati prijateljem, sosedom, znancem, meni in Likovnemu društvu Kranj; - pripraviti zvezek vtisov in mnenj; - pripraviti otvoritev po svoji presoji; - v času trajanja razstave skrbeti za podpisovanje gostov v zvezek; - skrbeti za varnost figuric; - porabljeni časopis "izročiti v reciklažo" 4. Po končani razstavi figurice podpišem in jih podarim gostitelju razstave. 5. Zelo zainteresirani lahko pustijo svoje podatke in telefonsko številko v kranjski Mali galeriji ali v Galeriji v Mestni hiši Kranj. akademska kiparka Anja šmajdek Pinterjeva Prevara v PG Zveza kulturnih organizacij Kranj Likovno društvo Kranj Otvoritev razstave slik ZMAGA PUHARJA sreda, 20. decembra 1998, ob 18.30 url, v Cafe galeryi Pungert TTH fF;-TV Kranj STUDIOZNA, ANALITIČNA PREDSTAVA Angleško erotično dramo izpred sedemnajstih let, z letnicami in zunanjimi znamenji prilagojeno za naš čas, s subtilno, poglobljeno igro uprizarjajo Bernarda Oman, Peter Boštjančič in Vlado Novak v režiji Zvoneta Sedlbauerja. GLAS Pinterjeva Prevara, delo angleškega dramatika, ki že kar štiri desetletja obvladuje teater na Otoku, je ob svojem nastanku leta 1978 zbudila veliko [>ozornost in zanimanje gledalskega sveta in že naslednje leto je bila v prevodu Dušana Tomšeta uprizorjena v Drami SNG v Ljubljani. Ta prevod, ki sta ga za kranjsko uprizoritev redigirala, ali bolje prilagodila dikciji skoraj dveh desetletij pozneje lektorica Rudenka Na-bergoj in režiser Zvone Šedl-bauer, je ob nastanku preveril avtor sam in menda imel dve pripombi, decentno tudi v slovenski dikciji označuje medsebojna razmerja Pinterjevih akterjev in narekuje način igre, obvladovanje, zadržanost, prikrivanje resničnih čustev, kolikor jih v tej igri sploh lahko zaznamo. Če je ob prvem srečanju s Prevaro izzivala pozornost in presenečenje predvsem njena dramaturška zasnova, pa tudi njeno doživljajsko ozračje, je zdaj priložnost za temelj itejšo analizo duhovnega prostora, kakršnega ustvarjajo in v katerem se gibljejo Pinterjevi liki v starosti od 34 do 43 let, se pravi v najbolj kreativnem obdobju posameznikove eksistence. Igra je namreč dramaturško grajena tako, da dogajanje potega ret-rogardno, od konca proti začetku kot nekakšna retrospektiva ključnih situacij v erotičnem razmerju dveh sicer očitno zglednih zakoncev s po dvema otrokoma, vendar je v igro vključen le en partner, Emmin mož Robert, sicer prijatelj ljubimca Jerrvja. Igra je nadalje koncipirana tako, da je gledalec od začetka, se pravi od konca erotične zveze informiran o razmerju in razmerjih, le Jerry je vseskozi živel v prepričanju, da njegov prijatelj, Emmin mož, ničesar ne ve, znano pa mu je od začetka, vendar si je tudi sam privoščil podobne avanture. Gre torej za prikaz obvladovanja zelo kočljivih in krhkih razmerij zlasti s strani najbolj prizadetega, Emminega moža Roberta, pa pozneje s strani Emme, ko odkrije, da mož ve za njeno skrivno razmerje z Jerrvjem. Avtorja zanimajo očitno prav ta obvladovanja, ki so ponazorjena s skrajno rafiniranem pristopom, s povsem obvladano prizadetostjo, kar usmerja misel na področje čustvene izpraznjenosti. Nekaj se je v tej druščini, ki jo simbolizirajo trije akterji, močno premaknilo v primerjavi z naturalistično dramatikop, ki se je veliko ukvarjala z razpadom zakonskih zvez, pa tudi v primerjavi s polpreteklo ameriško dramatiko, npr. z Albeeje-vo Kdo se boji Virginije VVbolf, v kateri je nanizan cel spekter vzrokov za krhanje intimnih vezi. Emmo in Jerrvja je zvezal trenutej prebujene strasti in čisto nič drugega; v svoje "ljubezensko gnezdeče" sta se zatekla sprva pogosteje, pozneje bolj poredkoma, v času snjune zveze Emma rodi sina, ki pa je možev, saj se njegovo rojstvo ujema z Jerrvjevim daljšim potovanjem v Ameriko. Vse je navzven korektno, v notranjosti, ki pa jo akterji povsem obvladujejo, pa vendarle nekaj ni v redu, Ta svet je izpraznjen, ti ljudje uglajeno vegetirajo, Robert m Jerry se sicer ukvarjata z založništvom, Emma ima galerijo, se pravi, da delajo kot posredniki umetniških stvaritev, kar jim zagotavlja eksistenco, toda niti z enim stavkom ni nakazana misel, ki bi segala čez rob meščanske uglajenosti v dvom ali vrednotenje. Nemara je prav zato ta igra sicer hladna, vendar označuje tudi del današnjega du-hovnega ozračj a na Slovenskem spričo tako intenzivnega nagibanja na zahod, čeprav slovenska podrast nikdar ne bo mirovala. Toda ta problem sega globlje in terja drugačen premislek. Navedeno analitično rezoniranje se seveda nanaša na samo uprizoritev v decentni, rafinirani režiji Zvoneta Sedlbauerja in seveda na uglašeni tercet igralcev Bernarde Oman v vlogi Emme, Petra Boštjanči* ča v vlogi Jerrvja in Vlada Novaka v vlogi Roberta. Vsak njihov izgovorjen stavek, vsda-ka gesta, vsak utemeljen in v situaciji podkrepljen premolk prispeva k celostni podobi kot gledališko uglašeni metafori o specifičnih medčloveških razmerjih, kakršne prinaša sodobna civilizacija. Njihova igra razkriva še eno komponento, da namreč erotična zveza med Emmo in Jerrvjem postaja nekakšno samomučenje in da ima pravzaprav iniciativo, razen ob prvem srečanju, vseskozi Emma, kar sicer učinkuj6 protislovno, glede na siceršefl njen odnos do moža, nakazuje pa ugibanja o njeni pomiritvi, saj oba moška omenjata možnost, da se navezuje na novega ljubimca. K vizualnemu učinkovanju iti podpori te obvladljivosti s svojimi izrazili opazno prispevala svoj delež tudi scena Spele Pucki je poskrbela tudi za elegantna oblačila, primerna situacijam in okoliščinam, scena pa y tem smislu, da z uokvirjenim' svetlobnimi variacijami nakazuje bistvo dogajanja, sicer pa je asketska in estetska prav tako kot dikcija drame. Z voljo in zavestjo dosežen uspeh ob Haroldu Pinterju. • France Vurnik VRTAČ d.o.o Visoko 77a, Visoko pri Kranju 64212 Tel./Fax: 064143-072,43-148 Audi POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA VOLKSWAGEN IN AUDI PRODAJA KOMPLETNEGA PROGRAMA KRATKI DOBAVNI ROKI, LE AS ING leasing SAMO 385 DE ZALOGA VOLiCSWAGEN KOMBI 2,5 TDI VEČJA NOSILNOST skupna teža 3,3 tone VSE KUPCE CAKA PREDNOUOLETNO PRESENEČENJE DeL^as: od 8, do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Tanja Grosar. "Vibroser je edini, ki je registriran kot pomožno zdravilno sredstvo." KAKO PRITI BOLEČINI DO ŽIVEGA? proti bolečinam jemljejo vse bolj poredko. Najbolje so presenečeni nad tem, da tudi hude bolečine lahko hitro ublažijo. Seveda obstajajo zdravstene težave, pri katerih masaže ni mogoče uporabljati. Zato se z vsakim interesentom posebej predhodno fogovorimo in mu svetujemo, namo dobre stike z zdravniki, in če je potrebne zdravniški nasvet, ga tudi priskrbimo. V kontaktnih oddajah radijskih postaj po Sloveniji se poslušalci lahko neposredno pogovarjajo z zdravniki o svojih težavah in o Vibroserju. Rada bi opozorila, da je na slovenskem trgu nekaj podobnih izdelkov, vendar pa je Vibroser edini, ki je registriran kot pomožno zdravilno sredstvo. To med drugim pomeni, da lahko uporabniki strošek nakupa uveljavljajo kot olajšavo pri dohodnini. In še nekaj. Ta nas pripomoček pogosto uporablja več članov družine - mlajši običajno proti utrujenosti, bolečinam v nogah in križu, starejši pa najpogosteje pri trdovratnih kroničnih težavah - in tega je v Sloveniji neverjetno veliko. Tudi letos bomo ob novem letu dobili številne čestitke in zahvale, zato bi rada izkoristila to priložnost Hi našim uporabnikom zaželela veliko zdravja in zadovoljstva v novem letu. Z informacijami in nasveti smo jim vedno na razpolago." Vibroser ima zlati znak Slovenska kakovost in dveletno garancijo. Na božično-novoletnih sejmih v Ljubljani in Kranju si ga lahko ogledate in ga preizkusite. Informacija dobita tudi po telefonu 064/224-574 in fakxu 064/224-575. Na BoiiCno-novoletnem sejmu v Kranju od 14. do 22. decembra 1995 Besede znamenitega znanstvenika prof. Reischauerja "z bolečinami v križu človek plačuje davek na pokončno hojo" še danes burijo domišljijo izumiteljev raznih pripomočkov proti bolečinam v hrbtenici, ki je ena najbolj množičnih zdravstvenih tegob človeštva sploh. Tudi Slovenci smo znani po izumih. Tako je nastala mala prenosna masažna blazina (deluje na baterije) z vrhnjo plastjo iz čiste runske volne, ki je patentirana in atestirana z imenom Vibroser. Lahko bi rekli, da se je ta izdelek v poldrugem letu dni izkazal kot odličen pripomoček pri odpravljanju bolečin. Tudi v medicinski javnosti vzbuja precejšnjo pozornost. Opravljena je bila medicinska raziskava, ki je potrdila njegove pozitivne učinke. Ortopedi in splošni zdravniki ga priporočajo zlasti pri kroničnih težavah, ki jih povzročajo degenerativne spremembe hrbtenice, revma, slaba prekrvitev (zlasti nog), stres, živčna napetost, itd. Predstavnica proizvajalca, gospa Tanja Gosarjeva, nam je povedala, da je v Sloveniji na tisoče ljudi, ki si z Vibroserjem pomagajo pri bolečinah, tudi tisti, ki ' uporabljajo Kozmodisk. Takole pravi: "Ta dva pripomočka se pravzaprav dopolnujeta. Razlika je v tem, da so učinki Vibroserja - zaradi bistveno izboljšanje lokalne prekrvitve - neposredni in takojšnji. Bolečina največkrat popusti že v 5-10 minutah. Ko se pojavi obdobje bolečin, je priporočljivo masažo nekajkrat na dan ponoviti. To ima tudi globalnejši učinek. Uporabniki nam navdušeni sporočajo, da bolje spijo (taka masaža zelo pomirja), in da tablete FORTUNA DOM NUDI ŠE VEČ Trgovina FORTUNA DOM je s svojo ponudbo postala dobra prijateljica mnogih Gorenjcev. Prijateljstvo pa se bo v novem salonu zagotovo še bolj utrdilo. Saj veste, ko pridete v vseh vrst, pa pip, opreme za Gorenjo vas vidite tablo, sanitarije in kopalnice. Tako nato še eno in še eno in sploh _ _ .... ■ po novem lahko vidite svojo ne morete zgrešiti. In bog ne PORTI IN A IMBtVl kopalnico, še preden je ta daj, da bi, še posebej če ' vili viwfe«aT^^»w* dokončno opremljena, opremljate kopalnico. Zakaj? ■B 1% In ne samo to. V trgovini Takoj vam bo jasno. ™ FORTUNA DOM še naprej Če izbirate opremo za ko- lahko izbirate med bogato palnico, si zagotovo silno težko predstavi- ponudbo itisonov in toplih podov, pa plute, tate, kako bodo ploščice pravzaprav lepil, raznih barv, kopalniškega pohištva, izgledale na zidu in v kakšnih kombinacijah vodoinštalaterskega materiala, skratka vam jih mojstri lahko položijo. Vse bi šlo vsem, kar ste bili pri njih že vajeni lažje, če bi imeli pred seboj zid. Tak, kupovati. V decembru imajo za določene vzorčen, za lažjo predstavo... izdelke še posebno novoletno ponudbo, 10- In prav na to so pomislili v trgovini odstotni popust za gotovinsko plačilo kot FORTUNA DOM. Svojemu salonu so v tudi možnost plačila na več čekov, petek dodali nov prostor namenjen izključ- Saj veste, vse za dom v trgovini no predstavitvi ponudbe keramičnih ploščic FORTUNA DOM. K O rsl G lip bled d.o.o. lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c.3? NOVOICTNI PO PU ST 10% ZA POHIŠTVO IZ MASIVNCGA ICSfl 5% ZA STAVBNO POHIŠTVO VELJA OD 12. 12. 1995 DO 13. 1. 1996 V TRGOVINAH UP 8L6D Nfl 616DU IN MURSKI SOBOTI 5% ZA GOTOVINSKO PLAČILO UGODNI KRCDIT1 DO 2 lel TOM(tcmcljno obrestno mero) +7% lip trgovina bled d.o.o. telefoo64/795923o 64260 bled. ljubljanska c. 27 telefaks: 064/741 675 si£n^VRS)VJWffi v vili msuRjca vntRŽiču * Nova ponovžna peč v jeseniški jeklarni Peroni Jesenice so letos izplavale iz dolgov, drugo leto pa naj bi to uspelo tudi celotnemu poslovnemu sistemu Slovenskih železarn. Pšenice, 16. decembra - Ponovčna peč ne bo le povečala ohraniti enako proizvodnjo. Proizvodne kapacitete, izboljšala bo tudi izkoristek in Tako naj bi se vrednost nji- fNovost pridelanega jekla. Sama kakovost jeseniškega nove prodaje dvignila na 745 J*«la pa je bila ie sedaj na zavidljivi ravni, o tem priča tudi milijonov mark, od tega bi šlo Certifikat ISO 9001, ki so ga prejeli 6. decembra letos. ■ Minister za gospodarske dednosti dr. Maks Tajnikar, ki k Prerezal otvoritveni trak, je tem dejal, da so Acroni esenice postale ena najsodobnejših železarn v Sloveniji in j^opi. S tem korakom so na zenicah pripravljeni na spo-Pad s svetovno konkurenco, da j|* ji bo sledilo, bo moralo na probnih objektih v prihodnje Crr»eljiti celotno slovensko Gospodarstvo Časi, ko so se y°Venski gospodarstveniki izgovarjali na izgubo jugo trgov, T se namreč končali. In tega se v SŽ zavedajo, je dejal Tajnikar. Predsednik uprave Slovenskih železarn (SŽ), Alojz Vrečko, je dejal, da Acroniju ne bi uspelo vsega tega, sploh Ea izplavati iz dolgov, če mu ne i ob strani stala koncern in država, ki sta Acroniju v celem sanacijskem procesu namenila nad 16 milijard tolarjev pomoči. Kar pa se je letos zgodilo na Jesenicah, Vrečko pričakuje, da se bo s celotnim sistemom SŽ zgodilo naslednje leto -izplavati iz rdečih številk, z manjšim številom zaposlenih nad 500 milijonov na zahtevne zahodne trge. Na slovesnosti so bih prisotni tudi predstavniki Rotoma-tike iz Spodnje Idrije, ki pomemben del elektroploče-vine za njihovo proizvodnjo lamel dobi v Acroniju. Zaradi zmanjšanja prevoznih stroškov in ostalih razlogov bodo tako rekoč na dvorišču Acronija postavili skupen obrat za proizvodnjo lamel. V Rotoma-tiki načrtujejo, da bodo že leta 97 prodali za 15 milijonov mark proizvodov, za leto 2000 pa predvidevajo najmanj 35 milijonov mark prometa. • S. Šubic Špik v Gozd Martuljku, rekonstruirati pa nameravajo tudi skladišča v Zalogu, Celju, Ajdovščini in v Kačah pri Mariboru. Pogledi v Bosno, posu' v Rusiji Z zagrebško INO, ki ima zdaj novo vodstvo, te dni že tečejo pogovori o sodelovanju v prihodnjem letu. Za Petrol je zanimiv bosanski trg, saj so v BiH imeli včasih 40 bencinskih servisov, ki jih zdaj želijo obnoviti, tam pa imajo tudi svoje podjetje. Bosanska vladna delegacija, ki je pred kratkim obiskala Slovenijo, se je mudila tudi v Petrolu in direktor Premk pričakuje, da se bodo dosedanji dobri politični odnosi prelili tudi v dobro gospodarsko sodelovanje. Vsekakor kmalu, saj so bodo bencinske servise potrebovali na začetku obnove dežele. Novinarje je zanimalo Pet-rolovo sodelovanje pri prodaji Tamovih vozil v Rusiji. Franc Premk je dejal, da je bil to manjši del Tamovih poslov v Rusiji, kjer Petrol med drugim kupuje nafto. Priznal je, da je bila provizija res 12-odstotna, vendar so morah vložiti več napora, ker so se srečali z bistveno cenejšo madžarsko in češko ponudbo. Novih poslov zdaj ni, saj se morajo v Tamu najprej odločiti, kakšen bo proizvodni program, vsekakor pa možnosti nadaljnjega sodelovanja niso izključene, saj je Tam navsezadnje velik Petrolov kupec. Podjetji na Cipru (100-od-stotna last) in na Dunaju (49-odstotna last) bo Petrol še naprej obdržal in prek njiju voditi posle pri nakupu naftnih derivatov v tujini. Čeprav je Ciper nasploh razvpit, bomo tamkajšnje podjetje obdržali, saj računajo, da se bo ponovno odprl iraški in iranski trg nafte. Petrol zdaj namreč kupi največ severnomorske nafte, na drugem mestu je ruska in na tretjem domač v Lendavi. • M. VoKjak Kranjska hranilnica Lon poskrbela za najsodobnejšo zaščito pred ropom Bančni pult se zapre v 0,4 sekunde Varnostni bančni pult se bliskovito zapre z neprebojnim steklom, hranilnica Lon ima prvega pri nas. Kranj, 15. dec • Hranilnica Lon je predstavila najsodobnejšo tehnično napravo za zaščito pred roparji. Odločili so se namreč za odprt sistem varovanja bančnega prostora, ki omogoča pristen in neposreden stik s stranko, hkrati pa zagotalja odlično varnost bančnih delavcev in denarja. Varnostni bančni pult R 3300 je bil prvič predstavljen na letošnjem sejmu Cebit'95 v Hannovru in sejmu varovanja v Moskvi. Le nekaj mesecev kasneje so torej pri nas predstavili prvo vgradnjo najnovejšega varnostnega bančnega pulta s pnevmatko zaporo, ki v 0,4 sekunde zapre celotni bančni pult z neprebojnim steklom. Pri normalnem bančnem poslovanju neprebojna stena ni vidna, ker je vgrajena v spodnji del bančnega pulta. Odprt prostor med bančnim uslužbencem in stranko pa se bliskovito zapre, v pičlih 0,4 sekunde, kar je hitreje od reakcijskega časa roparja. Bančni uslužbenec lahko napravo sproži s {mtiskom na gumb ob okencu ali z nožnim stikalom, ahko pa ga sprožijo tudi s stikalom kje drugje ali z daljinskim upravljalcem. Novo napravo izdeluje nemško podjetje Sitec, izdelana je po evropskih varnostnih predpisih, pri nas jo trži mariborsko podjetje Plenus. Strokovnjaki pravijo, da je najbolj učinkovita, ker je najhitrejša, saj se zapre, preden reagira najhitrejši ropar. Zato pričakujejo uspešno prodajo, saj je zelo primerna tudi za železniške, avtobusne postaje in podobne točke, ki so vabljive za roparje. Tudi pri nas je v zadnjem času vse več ropov, zlasti menjalnic, manjših bank in pošt, kjer se nabere kar precej denarja, za varnost pa marsikje še ni dobro poskrbljeno. Najnovejša naprava ni poceni, saj za vsako okence stane približno 30 tisoč mark, vendar pa se bodo morali sprijazniti s temi stroški, če bodo želeli zagotoviti varnost. Verjetno bo to všeč tudi zavarovalnicam, manj dela pa bodo seveda imeli policisti in kriminalisti. PEKO, d.d. želi zaposliti PREDSEDNIKA UPRAVE DELNIŠKE DRUŽBE Od kandidatov pričakujemo, - da imajo visoko strokovno izobrazbo - da so uspešni na enakih ali podobnih delih - da znajo tuje jezike Želimo, da kandidati družbi predložijo teze kratkoročnih ukrepov in razvojnega načrta družbe. DVA ČLANA UPRAVE DELNIŠKE DRUŽBE za delo na enem od področij: razvoja in tehnologije, analitike in financ, marketinga ter zunanjetrgovinskega poslovanja. Od kandidatov pričakujemo, - da imajo visoko strokovno izobrazbo - da imajo tuje jezike - da imajo uspešno delovno prakso. Pisne prijave s kratkim življenjepisom m dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 14 dneh po objavi razpisa na naslov: PEKO, tovarna obutve, d.d., 64290 TRŽIČ, Ste Marie aux Mineš 5. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: FORD ESCORT 1.8 GHIA ŽLAHTNOST Z žlahtnostjo označujemo vrhunska vina ali pa tudi dobro opremljene avtomobile. Fordov escort 1.8 ghia v sebi združuje oboje: zlahtnost svojega dolgoletnega avtomobilskega življenja in zlahtnost vrhunskega paketa opreme, vse skupaj pa se posebej po obsežni prenovi v začetku letošnjega leta. Tako kot za vino tudi za ta avtomobil drži, da s starostjo postaja vse boljši. Po zunanjosti je ostal tradicionalen, ob zadnjem karoserijskem likanju je pridobil nekaj okroglejših podrobnosti, na novo so mu v smejoča usta spremenili prednjo masko, optično zmanjšali in zaoblili žaromete, pustili skoraj nedotaknjen zadek in mu povsem spremenili notranjost. Kadar je na escortu oznaka ghia, je to opazno že na zunaj. Zlahtnost je poudarjena s kromiranim vložkom na prednji maski in zadnjem okviru registrske tablice, na obeh sprednjih blatnikih pa je tudi poseben logotip. Za doplačilo in dodatno oplemenitenje pa je so na voljo tudi lahka aluminijasta platišča in prednje meglenke. novi tudi vsi sedeži in notranje obloge, ob tem, pa žal brez pridobitve pri notranjih vzdolžnih merah, tako, da prostornost zadnjega dela potniške kabine ni primerljiva z vozniškim in so-vozniškim prostorom. Vozne lastnosti tega escorta so že skoraj na mejišportnosti, saj mu je 1,8-litrski štirivalinik s po štirimi ventili na valj, ki zmore 77 KW/105 KM, ukrojena po meri in karakterju. Zato je Ford ecsort 1.8 ghia: podoba dozorelega avtomobila. avtomobil hiter, tovarniško obljubljenih 187 kilometrov na uro zadostuje tudi za dovolj dobra hitrostna povprečja, medtem ko motoma moč dovoljuje solidne pospeške, elastičnost pa lenar-jenje s prestavno ročico. drugi strani finančnih zmožnosti ali pa morda celo upravičenosti tovrstne investicije. + + + vozne lastnosti ++počutje v notranjosti +oprema I - - - stikala za odpiranje stekel - - majhni bočni ogledali - visoka cena CENA do registracije: 36.250 DEM (Summit Motors, Ljubljana) Popolnoma prenovljena notranjost, ki je bila slabša stran starejših escortov, je v osnovi sicer enaka kot pri drugih modelih, to pa pomeni sodobno in ergonomično zasnovan voznikov delovni prostor, pregledno armaturno ploščo, velika stikala in kot dodatek, ki sodi k paketu, opazno veliko opreme. Tako je armaturna plošča obložena s plastično imitacijo plemenitega lesa, kar poudarja zlahtnost paketa opreme, v katerega pa je pridana še osrednja ključavnica, elektrika (z nerodnimi stikali ob prestavni ročici) za odpiranje prednjih stekel, po višini nastavljiv v usnje odet volanski obroč in voznikov sedež, volanski servoojačevalnik, električno pomična streha in posebna analogna ura, medtem ko je na doplačilnem seznamu še veliko drugega, tudi klimatska naprava in sovoznikova zračna varnostna blazina, ki je v volanskem obroču, v vseh escortih del serijske opreme. Prenova notranjosti je bila obsežnejša od zunanje, zato so Posodobljena notranjost Ob tem je escortu v veliko pomoč izboljšano podvozje, ki je na grbinastih cestah kar občutno trdo, vendar po drugi strani zagotavlja nevtralno lego tudi v hitreje voženih ovinkih, zavorni dodatek ABS (na žalost tudi slednji za doplačilo) pa pomaga že sicer zelo solidnim zavoram. Soliden je escort 1.8 ghia tudi kot celoten avtomobil, ostaja le vprašanje potreb, želja in na TEHNIČNI PODATKI: limuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor, štirivaljni, štlritakt-ni, vrstni, nameščen spredaj prečno, 1796 ccm, 77 KV//105 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.4293 mm, š. 1700 mm, v. 1354 mm., medosna razdalja 2525 mm, prostornina prtljažnika 380/735 I. Najvišja hitrost: 187 km/h (tovarna) 191km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/ h: 10,0 s. Poraba goriva po ECE: 6,2/7,7/9,7 I neosvin-čenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 9,91. • M. Gregorič, slike Tina Doki GORENJSKI AUTO LETA 1995 Tudi v minulih dneh je v naše uredništvo prišlo veliko število dopis- KUPON 6 nlc z glasovalnimi kuponi za GOR- «13«.,.!«,,, ENJSKI AVTO LETA 1995, skupno «'asuJem 23............................................................................... število vseh prispelih glasovnic pa se je ustavilo pri številki 1169. Zmago- I™. pnimek m naslov:............................................................... valni avtomobil našega Izbora bomo razglasili v letošnji zadnji številki .................................................................................................... Gorenjskega glasa, ki bo Izšla 29. coam7Aoji Ai/riic decembra, do takrat pa bomo opra- 5r ONZOKJl BKLlJtl! prispevali sponzorji. Tokrat objavlja- HI? £dn)i kUp0n'^n,e tt2^iCe RENAULT In VOLVO, prodaja avtomobilov RENAULT- pa* bu°mo°o \ dSU iP j 1 Prodai«) servisni center Kranj Kranj pooblaščeni servis petek, 22. decembra. Se vedno K^ ' mmmmmmmIn prodaja lahko glasujete med desetimi avto- *t g-\ g-* k»~»i» mobiil, ki so bili letos prvič v prodaji Ji.i-'.'L*. Kranj mffi&VvVI I aMnHMPM na slovenskem trgu in smo jih MOtoma olja SHELL I ■ >1 rTTfiil1 rVfVrl [JU>lJhf:*J:Vmim predstavili tudi v Gorenjskem glasu: mm Cerklje servis - prodaja AUDI A4 - FIAT BRAVO/BRAVA - m&fišM _ HVUNDAI, SUBARU FORD SCORPIO - HYUNDAI LAN- (J^naiM - , — - f^J ROVER TRA - MERCEDES BENZ E - OPEL m 7 /. m A , * t/ejtt a ^ VECTRA - PEUGEOT 406 - RE- AVTOH.ŠAMAGISTER VRIACtLo.o NAULT LAGUNA BREAK - ŠKODA Radovljica AUDI - VVV » ^ AUDI-VW pooblaščeni FEUCIA - VOLKSVVAGEN POLO. pooblaščeni servis in prodaja ROČNA vtoto^rKju Kupone na dopisnicah pošljite na naš MET DnU ]£ KOMET avtopralnica naslov Goranski glas, Zoisova 1, J7 ' Bwm*1 64000 Kranj. Trbovlje Kokrica, Kranj LB LEASING D. O. O. LJUBLJANA Trg republike 3/VI, 61000 Ljubljana Telefax: 125-30-03,176-33-00 Telefon: 125-05-05,125-04-90,176-3341 Vsem prijateljem, znancem in posbvnim partnerjem, voščimo vesele praznike in srečno Novo Leto MARUTI 800 samo h*4 MARUTI tel,242 779 POOBLAŠČENA PRODAJA IN SERVIS 9.990DEM (cena velja samo do 31.12.95) SUZUKI POOBLAŠČENI SERVIS ZA SUZUKI JERSIN a .0.0. Jezerska c. 2,64000 Kranj, tel7fax: 064 242 779 ĆREVARSTVO ČREVARSTVO MAJER Goričica 1c pri Ihanu, 61230 Domžale J Tal./fax: 061/722-263 V. Ponovno lahko dobite vse vrste naravnih črev, umetnih ovitkov, mrežic, kalofonijo na ljubljanski tržnici. V novo odprti trgovini v Ihanu pa poleg ostalega dobite še nože in liste za žago iz programa Dick, mesarske predpasnike, vse vrste začimb, aditive TKI Hrastnik. Letos pa smo še posebej dobro založeni tudi s svinjskimi mehurji in govejimi dankami. Posebni popusti za trgovine. Pridite in se prepričajte! MEŠETAR Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec in cenilec ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, so informativne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne od ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenosti m dostopnosti parcele ter od drugih ekonomskih vplivov. Cene (v tolarjih za kvadratni meter) so izračunane na osnovi vrednosti marke 86,43 tolarja. bonitetni njiva, int. vrt travnik, ekst. pašnik gozdno razred sadovnjak sadovnjak zemljišče Tržič 1. 340,90 681,80 255,50 119,50 109,00 2. 307,00 614,00 221,50 102,50 92,00 3. 272,50 545,00 187,50 85,00 75,00 4. 238,50 477,00 153,50 68,00 51,00 5. 204,50 409,00 119,50 51,00 41,00 6. 170,50 341,00 102,50 34,00 27,50 7. 136,50 273,00 85,00 17,00 13,50 8. 102,50 205,00 68,00 - Jesenice 1. 343,90 687,80 258,00 120,50 110,00 2. 309,50 619,00 223,50 103,00 93,00 3. 275,00 550,00 189,00 86,00 75,50 4. 240,50 481,00 155,00 69,00 51,50 5. 206,50 413,00 120,50 51,50 41,50 6. 172,00 344,00 103,00 34,50 27,50 7. 137,50 275,00 86,00 17,00 14,00 8. 103,00 206,00 69,00 - - Trgovina AGROIZBIRA Smledniška c. 17, KRANJ Tel. 324-802 V zalogi velika izbira rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo po ugodnih cenah AKUMULATORJI 12 V 45 Ah- 4.400,00 12 V 50 Ah- 4.990,00 12 V 75 Ah - 7.390,00 12 V 100 Ah- 9.490,00 AKUMULATORJI 12 V120 Ah- 13.920,00 12 V 140 Ah- 14.400,00 12 V 160 Ah- 15.490,00 12 V 184 Ah- 18.700,00 UNIVERZAL črpalka goriva črpalka goriva Bosch zaganjač Iskra batni sestav kpt. 1.590,00 38.000,00 28.900,00 10.500,00 ZETOR lamela pog. -črpalka vode -sklop 0 100,102-zaganjač kpt - 3.800,00 8.290,00 6.990,00 21.700,00 URSUS batni sestav kpt 9.990,00 lamela pog. 3.790,00 zaganjač kpt 28.400,00 guma 12.4/28 20.690,00 IMT batni sestav ,088 8.500,00 batni sestav 091 8.500,00 črpalka vode 8.660,00 lamela pog. 8.200,00 Delovni čas: od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 12. ure EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 090/31-20 -f SAMO ZA ODRASLE -»156 S(T/MIN -+KJSSUNE -+ 24 UR V žrvo UGODEN NAKUP POSREDUJEMO PRI KREDITIRANJU KUPCEV DODATNA OPREMA POSREDUJEMO PRI PLAČILU S ČEKI BATERIJE POSREDUJEMO STARO ZA NOVO SVETOVANJE POSREDUJEMO STARO ZA STARO DOBAVA TAKOJ I AVIOINST^OJE I EffiANClJAl I mobitel vSiii aw d.O.O. P.E. KRANJ KIDRIČEVA 6b KOROŠKA 26 FAX 064/ MOBILNA TELEFONIJA 224-575 POKLICI ZDAJ! 064/225-060, 225-061 i* VREME Vremetvoslovd nam za danes napovedujejo pretežno oblačno vreme, padavine bodo oslabele, po kotlinah bo megla, ohladilo se bo. Meja sneženja se bo spustila do 500 m nadmorske višine. LUNINE din iriuririLf ni? V petek je nastopil zadnji krajec, po Herschlovem vremenskem ključu bo deževno, ponekod pa bo snežilo. KRVAVEC CH 68 NANOS CH 61 POHORJE CH 66 24. DECEMBRA ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo tule objavili starejšo razglednico, na kateri je bila j*'ika Sv. Jošta nad Kranjem, kamor se, seveda ob lepem vremenu, ^anjčani prav radi podajajo na izlet. Uganka ni bila prav težka, saj smo Prejel ogromno vaših dopisnic, na katerih so bili tudi večinoma pravilni °dgovori. Žreb pa je iz zajetnega kupa izločil naslednjih pet reševalcev: J- Stane Škof, Breg ob Savi 52, Mavčiče; 2. Francka Kodrič, TominČeva Č?. Kranj; 3. Boštjan Gubane, šorlijeva 3, Kranj; 4. Marija Stanonik, V|ncarje 26, Škofja Loka; 5. Jože Pirnat, Gubčeva 4, Kranj, čestitamo! .Tokrat pa imamo razglednico s poštnim datumom 4. decembra Jw. na njej pa je neki gorenjski kraj, v ospredju pa je čreda ovac. kateri kraj je to in kakšne so njegove značilnosti, morate ugotoviti Vi in iP odgovore poslati do petka, 22 decembra, na naš naslov Gorenjski Pji Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebanih odgovorov bo prejelo ^grade v vrednosti po 1.000 tolarjev. ZLATI MIKROFON Lestvico Zlati Mikrofon Radia Ziri pripravlja Boštjan Rupar. Predlogi meseca decembra se: VRNI SE SPET POD GORO - Igor in zlati zvoki TUDI TI NEKOČ BOŠ MAMICA POSTALA - Jožica Kališnik PRI LUŠTNI ŠPELI - Ansambel Lojzeta Slaka NA BOŽIČ NIHČE NI SAM - ansambel Nagelj POD GORJANCE GREM - ansambel Franca Miheliča To so naši in vaši predlogi, vi pa izmed teh petih izberite zmagovalca prazničnega meseca decembra. Glasovnica Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: EHEE BRDO PRI KRANJU »064/22-11-33 FITNES AEROBIKA HOTEL CLUB KANU VALBURGA 7 61216 SMLEDNIK V mesecu decembru nudi vsem željnim zabave ob dobri hrani, v popoldanskem in večernem času ples ob živi glasbi dueta Honnu Moon. Decembrsko zabavanje pa bomo na silvestrski večer podaljšali v pričakovanje novega leta Rezervacije sprejemamo na telefonski številki 061/627-011. Pridite, skupni se bomo zabavali! italijanska zunanja ministri-°a Susanna Agnelli je v pogo-v°ru za Repubblico zelo Posmehljivo opisala slovensko vprašanje in svoje stike s ^venskim kolegom Zoranom 'halerjem - poroča tisk. *Ministra Thalerja,« ie dejala, srečujem na vseh teh konfer-Vtoah, zmeraj sedi poleg mene prav to se je spet zgodilo P**d dnevi v Londonu.. Igdnjič pri večerji je gospod *haler vprašal Sačirbeja, kako *taj Slovenija po zadnjem kon-ijiktu sploh kaj podpiše z ltt>Hjo, Sačirbej pa ga je le Začudeno gledal...« . gospa Agnellijeva nadaljnje: »Slovenci pravijo, da trga n«o odprli zato, ker tisti, ki Prebiva tri leta v Sloveniji, si tahko danes kupi hišo. Rekla *"n mu, Thalerju: kako pa naj ***pim hišo v Sloveniji, če pri v*» nisem bila tri leta? In mi °dgovori: tudi jaz tega ne ^orem narediti v Italiji. Jaz PQ: pridite v Italijo in kupite si y hočete. Nihče vam ne bo ■* rekel. svojega sluibovanaja zamenjal štiri šefe v Sloveniji, štiri zunanje ministre, pet generalnih sekretarjev in sedem šefov sektorjev, je vse jasno kot beli dan! Če je italijanska zunanja ministrica res rekla, kar je rekla, je slovenski diplomaciji nasploh krepko spodrezala teh letih je slehernik prepričan, da je v eni sami žlički zauiil vso pamet tega sveta. Sivolasih glav slovenska politika ne pozna in ne mara - prej požene vse v penzijo, da niso, senilni starci in starkice, napoti mladostnemu elanu in zagnanosti mladih zsms - politikov, ki so priplezali na oblast. Res On pa meni: to ni italijanska zunanja ministri-fa je torej porogljivo povedala, 'tako jo Thaler zalezuje in na *akšnem nivoju komunicira z 'tašim prvim diplomatom. * Blamaža? Kakor vzamete! ^e 6/ izhajali iz predpostavke, 7° je Slovenija urejena, pravna "? v vseh drugih ozirih vsaj za **0 pošlihtana država, bi bil Ieveda to škandal. Če pa vZamemo slovensko diplomat-**o kadrovsko politiko in ltoemo, da je en sam slovenski ^leposlanik v Moskvi v času Glosa Spodrezan frak Italijanska zunanja ministrica je zašpecala slovenskega kolega: sita sem ga, saj kot repek hodi za mano, me zalezuje, nivo najinih dialogov pa je več kot smešen... frak. Vse bi prenesli, vse bi oprostili, le norca se iz nas ne bo nihče delal! In gospa ie naredila prav to: norca se dela! Slovenija je mlada država in kot taka ima tudi na oblasti mlade politike in diplomate. Starostno povprečje je tam nekje trideset, štirideset let in v je, da so še mlečni za ušeski, a zato v srcu silni in neustrašni! Mladost pa vedno skače čez potok, kjer je most! Prav neumno je, da gospa italijanska zunanja ministrica tega ne uvidi! Njej bi bil naš Zoran, sicer prisrčen fant, lahko sinček, če ne že vnuček. Za vnuke pa itak vemo, kakšni so: daj to, daj ono! En kup komedij je z njimi, če jim takoj ne daš, kar hočejo! Ko tako pride naša zunanja politika na kakšno mednarodno konferenco, se koj prislini tistemu, ki ga pač najbolj pozna in od njega tudi največ pričakuje. K Susanni - h komu pa, saj sta Thaler in Agnellijeva po vseh teh silnih srečanjih že tako ali tako na »ti«. Sivolasa gospa nekaj časa to prenaša, se prizanesljivo nasmiha, nazadnje pa ji je tega zalezovanja in tiščanja ob Zoranova ramena že vrh glave! Kamor pogleda: Zoran! Zamiži: pa je spet Zoran! Gre na stranišče, Zoran cap cap za njo! Vzdigne vilice pri večerji, Zoran istotako! Posmrka in vzame robec iz torbice, Zoran kihne.. Ko je med večerjo vse tiho, Zoran čemerno posmrka proti bosanskemu kolegu, rekoč: »Viš jo, avšo, kako pa naj se kaj z njo zmenim, ko pa mi vse blokira!« In tedaj ima sivolasa gospa poln kufer tega repka, ki se jo drži za kiklo in stalno moleduje: »Daj no, Suzy, ne bodi no tako trmasta...« In ga sivolasa gospa gladko zašpeca v cajtengih, rekoč: zdaj sem ga pa res že sita! Italijani se hahljajo, časopisje na sončni strani Alp pa užaloščeno piše, kako je ratala gospa porogljiva in posmehljiva! Lepo vas prosim! Ob vsej obupanosti zaradi klavrnih meddržavnih odnosov pa res ni treba naokoli bezljati v spodre-zanem fraku.. • DiJcdcj RADIO m.i ^|j« ios9 ~wr- OGNJIŠČE m. m u u t«, io.ii »t GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio OgnjiSče In Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 url na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 aH 061/ 152-15-42 in tako, da izpolnete spodnji kupon In ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 4. 61210 Uubjana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 25.12. 1995 POPEVKE: 1. KO SE DETE RODI - NEW SVVING OUARTET 2. BOŽIČNI ZVON - FARAONI 3. KO PADE NOČ - 4 FUN NZ-VIŽE: 1. BOŽIČ PRI NAS DOMA - ALPSKI KVINTET 2. NA BOŽIČNI VEČER - IGOR IN ZLATI ZVOKI 3. DRUŽINSKI PRAZNIK - AVSENIK ZMAGOVALNI PESMI PREJŠNJEGA TEDNA 1. ZDAJ ŽIVIM - VILI RESNIK 2. KOLINE - PODKRAJSKI FANTJE VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: KOLOVRAT DOMAČIH Vsako nedeljo ob 14.30 Ljubitelji narodnozabavne glasbe, lepo pozdravljeni. Ponovno Vas vabim k poslušanju nedeljske oddaje Radia Tržič na frenkvencah 95,0 FM in 88,9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje dne 17. decembra 1995 Zlatar - juvelir Tatjana Rangus - Žerovc, Prešernova 13, Kranj, tel.: 064/222-337. In kaj vam nudijo; poročne, damske, moške prstane, zlate verižice, kravatne priponke - uvoz - unikat, ure - uvoz, popravilo pri njih kupljenih izdelkov, popusti... Vabijo vas k nakupu božičnih in novoletnih daril. Delovni Čas: od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 8.30 do 12. ure. In še nagradno vprašanje za lepo - zlato nagrado. V kupon napišite Kaj za vas pomeni zlato? KUPON Odgovor. Moj naslov: Odgovor pošljite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Vsi odgovori, ki bodo v uredništvu Radia Tržič do nedelje, 24. decembra, pridejo v poštev pri žrebanju. Veliko sreče pri žrebanju in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marjan Murko TUDI DRUGJE JE LEPO BISTRA - nekdanji samostan je danes tehniški muzej Slovenije. Na ogled so stalne zbirke: gozdarska, lesarska, lovska, ribniška, tekstilna, kmetijska, prometna in elektros-trojna. Na območju muzeja so še muzejska žaga venecialka, žitni mlin na vodni pogon, rekonstruiran furnirski obrat Kerčeve tovarne furnirja iz Področja pri Domžalah (1824), gepelj, muzejski park z ribnikom in gozdna učna pot. Tehniški muzej upravlja še zbirke na gradu Bogenšperk. Od Bistre je pod obronki Krima do 7 km do Borovnice (305 m, 2003 preb.), manjšega industrijskega kraja na najjužnejšem robu Ljubljanskega barja, kjer se iz ravnine med kraške planote zajeda dolina Borovnišcice, čez dolino so 1857 postavili 500 m dolg in 48 m visok zidan železniški viadukt NAGRADNO VPRAŠANJE Kaj vse si lahko ogledamo v Bistri v Tehniškem muzeju? Odgovore pošljite na RADIO TRŽIČ, Balos 4, za oddajo Turizem. NOVOLETNO DARILO ZA ROCKERJE VSEH STAROSTI: MffHHl v sredo. 27. decembra, ob 17. uri v Hali Podmežakla na Jesenicah PERO LOVŠIN Vitezi obložene mize JANI KOVAČIČ HOT DOG Gorenjski mladinski center Pravkar izšlo Pecivo sestre Vendeline Te dni je pri založbi VALE NOVAK izšla izredno lepa in bogata knjiga receptov PECIVO SESTRE VENDELINE. Avtorico že poznamo po odlični KUHARICI SESTRE VENDELINE, ki je lani izšla pri isti založbi. Sploh pa jo dobro poznajo dekleta in žene, ki so pri gospe Mariji lic -sestri Vendefini na Brezjah obiskovale tečaj kuhanja. jemljemo testo in ga v kupčkih sladkorja. Zamesimo testo, ga "Kuhinja brez peciva bi bila kot travnik brez cvetlic," pravijo. Moderna kuha sicer slaščice odklanja, češ da niso zdrave. Toda malo ga zagotovo ne škodi. Če se ga že lotimo, naj bo res dobro, sladko, krhko, imejmo pa mero. Brez dobre sladice ne more biti nobenega boljšega kosila, pa recite kar hočete. Knjiga Pecivo sestre Vendeline prinaša okrog 300 receptov, večino starih, domačih, pa tudi od drugod, vsi pa so, verjemite, dodobra preizkušeni. To so recepti za zavitke, štruklje, potice, kolače, pogače, dobre kuhe, torte, ru-lade, pite, piškote, narastke itd. Poskusimo še mi nekaj teh receptov sestre Vendeline in specimo kaj dobrega za božične in novoletne praznike. Kokosove kepice 3 beljaki, 21 dag slakorja, 11 dag kokosove moke, 9 dag moke, sesekljana limonina lupinica. Beljake in sladkor damo v kotliček in stepamo nekaj časa na hladnem, nato pa v vodni kopeli, da beljakovo testo naraste. Kokosovo moko in pšenično moko zmešamo, odi-Šavimo z limonino lupinico in vse dodamo beljakovemu testu. Na pekač položimo papir za peko in s pomočjo dveh žličk polagamo na papir. Najprej pečemo pri 150 stopinj C približno 20 minut, da kepice porumenijo, nato temperaturo znižamo na 80 stopinj C in kepice sušimo še 15 minut. Marmeladni dvojčki 4 drobna jajca, 25 dag sladkorja, 2/4 l olja, 50 dag ostre moke, pol pecilnega praška, 1 žlička ruma. Jajca in sladkor penasto vte-pamo, da dobimo gosto naraslo maso: prilijemo rum, zamešamo moko in hkrati počasi prilivamo na hitro pregnetemo in hlebček položimo na z moko potreseno desko. Pokrijemo in pustimo, da 1 uro vzhaja. Vzhajano testo zvaljamo za pol prsta na debelo. Robove obrežemo, tako da dobimo kvadrat ali pravokotnik in tega narežemo na prst široke in 6 cm dolge ploščice. Namažemo jih z jajcem, potresemo s soljo in kumino. Z nožem prenesemo ploščice na namazan pekač (med ploščicami zadostuje le majhen razmik, saj se pečene lepo ločijo) in olje. Testo pokrijemo s skledo in jih pustimo, da vzhajajo 15 do pustimo, da pol ure počiva. Z 20 minut. Pečemo jih okoli 20 naoljenimi rokami jemljemo testo, oblikujemo malo več kot lešnik velike kepice, jih polagamo na namazan pekač in 12 minut pečemo pri 180 stopinj C. Ohlajene na tistem koncu, ki se je držal pekača, namažemo z marmelado in stisnemo po dve kepici skupaj, da dobimo kroglice. Slane ploščice 30 dag moke, malo soli, 20 dag masla, 2 llici kisle smetane, 2 rumenjaka, 1,5 dag kvasa, 3 ilice mleka, malo sladkorja. Premaz: stepeno jajce, sol, kumina Moko presejemo, vanjo damo sol in razmehčano maslo ter vse nadrobimo v kašico. Na sredi naredimo jamico, vanjo damo smetano, rumenjaka in kvas, ki smo ga zmešali s 3 žlicami mleka in malo minut pri 180 stopinj C. Vliti šarkelj 60 dag moke, 1 žlička soli, 3 rumenjaki, 8 dag sladkorja, 8 dag masla, 2 žlici ruma, sesekljana limonina lupinica, 3 dl toplega mleka, 30 dag v rumu namočenih rozin. Kvaseč: 2 dag kvasa, 3 žlice mleka, malo sladkorja. Zamesimo kvašeno testo kot za krofe (na sr. 47), gnetemo ga toliko časa, da postane gladko, nato mu primešamo rozine. Še nekaj časa gnetemo, nato testo vlijemo v namazan model in pustimo, da vzhaja. Namažemo z jajcem, damo v pečico in pečemo eno uro: najprej pečemo pri 220 stopinj C, ko porumeni, temperaturo znižamo na 180 stopinj C. MODA ZA DUŠO Izdelki iz čiste svile - le kdo jih nima rad? Rute, šali, kravate, metuljčki in robčki narejeni iz različno obdelane svile, so vam na voljo v podjetju 3 + 7, kjer jih pod svojo blagovno znamko oblikuje kreatorka Dea Vučnik. V podjetju, ki se sicer ukvarja s širšo dejavnostjo, izdelujejo modne dodatke iz čiste svile, ki jo uvozijo s Kitajske. Gre za najboljšo svilo, ki jo* uporabljajo v visoki modi. Svilo sami obdelajo na dva načina. Vozlani batik omogoča nešteto barvnih prelivov, za ta postopek pa uporabljajo krep žoržet, saten, žakard in muslin. Pomagajo si z različnimi vozli, katerih učinek ni dvakrat enak. Pri vozlanem batiku je Dea Vučnik uvedla tudi svoj lasten pristop. S slikanjem na svilo v abstraktni tehniki pa slikarji prav tako ustvarijo neponovljive originale. Njihove rute in šali so pogosto okrašeni tudi z ročno izdelanimi resami spletenimi v mrežo. Pod blagovno znamko Dea Vučnik se skrivajo unikatni svileni izdelki podjetja 3 + 7: - RUTE v dimenzijah 90 x 90 cm in 115 x 115 cm in rute za na plažo dimenzije 140 x 140 cm - ŠALI večih dimenzij za več namenov (dnevni šali, šali za večerne obleke) - KRAVATE IN METULJČKI - ROBČKI - SVILENE ZAVESE, izdelane po naročilu v batik tehniki ali poslikane. Podjetje 3 + 7 prodaja tudi metražo iz čiste svile, primerno za bluze in druge svilene izdelke. Po naročilu vam izdelajo tudi komplete svojih izdelkov za POSLOVNA DARILA. Neštete kombinacije svile, barv, vozlov -vse to je ujeto v modnih dodatkih kraeativne blagovne znamke Dea Vučnik. Čas pred novim letom pa je pravi trenutek, da s takšnim izdelkom obdarite svoje najdražje. Unikatni izdelki Dea Vučnik so vam dostopni na Valjhunovi 11 v Ljubljani, naročite pa jih lahko tudi po telefonu 061/301 - 451 ali telefaxu 061/133-43-29. SREDA, 20. DECEMBRA TVS 1 10.20 Tedenski izbor 10.20 Otroški program: Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 10.40 Smrt Jugoslavije, angleška dokumentarna serija 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 15.20 Tedenski izbor 15.20 Biblija, 40. oddaja: Starejša bibličina hermanevtika 15.50 Obiski 17.00 TV dnervnik 17.10 Otroški program: Male sice celice, kviz 18.00 Malo za šalo, angleška nanizanka 18.25 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Otrokom za praznike, 3. oddaja 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Film tedna: Boemsko življenje, finsko-francoski film (čb) 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 šport 22.30 Žarišče 22.50 Sova 22.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.20 Načelnik Scali, ameriška nanizanka 0.10 Alica, evropski kulturni magazin 1.00 TV jutri, Videostrani TVS 2 11.25 Vevsonnaz: Svetovni pokal v alpskem smučanju (ž), prenos 13.00 Euronews 14.40 ŽGodbe iz školjke 15.15 Tedenski izbor 15.15 Celia, zadnji del španske nadaljevanke 16.15 Samo za šalo, angleška nanizanka 16.40 Sova, Conovitev 18.00 RPL - Studio uvvigana 18.45 Starodavni vojš-čaki, ameriška dokumentarna serija 19.15 V vrtincu 20.05 športna sreda 20.05 Evropski pokal v košarki (m): Zrinjevac - Smelt Olimpija, posnetek iz Zagreba 21.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (ž), posnetek iz Vevsonnaza 22.30 Omizje 0.30 Tv jutri, Videostrani KANALA 7.00 CNN poroča 8.00 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Živeti danes, ponovitev 10.30 Majhen biznis v velikem svetu, ponovitev 11.00 A shop 11.15 Video strani 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik, ponovitev 17.00 Spot tedna 17.05 Vreme 17.30 Luč svetlobe 18.15 Državnik novega kova, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Zgodovina ameriškega podjetništva, dokumentarna serija 20.05 Sirene, ameriška nanizanka 20.55 Unpa-to, kontaktna oddaja 22.00 Dance session 22.30 Gost pike na A 22.45 Epikurejske zgodbe 23.00 Novice 23.05 Vreme 23.10 A shop 23.25 Spot tedna 23.30 video strani 0.00 CNN poroča POP TV MMTV - TELE 59 7.00 Video strani 10.15 Santa Barbara, ponovitev 11.15 Mag-num P.I., ponovitev 12.15 M.A.S.H., ponovitev 12.45 Točka pravice, ponovitev 14.25 Ograje našega mesta, ponovitev 15.30 Kuhajmo skupaj, ponovitev 16.00 Avtodrom, ponovitev 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Matlock, ameriška nanizanka 19.00 Cosby, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Jumpin' Jack Flash, ameriški dilm 21.50 M AS.H., ameriška nanizanka 22.20 Obraz tedna 22.50 Magnum P.I., ameriška nanizanka 23.50 POP 30, ponovitev 0.20 24 ur, ponovitev 0.40 Video strani HTV 1 11.30 Pisma in dnevniki 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Daljna sorodnika, ameriški barvni film 14.30 Otroški program 14.40 Prva ljubezen, švedska nadaljevanka 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 16.15 Otroški program: Ljubezen ne pozna pravil 16.45 Hrvaška danes 17.40 Kristalno cestarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.45 V obnovi Hrvaške 19.30 Tv dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.45 Ekran brez okvirja 21.45 Glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.25 Slika na sliko 23.05 Vse ima svoj namen 23.55 Poročila HTV 2 15.50 TV koledar 16.00 Pasje popoldne, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Hrvati, ribiči na Pacifiku, dokumentarni film 18.30 Pozor, steklo 19.00 The lodge, nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Bucca-neers, ameriška nadaljevanka 21.00 Klub 1, glasbena oddaja 21.35 Ples z Regitze, danski barvni film AVSTRIJA 1 11.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Super G (ž), posnetek iz Vevsonnaza 13.00 Otroški program: Družina Nikolaus 13.25 Con-fetti Paletti 13.40 Nekoč je bilo vesolje, Zasilni pristanek 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Tim in Struppv 14.55 Arte-fix, nasveti za prosti čas 15.05 Popajeve nove dogodivščine 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 A-team 17.15 Strašno prijazna družina 17.40 Zlata dekleta 18.05 Dr. Ouinn 18.55 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Neizprosna, a prisrčna - vrnitev, ameriška TV kriminalka 21.45 Faust, Pobeg po nesreči 22.45 BožiČej se mi gabi, francoska komedija 0.10 čas v sliki 0.15 Michael Jackson: King of Pop - On Night Alone, ponovitev 1.45 Strašno prijazna družina, ponovitev 2.10 Schiejok, ponovitev 3.40 Dobrodošli v-Avstriji, ponovitev 5.10 Urgenca, ponovitev AVSTRIJA 2 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Božič po meri, ameriška komedija 11.45 Živalski raj 12.05 Ozri se po deželi, ponovitev 12.55 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Svet pand - poslednji svoje vrste, ponovitev dokumentarca 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Golici 15.10 Umor, je napisala 17.00 Čas v sliki 17.05 Doabrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help TV 22.00 Čas v sliki 22.30 Bergla, nemški TV film 0.20 Kaj se ie zgodilo s punčko Jane?, ameriški triler 2.30 Kultura 3.10 Pogled od strani, ponovitev 3.15 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Video strani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Portret ljudskega rezbarja Janeza Vovka 19.50 Utrip Kranja 20.00 Danes na Videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Božični čas - glasbena oddaja z Načetom Junkarjem 20.26 Glasbeni videospoti 20.30 Župan z vami: Mestna občina Kranj: dipl. inž. Vitomir Gros (v živo. pokličite po tel.: 33-11-56) 21.10 Kamera med vami: Kaj vam pomeni božič? 21.26 EPP blok - 3 21.30 Halo, halo..., kontaktna oddaja zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu 33-11-56, voditeljica Martina Viđali) 22.40 Poročila 23.00 Videostrani LOKA TV 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Grom - kontaktna oddaja, Videospoti, Novice iz sveta glasbe; Oddajo pripravljata in vodita Patri-zia de Francesci in Sebastijan Cegnar. Pokličite tudi vi na številko 634-770 in si izberite glasbo!... Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Otroška oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna, ponovitev 18.48 A tema dneva 19.08 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche ^ 21.15 Videostrani :•:-:■:■.■:■: • :■:■:■:■:■-::oxo.::.;,::::': R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Preflj dnevnega tiska 9.00 GorenP včeraj, danes 9.20 Poklicno ' merjanje v osnovnih šolah 1» Božično-novoletna voščila Zaposlovanje 11.20 Nasveti v tuta Esthederm 12.30 Ctemrtr* zahvale 13.00 Pesem tedna J* Božično-novoletna voščila " Gorenjska danes 15.30 Doj in odmevi RS 16.20 Kozm nasveti Zdenke Kahne 17.00 vica Discoteque Gauloi-. Blondes 18.00 Gorenjska jutri 18.20 Kviz 20.00 Ve«' program - Parnas R TRŽIČ Marsikaj zanimivega bomo na* novostih s knjižnega trga M govorili, zavili v kino ali k*r videoteko in povedali neK* skušnjavah in dilemah v zv*( denarjem. V spored uvrščanj nekaj drugih zanimivosti, patiP sredino nagradno uganko Jj mislili. Poleg tega bodo tu z*! ive informacije, obvestila in pr" zunanje političnih dogodkov,' pripravljajo sodelavci Deu'5' VVelle. Svoj obisk v studi" obljubila Vrta Mavric. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo. . odnišnici 8.00 Nočna kro (OKC) 8.30 Telegraf 9.20 Kranj Gora: Pokal 10.00 Praznična čila 10.30 Novice 12.00 . novice, osmrtnice 13.00 NovP NZ glasbe - Ansambel C*J 14.00 Melodija tedna 14.30 P°\ danski telegraf 15.00 PofJ 15.15 Zavarovalnica Triglav'M Zdravnikov nasvet 16.30 W niče, domače novice 17.00 A* no 18.00 Voščila 18.30 BBC t* 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronik«., Slovenija 6.20 Noč ima svojoj 6.40 Naš zgodovinski spom^ Druga jutranja kronika 8.30 *Q no-novoletna voščila 10.00 W - obvestila 1.00 Božično-nov^ voščila 13.00 Novice - o^j 14.30 Brezplačni mali oglasi! Dogodki danes - jutri 15^ Slovenija 16.00 Božično-noVj voščila 19.00 Odpoved prog" RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANC&J MHz - LJUBLJANA: 105,1 JJ 5.00 Jutranji program 5.15 7.00 Horoskop 7.15 Novic« Vreme 8.00 Dopoldne z K Juvan 8.15 Napoved dog°j, 8.30 Jutro je tudi takšno , Kam danes 10.15 Novice Anketa 12.00 BBC novice Novinarjev gost 13.00 3x1 bena oddaja 13.15 Novice \ Pasji radio 14.15 Novice Glasbena oddaja 15.00 danski D.J. vodeni program !j RGL komentira in obvešča \ Novosti Alpetour-Remont \ Spoznajmo se 16.25 Nagr', uganka 17.00 Naj-naj pese'11, na 17.15 Novice 18.00 Glasojl za pesem tedna 18.15 R% rajžo gre z ROYAL-om in H'' 19.15 Novice 19.25 Vreme f Pole position 22.00 Velike življenja - Alenka Sivka 24.00 age glasba - Uroš Novak 2 ™ in čure z vami do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji progra^ j Duhovna misel, svetnik dnev' Dop. inf. oddaja 10.15 Mal' 11.10 Svetovanje 12.05 P°fy' oddaja 16.05 Čestitke in P°; poslušalcev 17.15 PogovO'j, 18.30 Večerna inf. oddajaj Glas Amerike 19.40 Za naj" poslušalce 20.35 Klic dobgj, Luč v temi oz. Prijateljstvo bjU 21.35 Radijski roman 22-^ Nočni glasbeni program KINO j CEBTER ameriški akcijski spektakel ZLATO OKO - JAMES 007 ob 16., 18.45 in 20.30 uri STORŽIČ amer. psihološka krim"2C MREŽA ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. družinska ko%jl BOŽIČEK ob 18. in 20. uri SORA ŠKOFJA LOKA ameriška ^ POCAHONTAS ob 18. uri; amer. film APOLLO 13 ob 20. uri v* OD RATEČ DO RODIN Priloga Gorenjskega glasa o občinah Jesenice in Kranjska Gora (18) Revitalizacija starih delavskih mest je evropski problem Na nedeljski izlet v železarno? a se se šče ,u.!.WMnr»,«HWTW3 pametno izkoristiti. Jesenice - Kaj storiti z velikanskim prostorom, ki ga je 'tekoč izkoriščala velikanska Jeseniška Železarna? Porušiti, pozabiti? Ne pozabite svoje identitete, pravijo strokovnjaki Z dokončnimi posegi svojih mest ne bomo rešilL Na Jesenicah se prav ta čas dogovarjajo o tem, kaj boriti s Staro Savo. Prostorov v centrih mest, ki sojin ^koč zavzemale velike industrije, pa je veliko po vsej Sloveniji in tudi po vsej Evropi ji O razvoju mesta Jesenice v 'uČi novega ureditvenega fjačrta je pred kratkim govoril, tudi prof. Janz Koželj s fakultete za arhitekturo, padbeništvo in geodezijo iz Hubljane. Opozoril je na dejstvo, da se s problemom !*egradiranega območja, *akršno je tudi tisto znotraj kompleksa opuščene Železne v središču Jesenic, ne spopadati preveč na hitro. T* Primer je predstavil popuna mesta v nemškem I orurju, kjer se s tovrstnimi težavami srečujejo že dalj ^sa. Pa se tam niso odločili za rušenje vsega, česar ne Potrebujejo več. V zapušče- nih objektih starih rudnikov in železarn so našli prostore za tiste dejavnosti, ki drugje niso našle svojega mesta, alternativna kultura, biroji mladih oblikovalcev, ki šele začenjajo svojo kariero, pa si želijo nekaj drugačnega... In ne nazadnje so opustele zidove velikih industrijskih dvoran z le nekaj preureditvami spremenili v muzeje in parke. Nasaditev drevja med stene, nekaj sprehajalnih poti, in stara zapuščena tovarna postane priljubljeno, mirno sprehajališče tistih, ki so se naveličali mestnega vrveža. Ne hitite, predvsem pa ne rušite, opozarjajo strokovnja- ki. Zakaj bi začeli vse znova, ko pa že z majhnimi, ne predragimi popravki lahko začnete stvari spreminjati na bolje - in ko se proces enkrat začne, se bo podoba zapuščenega dela mesta začela spreminjati tako rekoč sama po sebi. Na Jesenicah so zaenkrat začeli s prenavljanjem Kasarne na območju Stare Save. Objekt je bil zgrajen nekje ob koncu osemnajstega ali v začetku devetnajstega stoletja in kot takšen predstavlja izjemno redko ohranjen tip stavbe. Z investiranjem vanj bi ohranili avtentičnost kulturne dediščine tega okolja in s tem pridobili Erepotrebne prostore za glas-eno šolo, zgodovinski arhiv in muzej. • M. Ahačič Tatjana Košir v gledališču nastopa že trideset let Gledališče zahteva trdo delo Vsako leto si rečem: zdaj je pa dovolj, zdaj pa nehaj. In vsako jesen znova bi bila razočarana, če zame v gledališču ne bi bilo nobene vloge." Ko smo se pogovarjali s Tatjano Košir, je ravno prihitela z lutkovne predstave. Hitela je s kosilom, v isti sapi pripovedovala, da ima kar precej dela z vnuki ki jih je zdaj že pet, in zraven preganjala velikega perzijskega muca, ki je spet hotel krasti hrano. "Že osem kil je težak, pa še vedno samo gleda, kje bo dobil kaj jesti" se je Jezila. Ob tem pa ljubeznivo pripovedovala o svojih letih v 9ledališču. Kdaj ste se začeli ukvarjati z gledališčem in zakaj ste se odločili prav za to? "Pravzaprav vse skupaj traja že od rane mladosti. Vedno sem bila felo aktivna v najrazličnejših dejavnostih. Prav začela sem s fiskul-turo, nadaljevalo se je pri jeseniški, takrat zelo dejavni folklori. Tam je bil tudi profesor Tomažič, ki je veliko mladih spravil v gledališče. Z nastopanjem pa sem pravzaprav začela že prej* v obrtniški šoli. Skupaj s Srečk-om Mlinaričem sva nastopila v Bratovščini sinjega galeba. Takrat sem bila stara kakih petnajst let.' Leta 1956 se je začela moja prva sezona, ko sem nastopila v Lepi Vidi. Potem se je pa začelo. Prva glavna vloga je bila Ana Frank, kjer sem igrala skupaj s prof. Tomažičem. Sledile so najrazličnejše vloge. Najbolj sem bila zadovoljna, če sem lahko nastopila v komediji. Pa sem igrala tudi v dramah - celo Ofelija v Hamletu sem bila. Pa vseeno mislim, da je gledalce najtežje spraviti v smeh." Katere vloge se največkrat spomnite? Obstaja kakšna, za katero bi lahko rekli, da se vam je najbolj vtisnila v spomin? "TAidi takšne so, seveda. Lepotica in zver, na primer. Ta mi ni in ni šla. Nisem se mogla vživeti vanjo. Najbrž zato, ker se sama sebi prav nikoli nisem zdela lepa. In zraven je igrala moja sestra, ki pa je lepa... Prav nenavadno sem se počutila in vloga, ki mi nikakor ni bila pisana na kožo, mi je do danes ostala v spominu. Posebej v spominu mi je ostal tudi Kmeclov Intervju, ki je bil tudi moja tisoča predstava. Pa Ionescovi Stoli.... in seveda Ljubezni Georgea Vvashingtona... To sem igrala takoj po moževi smrti leta 92 in tudi zato je bila drugačna, posebna. Na začetku je bilo hudo. Ko pa sem enkrat 'prišla noter', je bilo čudovito. Posebej s soigralko Manco, z njo sva se zares odlično ujeli." Se vam zdi, da se je gledališče v vseh letih, Id ste jih preživeli v njem^elo spremenilo? "Pravzaprav celo mislim, da se ni čisto nič spremenilo. Vsako obdobje ima svoje dobre in svoje slabe strani. Morda je zdaj drugače le v toliko, kolikor je manj denarja. In igralci nismo več taki strašni navdušenci, da bi čisto za vsako reč poskrbeli sami in si ne vzeli več čisto nič časa zase. Kot povsod, se mi zdi, so bili tudi v gledališču tako vzponi kot padci. Težko je bilo, ko je odšel Bojan Čebulj, čisto na tleh smo bih. Potem je prišel Miran Kenda in je bilo bolje, za njim pa Vesna Arhar, spet Miran Kenda in zdaj Alenka Bole Vrabec... Upajmo, da bo zdaj šlo." Si kaj posebnega želite za prihodnost, za gledališče, morda kakšno drugačno vlogo zase? "Ta teater mi je všeč taksen, kakršen je in nič ne razmišljam o tem, da bi se kaj moralo spremeniti. Samo to si želim, da bi vse skupaj šlo naprej, da nam ne bi bilo treba skrbeti za to, če bo gledališče na Jesenicah sploh ostalo ali ne. Kar pa se vlog tiče - toliko sem jih že odigrala, da zares nimam kakšne posebne želje več. Prav zdaj se odločam za eno bolj zanimivih v predstavi Ženska je ženska, ki jo bo režiral Marjan Bevk. Kot vedno, me je tudi tokrat malo strah, po drugi strani pa se mi zdi, da utegne biti še zelo zanimivo. Tako je, kot vedno. Ko dobim vlogo v roke, si mislim: Joj, to je pa pretežko zame. Preberem, malo povprašam za mnenje tiste okoli mene, in ko mi vsi rečejo, da bom, tako kot zmeraj, seveda zmogla, se po treh, štirih vajah umirim in začnem delati s polno paro. • M.A., foto: Jurij Furlan mm FOTO-VIDEO kONTI IZDELAVA FOTOC/RAFU RAZLIČNIH FORMATOV V SAMO POL URE Zetimo vam veseCUoIič in srečno 1996 F1NGA A T C L J t d.o.o. INŽENIRING IN PROIZVODNJA SALON POHIŠTVA Titova 1,64270 Jesenice tel.:064/861-441, int.2520 Mobitel 0609/618-553 Velika izbira pohištva na enem mestu sedežne garniture, dnevne in otroške sobe, spalnice, kuhinje, bela tehnika ter ekskluzivno italijansko pohištvo. NOVO - UGODNO - NOVO VELIKI POPUSTI V MESECU DECEMBRU Kredit na 24 mesecev s pologom ali brez Letna obrestna mera T+7% Tesnenje oken in vrat s silikonskimi tesnili! Svetovanje na domu, montaža in prevozi! Del. čas: od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure PRED POKONČNO ODLOČITMJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V mm SALON POHIŠTVA * m^ms k , 4 m m KRANJ, PREDOSUE 34 /Ml/VJA (KULTURNI DOM) TEL 241-031 PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! ŽEUMO VAM VESELE BCŽlChE IN MCVCLETME PRAZNIKE Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure GORENJSKI GLAS • 16. STRAN OD RATEČ DO RODIN Torek, 19. decembra 1995 Svetnica Janja Dolhar: Dobro smo delali in ljudje so zadovoljni anja Dolhar je dolgo živela le za svojo gostilno Pri Žerjavu. Zdaj je zadovoljna tudi z delom v občinskem svetu. Rateče - Janja Dolhar, svetnica občinskega sveta Kranjska Gora iz vrst Združene liste socialdemokratov je v občinski svet prišla, potem ko se je njena predhodnica Neva Kovačič zaposlim, v občinski upravi Domačini in ne le oni jo poznajo kot prizadevno gostinko in podpredsednico obrtne zbornice Jesenice, ki pokriva območje bivše občine. V občinskem svetu skrbi za malo gospodarstvo, aktivna pa je tudi v turističnem odboru. Pravi da je s položajem članice občinskega sveta kar zadovoljna: "Dvajset let sem živela samo za gostilno, zato mi sedaj ni težko kdaj pa kdaj tudi sedeti na sestanku," pravi Imate občutek, da kranjskogorski občinski svet deluje povsem v interesu reševanja najrazličnejših problemov v občini ali pa se kdaj pa kdaj zgodi, da prevladajo zgolj strankarski, politični interesi? "Nisem opazila, da bi kdaj prevladali povsem politični interesi. V občinskem svetu pač gledamo, da se stvari spreminjajo, torej, da delamo tako, da se spremeni na bolje. Kar se pa politike tiče, je pač tako: enkrat popusti eden, drugič drugi. Zdi se mi, da le za kake tri člane sveta vem, kateri stranki pripadajo. Torej strankarska usmeritev v resnici ni tista, ki bi pri odločanju prevladovala." Občina Kranjska Gora velja za eno vzornejših, pa vseeno: obstaja kaj, kar vas v delu sveta posebej moti, kaj, kar bi vi osebno spremenili? "Zdi se mi, da smo se prvič sprli, ko smo se dogovarjali o ustanovitvi Zavoda Planica. Šestnajst nas je, nekaj nas je bilo proti, pa smo bili preglasovani. Drugič bomo pa drugi močnejši... Smo pač različni in imamo različna mnenja, kar je konec koncev tudi prav. Kar pa se ustanovitve Zavoda Planica tiče, pa pri nas, v Ratečah, ne vidimo prave koristi od njega, pa še sam postopek se mi je zdel prehiter. Saj po eni strani razumem - mudilo se je, da bi bila prireditev ob podpisu v sklopu planiške tekme, pa smo glasovali kar po telefonu. Res pa je tudi, da smo za razmere v določenem delu krivi tudi Ratečam sami - za pogajalce smo poslali tiste, ki so jih v Ljubljani potem prepričali, da je ustanovitev takšnega zavoda dobra. Zdaj lahko le upamo, da se odločitev ne bo izkazala za slabo." Katera je po vašem mnenju v tem trenutku najaktualnejša problematika v občini? "Kakšnih strašnih težav k sreči ta trenutek ne vidim. Zadnja letošnja, torej osemnajsta seja je čas za pregled vsega, kar smo naredili, in tistega, kar nas čaka v prihodnjem letu. Tu bi na prvo mesto postavila športno dvorano in kolektor, ki nas najprej čakata. Sicer pa je naša glavna usmeritev pač turizem, v katerem vidimo napredek in razvoj občine. Pri tem bi bilo morda potrebno omeniti še kredite za malo gospodarstvo z nizkimi obrestnimi merami, s katerimi bi radi spodbudili tudi to panogo." Kako bi po prvem letu dela občinskega sveta ocenili svoje delo? "Sama sem svetnica nekaj mani časa, ker sem v svet Rrišla po odhodu kolegice fede Kovačič. Sicer pa mislim, da smo dobro delali, da smo bili dovolj aktivni in občutek imam, da so bih tudi občani kar zadovoljni z nami. Mislim, da se stvari premikajo na bolje, in da je to ta hip najpomembnejše." V svetu občine Kranjska Gora sedita le dve ženski. Imate občutek, da imata zaradi tega včasih kakšno težavo več, ali pa morda kakšen privilegij? "Niti enega niti drugega. Poleg Helene Lapajne in mene so v svetu res sami moški, kar pa ničesar ne spremeni. Dobro sodelujemo, skrbimo vsak za svoje področje in zaradi razlik med spoloma res ni prav nobenih težav. • M.A., foto: Jurij Furlan slovenske železarne •* $ ŽELEZARNA IE8ENICE ACROIMJ vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem in občanom vesetHožic ter srečno in uspešno novo Uto Zapuščeni kozolci se lahko spremenijo v turistični proizvod Turisti ne prihajajo zaradi hotelov Nemška občina Nagold je ponudila občini Kranjska Gora 10.00 nemških mark za obnovo kozolcev. - Kozolci dajejo pokrajini poseben pečat - Turisti ne prihajajo zaradi sob v hotelih. Kranjska Gora, 19. decembra ■ Od včeraj dalje je v preddverju male dvorane Državnega zbora v Ljubljani na ogled razstava z naslovom Slovenski kozolec, na kateri s svojim načrtom obnove kozolcev sodeluje tudi občina Kranjska Gora. Ena od značilnosti ljudske arhitekture, tipična za Dolino, so namreč prav gorenjski kozolci. Posejani po travnikih dajejo pokrajini prav poseben pečat. "Najbrž niti ni naključje, da so naše lepe, a razpadajoče in v brezosebnem sodobnem stilu obnovljene kozolce najprej opazili tujci. To so bih predstavniki občine Nagold, pobratene z zdaj bivšo občino Jesenice. Obljubili so nam deset tisoč DEM za prenovo starih, razpadajočih kozolcev in šele takrat smo se nekako začeli zavedati, koliko jih, napol razpadlih, stoji po travnikih," je povedala Neda Kovačič, vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo v občini Kranjska Gora. V novi Občini Jesenice so se takoj strinjali, da obljubljen denar kljub drugačnim razmeram pripada Kranjskogorcem. "ludi projekt obnove kozolcev bomo Eoskušali povezati z repub-škim projektom celostnega urejanja podeželja in obnove vasi. Pri tem želimo, da bi gesta Občine Nagold, ki ni toliko finančne narave, kolikor pomeni za nas spodbudo, pritegnila tudi sponzorje doma. Zanimanje za obnovo {'e namreč veliko. Odbor za kmetijstvo je skupaj s svetovalno službo vloge popisal, občinski svet pa sprejel kriterije, po katerih se bo denar razdeljeval. Mislim, da je cilj nekako dosežen: ljudi smo spodbudili k urejanju kozolcev, ni jim več vseeno zanje in rezultati so že tu." Ena od posledic je tudi razstava v slovenskem parlamentu, na kateri poleg Kranjske Gore, do 26. decembra, sodelujeta še občini Velenje in Sevnica. "Skupne akcije nas vse povezujejo, kar je dobro," pravi Neva Kovačič, Neva Kovačič, vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo občine Kranjska Gora "po drugi strani pa iz obnovljenega, očuvanega kozolca, tako tipičnega za našo pokra; jino, lahko razvijemo turistični proizvod. Turizem namreč ?' samo gostinstvo, je gibanje, j< gospodarstvo, je kultura, J' filozofija, je dojemanje neke fa okolja kot celote. Kraji v Igornjesavski dolini so turi*' tična destinacija, ki ponuja doživljanje narave in v dobi računalnikov že skoraj pozabi' jenih kulturnih vrednot. Zato je vrednost kozolca, kot značilnega oblikovalca pokrajin« tudi kot dela turističnega produkta, zelo pomembna. Revi; talizacija kozolcev je pry> korak k revitalizaciji vaških jeder, k bogatenju kulturu* dediščine in konec konce'' projekt trženja in kulturnega turizma, ki vse bolj dobiva oa pomenu. Sodobni turist prihaja v neki kraj zarad) hotela in sobe, temveč zarad' spoznavanja ljudi, običaje*1 življenja, druženja." • M.A* foto: Jurij Furlan Zelenci v lasti države? Zaščiteni in pripravljeni na obiskovalci Urejen stolp in poti - Občina podpira ide osrednjega dela naravnega rezervata. parka, Zavoda za varstvo naravne in kulturi dediščine iz Kranja ter Odbor za Zelence strokovnim vodstvom biologa Janeza Gregof Interes za odkup zasebnih zemljišč j| območju Zelencev je, zaradi zaščite tw območja, pokazala tudi država in Ob^'J Kranjska Gora idejo podpira. Menijo, da bilo najbolje, če bi v državno last pto Sloveniji, Da bi zmogel reci ne, hvala. Otroški parlament, kjer so se zbrali predstavniki učencev vseh šestošolcev, sedmošolcev in osmošolcev v občini, je bil, tudi po zaslugi delovne predsednice Ane Kokošinek skoraj takšen, kakršnih smo navajeni pri pravih parlamentarcih. Do čisto pravega jim je manjkalo le zmerjanje in prepiranje. Mladi so bili kritični, do sebe, svojih staršev in širše okolice. "Kako naj bo drugače, ko pa gre večini samo za denar. Saj vsi vemo, da bo marsikatera prodajalka otroku prodala zavojček cigaret, pa če ta tudi do pulta ne seže," se je pritožil eden od udeležencev. In končno, kakšen vzgled so nam starši, ki puščajo cigarete vsepovsod?" Moi oče je rekel, da ne bo nikoh več kadil," {'e upajoče pripomnila njegova tolegica, "nehal bo z novim letom..." Udeleženci otroškega parlamenta so pokazali, da o zasvojenosti veliko vedo - da se zavedajo, da zasvojenost niso samo mamila, temveč tudi kajenje in pijača. Da je cigaretni dim škodljiv tudi nekadilcem, in da se med narkomani AIDS širi še hitreje kot drugje. SMRT DROGAM Droga je ime za najhujšega morilca današnjega časa. Bratu droge je ime aids. Le on se lahko primerja po hudodelstvih s svojo sestro drogo. Droga in aids sta ie vrsto let prva na tekmovanju ubijanja človeštva in nihče točno ne ve, kje sta se ta dva prekletnika človeštva rodila, še manj pa, kdaj bosta poginila. Že v davnih časih so ljudje vedeli, da uporaba droge lahko pusti nezaielene posledice in to, če jo vzamemo kot zdravilo ali samo zato, da bi se sprostili. Zgodovina pretiranega uporabljanja drog ali uiivanje droge na način, ki zbuja zaničevanje druibe (danes bi temu rekli narkomanija), je stara kakor človeštvo. Nekoč so domnevali, da povzroča hud sindrom odvisnosti samo tista droga, ki povzroča telesno odvisnost, se pravi takšne biološke spremembe, zaradi katerih lahko nastanejo krize, ker telo potrebuje drogo. Naglo se mnoii tudi število uiivalcev marihuane, zlasti v ZDA, kjer jih je ie 43 milijonov, to je petina prebivalcev. Tako marihuana postaja, ob alkoholu in tobaku, tretje najbolj razširjeno mamilo. Danes umirajo ljudje preteino zaradi heroina in kokaina. Tako umirajo tisti, ki iščejo odrešitev ali zamaknjenost s pomočjo droge. Ker se bojim, da ne bom zmogel vedno reči ne - proti drogi, iščem veliko informacij preko časopisov, TV, občasno pa obiščem tudi kakšno predavanje o drogah. Po vsem svetu pismeno poslal prošnje, naj ne jemljejo droge. • Zlatko Osmančevič, šola s prilagojenim programom DA BOM ZMOGLA RECI NE, HVALA ...Pa vendarle mislim, da predvsem mladi niso čisto sami krivi, da zdrsnejo v svet narkomanije. V veliki meri krivdo za to nosijo ljudje, s katerimi je človek največ v stiku, ki najbolj in najdlje vplivajo nanj - to so člani njegove druiine. Saj ne obtoiujem ljudi, ker se morda niti ne zavedajo, da karkoli delajo narobe. Tudi odvisneiev ne morem kar obsoditi, da so si pač sami krivi, da so postali, kar so. Ne, tako pač ne gre. Ljudi ne smemo soditi kar po zunanjem videzu. Treba se je potruditi in pogledati v zakulisje, kajti prav tam največkrat tiči vzrok. Ta vzrok pa je pomanjkanje ljubezni. ... Globoko sem prepričana, da moramo današnji svet, v katerem iivimo, obvladovati, ne le s tehniko, pač pa tudi in predvsem z ljubeznijo. Prav zato poleg vse te znanstvene tehnologije, ki nas obdaja, ne smemo pozabiti na tisto, kar človek nosi v svoji notranjosti, saj prav ljubezen in dobrota dajeta neusahljiv vir moči, s katero zmoremo spreminjati ljudi in razmere med njimi. A kjer ni tega, je vojna in tam vlada kaos; tam pa so tudi mamila. Tako vedno boli spoznavam, da je vprašanje drog pravzaprav vprašanje ljubezni ... ..Da pa se nam to ne bi zgodilo, potrebujemo pomoč svojih najbliinjih. Moramo si ustvariti dobro podobo o nas samih, predvsem pa potrebujemo ljubezen in zaupanje, če to dobimo, in če znamo v ljudeh videti le tisto dobro ter v svojem tivljenju poiskati cilje, ki nas bodo spodbujali k dobremu in osrečevali, pravzaprav ne vidim več moinosti, da bi se podvrgli mamilom. Na vprašanje "Droga?" bomo tako res veliko laije in odločneje odgovorili: "Ne, hvala!" In na to bomo ponosni. Odlomki iz najboljšega spisa natečaja, ki ga je napisala Lucija Cadež, učenka osmega razreda osnovne šole Koroška Bela. Pa so kljub temu poudarili, da si o teh problemih želijo vedeti še več. O tem bi se radi pogovarjali v šoli, doma, pogrešajo televizijske oddaje ah časopisne članke o zasvojenosti, o AIDSu, morda kakšen informativni plakat. Predvsem pa se zavedajo, kako pomembno je, kako preživljajo svoj čas v šoli in doma. Žal se ravno pri prostem času posebej v mestih nemalokrat pojavijo težave. Za to, da bi se otroci kaj več kot rekreativno ukvarjali s športom, ponavadi ni denarja. Možnosti za rekreacijo tudi ni. Glasbena šola je draga. Popoldanski krožki? Prav na ta problem so najglasneje opozorili udeleženci prvega otroškega parlamenta na Jesenicah. Da v bitki za denar starejši ponavadi pozabljajo nanje. Med sklepe zasedanja so zato najprej napisali, da je problem Centra II na Jesenicah najbolj pereč zaradi pomanjkanja igralnih površin. Predlagajo, da na Jesenicah končno uredijo kolesarsko stezo, da se za igrišča izkoristijo površine za železniško progo, ter da se uredijo igrišča tudi na Hrušici. Ob tem so izpostavili problem vzdrževanja igrišč ter skrb za odnos do takšnih objektov, saj se nemalokrat zgodi, da že tako redki objekti, namenjeni mladim, podležejo vandalizmu. Mladi Jeseničani so sklenili, da se na otroških parlamentih še srečujejo. Če drugega ne zato, da starejše opozorijo na težave, ki jih imajo, ker prido-bitniško usmerjena družba tako velikokrat pozabi nanje."Mislite na nas, kajti mi smo vaša prihodnost," so opozorili. * M.Ahačič Dovje in Mojstrana bosta spet turistična kraja Turizem so tudi urejene klopice ob poteh Dolina ne prenese velikega povečanja turizma. Očuvati jo je potrebno takšno, kakršna je, in turistično dodelati. Dovje - Mojstrana - Turistično društvo Dovje Mojstrana je v začetku meseca v kulturnem domu na Dovjem organiziralo okroglo mizo o možnostih financiranja v tvjistične objekte. Organizatorji so želeli krajane infor-rnirati o tem, kdaj in kje Je moč zaprositi posojila in jih s tem spodbuditi k večjemu vlaganju v turistične objekte. Okrogla miza je nekakšen prvi korak k procesu, ki bo Dovje in Mojstrano iz krajev zamirajoče industrije spremenil v turistične kraje. Občina Kranjska Gora je zato pristopila k republiškemu razvojnemu programu CRPOV, od katerega pričakujejo del sredstev za začetek del. Pri tem pa je župan Jože Kotnik krajane opozoril, da projekt celostnega razvoja vasi in podeželja ne pomeni državnega denarja, ki bi ga lahko trošili po svoji presoji.* Vse investicije morajo biti temeljito premišljene. Republiški program CRPOV nam bo v pomoč samo toliko, da nas nauči, kako najbolje delati. Vasi, kot je ta, je v Sloveniji Še zelo veliko in tako rekoč vse so v stiski Zato je naivno pričakovati, da nam bo država kar podarila denar." Krajani Dovjega in Mojstrane turizma v kraju ne bodo na novo postavljali na noge, le obudili bodo predvojno tradicijo, ko je bil v Mojstrani hotel, kar deset gostiln s kuhinjami ter sobami za goste, pa nekaj vil za tiste bolj zahtevne, na Dovjem pa je bil izrazit kmečki turizem. Po drugi svetovni vojni se je moralo vse skupaj umakniti industriji, v novi občini Kranjska Gora pa so ponovno našli stik s turizmom. Ne nazadnje na posluh za tovrstno usmeritev kaže tudi novi prospekt kraja, ki so ga, ob podpori občine, stiskali v pičlih nekaj dneh. Sicer pa je zelo dejavna v tej smeri tudi krajevna skupnost Dovje Mojstrana. Pri svetu KS so namreč ustanovili skupino za razvoj, ki bo zbirala idej in Želje ter jih uskladila v razvojnem programu kraja, ki ga je občina naročila pri urbanističnem inštitutu v Ljubljani, in na podlagi katerega bo tudi kandidirala za program CRPOV. Na Dovjem in v Mojstrani tako v bližnji prihodnosti načrtujejo ureditev Turistično informativnega centra, muzeja, parkirnih prostorov, campa, dolgoročno pa urediti vso vas v prijetno prebivališče turistom in domačinom, katerih glavna usmeritev naj bi bila razvoj podeželskega turizma. • M.A. blagovnica FUŽIN AR Jesenice - tel.: 064/81-952 VSEM OBČANOM OBČINE KRANJSKA GORA ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE. V LETU, KI PRIHAJA, PA VELIKO ZDRAVJA, MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA IN USPEHOV. *S w OBČINA KRANJSKA GORA ŽUPAN in sodelavci velika v NOVOLETNA PRODAJA BARVNI TEI^VTZG&oia SAMSUNG 51TTX 0\U 56.990,00 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK GORENJE-4 PLOŠČE 32.290,00 OLJNI G0RILEC J0ANES A-3 II VIDEOREKORDER SAMSUNG-2 GUM 53.810,00 39.995,00 **'°,u'wv GLASBENI STOLP SAMSUNG MAX 460 TLAČNI ČISTILEC PAVARINI600 26.315,00 BARVNI TELEVIZOR V0YAGER 51 69.990,00 AKUMULATORSKI VRTALJNIKSKILZ BAT. SVETILKO 7.990,00 42.740,00 dvovratni hladilnik gorenje 17011b 54.140,00 PETROLEJSKA PEČ RCA37 39.995,00 20 LTR PETROLEJA GRATIS STEKLOKERAMIČNI m ŠTEDILNIK GORENJE 85.467,00 VSE CENE SO Z ODŠTETIM NOVOLETNIM GOTOVINSKIM POPUSTOM VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE: Potovanje na Florido, barvni TV Philips in še preko 30 privlačnih nagrad. Danes ob 16. uri nastop MODREGA ŠKRATA kovinAtehna Z otrokom na cesti Brez izhoda po sporu z materjo Maja Arih Jovanovič je s svojo dve in pol letno hčerko tako rekoč na cesti. V stanovanje, kjer živi s svojo materjo, se lahko vrneta le toliko, da tam prespita. Jesenice - Da tisti stari pregovor o žlahti zares drži, sta se prepričali tudi Maja Arih Jovanovič, njena marna in dve leti stara hči Kristina. Posledica številnih nesporazumov med materjo in hčerjo pa je žalosten položaj, v katerem so se znašle vse trt mati oziroma stara mati sama v stanovanju, hči in vnukinja pa tako rekoč na cesti "Ne vem, zakaj se je mama tako spremenila," je razočarana Maja Jovanovič. "Včasih smo se dobro razumeli. Ko sem živela pri možu v Beogradu, si je zelo želela, da se vrnem domov, pogrešala me je. Zdaj pa pravi, da je življenje z menoj neznosno. Pa bi nam bilo lahko tako lepo vsem skupaj. Konec koncev je mama stara že sedemdeset let in kmalu bo potrebovala nekoga, ki bi skrbel zanjo." Maja Jovanovič se je, potem ko se je vrnila iz Beograda, kjer sta se z možem razšla, preselila k svoji materi na Jesenice, v stanovanje, ki meri kakih štirideset kvadratnih metrov. Kmalu so se začeli nesporazumi, ki so privedli celo do spora na sodišču. Mati želi, da se Maja in njena hči izselita iz stanovanja, češ da se do nje grdo vede, jo zmerja in Žali. Maja vse to zanika. Seveda, pravi, je tako kot skorajda povsod prišlo do manjših nesporazumov med njima, toda prepričana je, da niso bili nič drugačni kot sicer v družinah in bi jih bilo mogoče brez težav zgladiti. Materi je predlagala, da plačuje vse stroške bivanja, saj kot delavka v frizerskem salonu tudi nekaj zasluži. Žal se mati ni strinjala. Odločila se je, da ne pristane na skupno življenje. Na prvi obravnavi na sodišču sta se nato domenili, da skušata poiskati dve garsonjeri v zameno za materino stanovanje. Pa se je tudi glede tega kasneje premislila. "S svojo majhno plačo si ne morem privoščiti niti najemniškega stanovanja, saj vsi zahtevajo predplačilo za vsaj leto dni naprej. O nakupu stanovanja niti premišljevati ne upam. Zaslužim toliko, da s hčerko zaenkrat kolikor toliko živiva, a kaj, ko sva tako rekoč od jutra do večera na cesti. Medtem ko delam, mi jo, za plačilo seveda, varuje prijateljica. Ko sem prosta, hodiva po mestu. Nekega večera, ko nisem mogla v stanovanje, sem šla kar na policijo in jim rekla, naj me zaprejo, ker z otrokom nimam kam iti... Najbolj hudo mi je zaradi Kristine. Tako pridna deklica je, pa že čuti, da je nekaj hudo narobe. Ves čas se stiska k meni, kot bi čutila, da sva skupaj v hudi stiski... Potem ko je mati na sodišču uspela s tožbo, kar pomeni, da se moram izseliti iz stanovanja, kjer je najemnica, sem se odločila, da poiščem pomoč na centru za socialno delo. Rekli so, da mi ne morejo pomagati, in da je skrajna rešitev ta, da dam otroka v rejo. Ampak jaz moje deklice ne dam od sebe, pa naj se zgodi karkoli." Ko smo o tem povprašali za to pristojne na Centru za socialno delo, so nam povedali, da v takšnih primerih težko pomagajo, ker za reševanje stanovanjskih problemov niso kompetentni. Z Majo in njeno materjo so se skušali pogovoriti, za kaj več pa žal niso pristojni. Maja Jovanovič pravi, da je njena naslednja pot župan Božidar Brudar. Če ji ta ne bo mogel pomagati, ne vidi poti naprej. • M.A. Maja Jovanovič in mala Kristina. Na cesti od jutra do večera. Ljubiteljice zimzelenih melodij protestirajo Vrnite nam Draga Arianija! Jesenice - Ljubiteljice Zimzelenih melodij na Radiu Triglav so ogorčene. Oddajo, ki jo je na Radiu Triglav v živo pripravljal n/ihou priljubljeni voditelj Drago Ariani so z dveh ur tedensko ob ponedeljkih in četrtkih skrajšali na eno samo, pa še to vnaprej posneto, tako da so jih, kot pravijo, prikrajšali za marsikatero prijetno urico klepeta po radijskih valovih. Nekatere od poslušalk in donedavnih sogovornic radijskega voditelja Draga Arianija, ki se zdaj nekajkrat na leto srečajo na prireditvi Zimzelene melodije v kulturnem domu na Hrušici. Preteklo soboto so svoj najljubši radijski glas lahko skupaj s številno publiko poslušale na prireditvi v živo. Zdaj se gospe, ki so včasih tako vestno sodelovale v radijskih pogovorih Zimzelenih melodij, dobijo le še nekajkrat na leto. Zadnjič so se preteklo soboto, ko so v kulturnem domu na Hrušici organizirali že devete Zimzelene melodije v živo, ki jih ob pomoči Draga Arianija vodi Braco Koren. Pravijo, da se jim dejstvo, da so njihovo oddajo v živo umaknili s sporeda, zdi neke vrste diskriminacija starejših, ki dandanes na radijskih in televizijskih programih le redko najdejo oddajo, glasbo, ki bi bila namenjena prav njim. MaMHMMmMMHMmmMMM Kolesarska steza namesto železnice Kranjska Gora - Stiki med tremi obmejnimi občinami Kranjsko Goro, Trbižem in Podkloštrom so tradicionalno dobri še iz časov bivše občine Jesenice. Že od takrat se prebivalci vseh treh pokrajin dobivajo na planinskih kolesarskih in pohodniških prireditvah. Prvič po uvedbi nove lokalne samouprave so se predstavniki vseh treh občin srečali poleti v Podkloštru, ko so se dogovorili, da skupno sodelujejo v programih, ki jih spodbuja Evropska skupnost. Glede na to, da je temeljna usmeritev vseh treh občin turizem, so ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila podrobne pro- grame. Oktobra so tako že podpisali listino o sodelovanju, v kateri so se poudarili prioriteto turističnih in kulturnih programov. Eden od prav gotovo zanimivejših projektov je kolesarska steza, ki naj bi povezovala obmejno področje. V Sloveniji naj bi potekala prek Rateč večinoma po trasi bivše železnice vse do Jesenic Speljana naj bi bila skozi središča vasi, ob njej naj bi stale okrepčevalnice, tako da bi tisti, ki bodo popotovali po njej, lahko začutili utrip Doline, domačini pa jo vključili kot posebno zanimivost v svojo turistično ponudbo. * M.A. Nov kulturni dom na Blejski Dobravi Medi Stan MEDIC I NS K I I N ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI Kidričeva 47a, SI-64000 Kranj Tel./fax: 064/21 87 87 Pomožna zdravilna sredstva Ortopedski pripomočki Program inkontinence Nogavice proti krčnim žilam Delovni čas vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure # VELIKA IZBIRA PERILA IZ ANGORA VOLNE ZA ŽENSKE IN MOŠKE. $ NAJ VAM BO TOPLO! IZDELKI IZ MERINO VOLNE. Blejska Dobrava - V začetku meseca so na Blejski Dobravi svečano predali svojemu namenu večnamenski objekt, ki bo služil predvsem kulturnim prireditvam. Z gradnjo večnamenskega objekta so začeli že v letu 1989, sredstva zanjo pa so deloma dobili v občinskem proračunu, deloma pa s samoprispevkom. Spodnji del objekta je v uporabi že dve leti in služi kot gasilski dom: z garažo za dva avtomobila in cisterno, zbirnim prostorom in sejno sobo. Letos so tako zaključili prvo fazo gradnje objekta: večnamenska dvorana za kulturne prireditve in občne zbore društev s 120 sedeži, manjši oder s pre-dprostorom in zaodrjem ter centralno ogrevanje celotnega objekta. Kot je poudaril predsednik sveta KS Franc Srpčič, ie bilo v izgradnjo novega kulturnega doma na Blejski Dobravi vloženih veliko ur prostovoljnega dela, predvsem gasilcev, pa tudi ostalih domačinov. Tudi izvajalci so bili predvsem domaČi obrtniki, ob tem, da so ves les za ostrešje prispevali domačini z župnikom na čelu. Pa se na Blejski Dobravi ne bodo ustavili pri tem. V drugi in tretji fazi, za kateri pravijo, da se bosta nadaljevali že v prihodnjem letu, načrtujejo obnovitev zunanjosti hiše -stari del je še izpred druge svetovne vojne, ureditev toplotne izolacije, obnovo stare dvorane v kleti ter seveda na vrhu stavbe urediti dve učilnici podružnične šole tef preadaptirali prostore vrtca. • MA. Praznično dekorirana darila ČETRTEK. 21. DECEMBRA TVS 1 10.00 Otroški program 10.00 Zimska pravljica 10.10 Deklica z vžigalicami 10.25 Batman, ameriška nanizanka 10.50 Tedenski izbor 10.50 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 11.15 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Podoba podobe, ponovitev 13.50 Videostrani 15.05 Spreobrnjenec, ponovitev poljske drame 16.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Samo za šalo, angleška nanizanka 18.25 Umetnost in civilizacija. Umetniki za svet 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Otrokom za praznike, 4. oddaja 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Proslava ob dnevu samostojnosti, prenos iz Cankarjevega doma t1.10 Pogovor z nadškofom dr. uštariem 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 Sova 22.50 Sova 22.50 Alfred Hitchcosk vam predstavlja, 22. zadnja epizoda ameriške nanizanke 23.20 Načelnik Scali, ameriška nanizanka 0.10 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Videostrani 9.25 Veysonnaz: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 10.05 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek, prenos 12.25 Vevsonnaz: SVetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2. tek, prenos 13.05 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 2. tek, prenos 13.50 Euronews 14.50 Tedenski izbor 14.50 Samo za šalo, angleška nanizanka 15.15 Sova, ponovitev 16.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), posnetek iz Vevsonnaza 17.00 Svetovni pokal v alpskem smučan-iua, veleslalom (ž), posnetek iz Kranjske Gore 18.00 Reegionalni program 18.45 Znanje za znanje, Učite se z nami 19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 Včer-ni gost: Pater Mansuet Božič 21.00 Umetniški večer: Maja Weiss: Trst na meji, dokumentarni film 22.00 Pisave 22.45 Stiletnici filma naproti: Molk je zlato, francoski film (čb) 0.20 Tv jutri, Videostrani KANALA 8.00 Dobro jutro z Branetom Grubarjem 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Sirene, ponovitev 10.50 Unpato, ponovitev 12.00 Novice 12.05 A shop 12.20 Video strani 14.00 in 16.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Branetom Grubarjem, ponovitev 16.35 Spot tedna 16.45 A shop 17.00 Dance Session, ponovitev 17.30 Luč svetlobe 18.15 Generacija transformerjev II 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Zgodovina ameriškega podjetništva, dokumentarna serija 20.00 Dežurna lekarna 21.05 Plesalke v najem, ameriški barvni film 22.40 Maručini kristali, vedeževanje v živo 23.00 Novice 23.15 Vreme 23.20 Gost Pike na A 23.35 A shop 23.50 Spot tedna 23.55 Video strani 0.00 CNN poroča POP TV MMTV - TELE 59 7.00 Video strani 11.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.15 Magnum P.I., ponovitev 13.15 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.45 Elizabetina zgodba, ponovitev 14.40 Jumpin' Jack Flash, ameriški film 16.30 Pop 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Matlock, ameriška nanizanka 19.00 Cosbv, ameriška nanizanka 19.30 24a ur 20.00 Zvezdne steze IV, ameriški film 22.10 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.40 Magnum P.I., ameriška nanizanka 23.40 POP 30, ponovitev 0.10 24 ur, ponovitev 0.40 Videostrani 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Cesarski valček, ameriški film 14.20 Risanka 14.35 Otroški program 15.05 Poročila 15.10 izboraževalni program, ponovitev; Evropske krajine: Finska 16.15 Otroški program 16.45 Hrvaška danes 17.40 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.10 Kolo sreče 18.45 Moč denarja 19.05 Klub D.D. 19.30 Poročila 20.10 Ugled-niki, angleška dokumentarna serija 21.05 Zeljka Ogresta in gostje 22.05 Poslovna razstava 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Theatron: Dve enodejanki 1.05 Poročila HTV 2 15.50 Videostrani 16.05 TV koledar 16.15 Ekran brez okvirja, ponovitev 17.15 Za šopek dolarjev, ponovitev 17.45 Hrvaške katoliške misije, dokumentarna oddaja 18.30 Federacija in konferedarciia 19.40 The lodge, nadaljevanka 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 China Beach, ameriška nadaljevanka 21.00 Dokumentarni film 21.50 Od 16 do 24 let 22.35 Sto let filma: Kitajska četrt, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 13.00 Otroški program: Družina Nikolaus 13.40 Nekoč je bilo vesolje 14.05 Am, dam, des 14.30 Tim in Struppi 15.05 Nove Popa-jeve dogodivščine 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise, Worf in sin 16.30 Bav-watch 17.10 Kdo je šef? 17.35 Zlata dekleta 18.10 Dr. Ouinn 18.55 Pri Huxtabiovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex; Kuharski mojstri 21.10 Naravnost v Chicago, 6. del 21.55 Kobra, Ujeta srca 22.40 čarovnice iz Bav Cova, ameriška TV srhljivka 0.15 Čas v sliki 0.20 SP v rokometu (ž), četrtfinale 1.00 Asfaltna džungla, ameriška kriminalka 2.45 Schiejok, ponovitev 3.45 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.35 Raji živali AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki 13.10 Poročilo, ponovitev 14.00 Zemlja in ljudje 14.25 Golči, italijanska nadaljevanka 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 as v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Kadar glasba zaigra 21.10 Vera, talkshovv 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, gospodarska oddaja 23.00 Literarni kvartet 0.15 Po modro zastavo - petdeset let OZN, 2. del: Cena za mir 1.05 Kultura 1.45 Pogledi od strani, ponovitev 1.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 2. bienale mesta Kranja (3. december 95 - 3. januar 96) 2. oddaja -Slikarska razstava Zmaga Jeraja v Galeriji Šenk 20.25 Glasbeni spoti 20.30 Zvezdni okruški: Sodeluje astrologinja Roža Kačič; voditeljica Andreja Petrovič, v živo; pokličite 33-11-56) 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu; voditelj Filip Kocijančič (v živo, pokličite 33-11-56) 22.32 Ročk TV 4 21.58 Lahko noč in odpoved sporeda 21.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.06 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.40 EPP blok 21.45 Izmenjava programa LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Projekt "Policija za otroke", 1. del 20.00 Aktualno iz domačih podjetij ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.17 Kinofilija, ponovitev 18.38 EPP blok 18.39 Kinološko društvo FIDO, ponovitev 18.45 Risanke 19.15 Videostranio 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia sledi predstavitev dobre gostilne. Ob 14.40 bomo predstavili enega izmed zanimivih krajev. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih popoldne pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Razgiban četrtek bomo zaključili z oddajo Pod kozolcem. Cisto za konec bomo vzpostavili telefonsko zvezo z uredništvom Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Praznična voščila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (oddaja o kulturi - vodi Alenka Bole - Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Jutranja kronika 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Božično-novoletna voščila 10.00 Novice - obvestila 11.00 Božično-novoletna voščila 13.00 Novice - obvestila 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Božično novoletna voščila 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.00 Novosti diskonta Veletekstil 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtom arket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO HTV 1 BLED ameriška družinska komedija BOŽIČEK ob 20. uri SORA ŠKOFJA LOKA ameriška risanka POCAHONTAS ob 20. uri OBZORJE ŽELEZNIKI ameriška drama APOLO 13 ob 18. in 20.30 PETEK, 22. DECEMBRA TVS 1 8.55 Otroški program 8.55 Janez Bitenc: Božična pravljica 9.20 Dete božje v jaslih leži 9.25 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 9.50 Tedenski izbor 9.50 Roka ročka 10.50 Pajčevina življenja, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 11.45 Znanje za znanje, učite se z nami 12.05 Alica, evropski kulturni magazin 13.00 Poročila 14.35 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 15.10 Film tedna: Boemsko življenje, ponovitev finsko-francoske-ga filma (čb) 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih sutvarjal-nosti 17.25 Heatcliff, risana nanizanka 18.05 Samo za šalo, angleška nanizanka 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Otrokom za praznike, 5. oddaja 19.30 Tv dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 Tv dnevnik 3, Vreme 22.16 šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Frasier, ameriška nanizanka 23.10 Načelnik Scali, zadnja epizoda ameriške nanizanke 0.00 Billy lažnivec, angleški film (čb) 1.35 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.30 Videostrani 9.50 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek, Erenos 11.15 Videostrani 12.00 čitelj, ponovitev francoske nadaljevanke 12.50 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju, sllaom (m), 2. tek, prenos 13.45 Videostrani 14.10 Forum 14.25 Osmi dan 15.15 Samo za šalo, angleška nanizanka 15.40 Sova, ponovitev 17.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), posnetek iz Kranjske Gore 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Izziv, poslovna oddaja 19.15 Spin 20.05 Smrt Jugoslavije, angleška dokumentarna serija 20.55 Stanlev in ženske, angleška nadaljevanka 21.50 Opus 22.50 Koncert revije Manager 23.50 TV jutri, Videostrani KANALA 7.45 A-shop, televizijska prodaja 8.00 Dobro jutro z Damjano Go-lavšček 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Maručini kristali, ponovitev 10.30 A shop, televizijska prodaja 12.00,14.00 in 16.00 Novice 16.10 A-shop, televizijska prodaja 16.25 Dežurna lekarna, ponovitev 17.25 Vreme 17.30 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.15 Majhen biznis v velikem svetu, ponovitev 18.45 A-shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Zgodovina ameriškega podjetništva, 5. del 20.05 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 20.55 Devetdeseta, oddaja o stilu 21.25 Izbor mane kenke leta 95, reportaža 21.55 Večerja ob osmih, ameriški film 23.00 Novice 23.35 Vreme 23.40 Gost pike na A, ponovitev 23.55 Plesalke v najem, ponovitev ameriškega filma 1.30 A shop, atelevi-zijska prodaja 1.40 CNN poroča POP TV MMTV-TELE 59 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Med prijatelji, ponovitev 14.30 Zvezdne steze, ponovitev ameriškega filma 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Matlock -Trgpvci z močjo 2, ameriška nanizanka 19.00 Cosbv, ameriška nanizanka 21.00 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.00 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.00 Pogrešani v akciji, ameriški film 0.45 POP 30. ponovitev 1.15 24 ur, ponovitev 1.45 Video strani 12.20 Ljubezen, serija 12.45 Družice, ameriški film 14.20 Dodatek 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila, izobraževalni program 16.10 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.10 Kolo sreče 18.50 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Zabavna oddaja 21.45 500 let frančiškanov na Rabu, dokumentarec 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 Gnezda, dokumentarni film 0.35 Poročila HTV 2 16.40 Alpsko smučanje - SP: Slalom (m), posnetek iz Kranjske Gore 17.30 Triler: Pavarotti v Modeni 18.30 Besede, besede, besede 19.30 Dnevnik 20.10 Na zdravje 20.40 Filmi A Hitchocka: Frenzv 22/35 Latinica 23.50 Načrt za uboj, ameriški film 1.25 Noč košarke: Orlando - New York AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sestra) 6.25 Mini ZIB 6.35 Družina Nikolaus 7.00 Artexix 7.10 Tim in Struppi 7.35 Am dam des 8.00 Nekoč ie bilo vesolje 8.35 Popajeve dogodivščine 9.00 Umor, je napisala 9.45 A-team 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.20 Mlad in brezobziren 13.00 Ostržek 13.40 Nekoč je bilo vesolje 14.30 Tim in Struppi 15.05 Popajeve dogodivščine 15.30 Mini ZIB 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 17.15 Grozno prijazna družina 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Bingo, ameriški film 21.45 šport v petek 21.55 Ostrostrelec, ameriški film 23.25 čas v sliki 23.30 Morilska ladja, britanski film 1.00 Grozno prijazna družina 1.25 Scahiejok vsak dan 2.25 Dobrodošla, Avstrija 4/25 Ostrostrelec, ameriški film AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Schinderhannes 12.00 Živalski raji 12.20 Šiling 13.00 Cas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Golič 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Primer za dva 21.15 Halo stric Doc 22.05 Čas v sliki 22.30 Praznik za otroke? 0.50 1000 mojstrovin 1.00 Čas za kulturo 1.40 Nepristranski pogledi 1.45 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.05 Božično novoletne čestitke 19.15 Petkov tedenski pregled, tedenska informativna oddaja 19.45 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.05 Božič-no-novoletne čestitke 20.15 Odprti ekran - Glasovanje v rubriki Gorenjec meseca v akciji Gorenjskega glasa (v živo po telefonu 33-11-56), rubrika Video trač 20.25 Kamera presenečenja 20.35 Skrivnost čudežev; Center za duhovno kulturo GAMA Ljubljana) 21.33 EPP blok 3 21.35 Božično novoletne čestitke 21.45 Mi radi dobro jemo 21.50 2. bienale mesta Kranja (3. december 95 - 3. januar 95); 3. oddaja -Slikarska razstava v Iskri Tel Kranj 22.00 Slovenska kronika XX. stoletja - 1. oddaja 22.44 Elena z vami: 4 fun 23.25 Petkov tedenski pregled, 95. tedenska informativna oddaja 23.55 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Seja občinskega sveta, posneta in predvajana v celoti... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Današnji gost gost v studiu -kontaktna oddaja v živo 20.00 Zabavna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA KINO ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.17 Pokal Vitranc 96 18.49 EPP blok 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani »> R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Halo, tukaj tajnica 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Jožetom Jeričem R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz UKV stereo. Od študentskih informacij do kviza in glasovanja za Gorenjca meseca prinaša petkov program na valovih Radia Tržič. Glasovali boste tudi za recept tedna, se srečali z novostmi na štirih kolesih, na začetku programa pa bomo ponovili 36. lekcijo tečaja English one to one. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem*8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karltas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz HTV 1 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik SORA ŠKOFJA LOKA ameriška drama APOLLO 13 ob 18. in 20.30 uri ŽIRI ameriška romantična komedija TO SO BILI ČASI ob 20. uri BLED ameriška komedija BOŽIČEK ob ob 18. uri RADOVLJICA ameriška komedija BOŽIČEK ob 20. uri PAGLAVCI IN FRČAFELE Iztok Čop LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Polona Kenda, Maša Vidmar, Monika Vrečar, Eva Šubic, Jerca Pahor, Lucija Prevc, Jerica Habjan, Miha Zupane, Klavdija Žhidar, Anja Bunderia, Urška Vavpotič, Anuška Mandeljc, Gašper Kočan, Na spomladanski nagradni izlet z Gorenjskim glasom potuje Monika Vrečar. Ja, tudi takšnim športnim asom, kot je, denimo, Iztok Čop, svetovni prvak v veslaškem enojcu, so se dogajale prav nenavadne reči. In to tam, kjer se počuti najbolje. Na vodi, seveda. Tako se triindvajsetletni veslač nič kaj rad ne spominja počitnic, ko se je preizkusil na smučkah. Mirno gladino Blejskega jezera je zamenjal s kar nemirnim Jadranskim mor-jem.Takrat je bil že kar izkušen veslač, saj je že v mladinski konkurenci v dvojcu skupaj z Denisom Žvegljem dvakrat slavil naslov svetovnega prvaka, pa je zato zelo pogumo štartal tudi v umetnosti smučanja na vodi. A tu še zdaleč ni bil tako uspešen, kot je ponavadi v čolnu. V slednjem namreč ponavadi prevesla pre- dpisana dva kilometra kot za šalo, na smučeh pa bi mu lahko odvzeli (vsaj) eno ničlo. Predvsem v tistih začetniških dneh... "Kaj kmalu je bilo mojega ravnotežja konec. A z bliskovitim padcem v vodo moje težave še niso izginile. Ko sem prišel k sebi in ves osremočen priplaval na površje, mi ie, naravnost v, glavo priletela še smučka.... Ki sem jo še nekaj sekund pred tem (bojda) imel trdno na nogi," se spominja svojih smučarskih začetkov na vodi Iztok Čop. Najbrž je takrat že dokončno spoznal, da mu je v čolnu bolj všeč. Pa čeprav tudi stare veslaške resnice, da se pravi veslač vsaj enkrat na leto Ere vrne iz svojega čolna, niti rtok Čop ni zanikal... Porednica zima Zima, zima bela, ki je vrh gore sedela, danes čisto je znorela. V roko čopič je vzela in začela, vsa vesela, kar od kraja vse naokrog, nič ne izbira, ali avto ali hiša, same packe vsepovsod. Naša mucka Lena vsa prestrašena jo gleda, kaj, če loti se zdaj nje? Njen prelepi črni kožuh -ta ji najbolj tnistoji. "Oh, to pa že ne! Bele barve nočem biti!" Ker je njena barva bela, vse se v njej zdaj lesketa, zima, ti porednica! • Monika Vrečar, 5. b r. OŠ Bistrica Zdaj pa zima odkimava: "To ni bela barva, ampak srteg, ki pobelil je vaš breg." REKLI SO REKLI SO REKLI SO REKLI SO Brez varnostnika ne gre Ni najbolj razveseljivo dejstvo, da morajo že naše osnovne sole paziti varnostniki. Vendar očitno drugače ne gre. V prejšnjih letih so zunanji vsiljivci učencem osnovne sole France Prešeren prizadejali marsikatero buško, starši in vodstvo šole pa so imeli še več skrbi. Kot kaže, so to težavo rešili z varnostnikom, ki se tako kot na mnogih drugih mestih obnese tudi v tem primeru. Vendar pa osnovna šola Franceta Prešerna ni edina, ki se srečuje s tem problemom, saj se za to metodo varovanja zanimajo tudi druge. Gordana, 8. razred: "Ne vem, zdi se mi kot, da ga sploh ne bi bilo. Kljub temu da je on tukaj, nam še vedno kradejo, predvsem bulerje. Videla pa sem tudi, da je nekoga hotel za ušesa. Mislim, da tega ne bi smel. Povrhu vsega pa se še grdo izraža." Matjaž, 8. razred: "Vem, da je tu zato, da nam ne nagajajo tisti iz drugih šol. Ampak za toliko, kolikor kradejo, pa bi po TRALALA PLAC MZ Hektor končno na motorju, khmm... ... no na cedeju in na kaseti. Točno tako, nedavno, če ne kar včeraj, mogoče danes zgodaj zjutraj je po velikem poletnem hitu Energija izšel tudi istoimenski album, za katerega je kriv predvsem Matjaž Zupan oziroma v dance varianti MZ Hektor. Gre namreč za samostojni Matjažev projekt, saj je tako tekste, kot muziko za komade napisal Matjaž sam, vsi posnetki pa so nastali tudi v njegovem lastnem (imata ga skupaj s Primožem Grašičem, ki je na albumu odigral, kar je kitarskega) studiu v Kranju. Izvrsten ženski vokal je tokrat dodala Ljubljančanka Vesna Kovač. Gre predvsem za avtorski projekt, saj je Matjaž oz. MZ Hektor sestavil kompaktno celoto moderne plesne glasbe, ki pa še žaleč ni kopija tuje tovrstne glasbe, ampak ima tisto drugačno, MZ Hektorsko. Teksti so duhoviti in prav zaradi enostavnosti, ki jo dance glasba zahteva, tudi učinkoviti. Deset komadov (energija tudi v remix verziji) je med seboj enakovrednih, hit kanidatov dovolj, zelo zanimiva pa je tudi edina priredba na plošči in sicer komad Ljubezen v avtu (skupina Selekcija), komad, ki je bil kakih 15 let nazaj eden prvih pravih slovenskih disco komadov. MZ Hektor-jeva verzija je namreč prava raverska. Kaj čemo rečt', Matjažu MZ Hektorju je končno uspelo, tudi s pomočjo sponzorja Sportine in "Energija", ki je izšla pri založbi MenArt zna biti pravi šus. • I.K. mojem morali imeti še več varnostnikov. Ta naš pa ima s seboj psa in nam z njim nagaja. Lahko bi bil tudi bolj prijazen do vseh nas." Nina, 8. razred: "Jaz ga od blizu sploh še nisem videla. Vem pa, da smešno hodi in ima prekratke hlače. S svojim psom pa je zelo važen. Mislim, da ga ima samo zato, da se z njim postavlja. Slišala pa sem, da tudi udari, ampak mislim, da tisti sami izzivajo." Suad, 5. razred: "Meni sploh ni všeč. Enkrat nas je celo zaklenil v telovadnico. Povsod ga je polno, na naše stvari pa ne pazi. Po mojem je tudi preveč strog. Ima pa lepega psa. Ta njegov pes mi je pa res zelo všeč/ • E. Mihelič, foto: T. Doki MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Kako izgledati odraslejši? Star sem že sedemnajst, izgledam pa, kot bi jih imel dvanajst. Medtem ko so moji vrstniki pravi atletski tipi, sem sam visok le 157 centimetrov, suh, koščen, mozoljast, z mastnimi lasmi. Punce me niti ne pogledajo, če že, imam občutek, kot da me prezirajo, tako da sploh nobene ne upam ogovoriti Iz dneva v dan sem bolj zakompleksan, edino, kar je na meni dobro, je, da sem uspešen v šoli. Prosim za tolažbo in nasvet, kako naj postanem odraslejši. • Maks Miha, 12 let: Ne skrbi, gotovo kakšno dekle komaj čaka na mozoljastega, suhega in slabo razvitega Maksa. Vendar moraš prej kaj narediti zase: poskusi se zrediti, mozolji bodo izginili sami, ko bo čas. Morda se bo preobrazba izvršila čez leto, dve, morda šele čez pet let. Vendar - enkrat se bo zgodilo. Do takrat pa: veliko se na zobe metat za kakšno punco, pa tudi za lepšo zunanjost. Sergeja, 13 let: Si pa res majhen za svoja leta! Jej več špinače, pa boš močan in velik kot Popaj. Puncam gotovo nisi všeč, ker si še "otročji". Ogovarjaj ji in uspelo ti bo! Bojan, 15 let: Če si res uspešen v šoli, ne boš imel problemov z naklonjenostjo malo manj uspešne sošolke. Po pouku se zmeni z njo za kakšne instrukcije. In če bodo instrukcije uspešne, se bo tudi sošolka navezala nate... Marjeta, 20 leU Nasvet: prepusti se letom. Tolažba: moji nekdanji najbolj grdi sošolci so danes taki dedci, da sploh ne morem verjeti. In kako zanimivo, da so vsi grdi rački uspešni v šoli. Zelo dobro zate! Sicer pa noben mulec pri sedemnajstih ni ne vem kako lep (ker imajo čisto vsi mozolje, vidne ali skrite, in povrhu vsega so še otročji). Če vprašaš mene, moški postanejo čedni šele po tridesetem letu, pa še takrat ne odrastejo, ha, ha... Klemen, 22 let: Če misliš ogovoriti kakšno punco, najprej naredi nekaj za svoj zunanji videz, saj kot sam gotovo veš, je za punce telo pomembno, kako izgledaš in šele nato opazijo, kako misliš, si neumen ali pameten. Zelo pomembno pa je, da se znaš z njimi pogovarjati Pa ne mislim na to, da jih boš vso noč utrujal s tem, kako"zanimiv je periodni sistem v kemiji ampak splošne stvari o življenju, modi, potovanjih in o kakšnem romantičnem filmu. Tudi sili ne preveč v njih in jim pusti povedati njihovo mnenje o kaki stvari zraven pa prikimavaj in jim govori, da imajo mogoče celo prav, pa čeprav si boš mislil čisto nekaj drugega. Nasprotoval jim boš že še kasneje. Zaradi svoje višine pa se ne sekiraj preveč, saj je tudi punc več manjših kot večjih. Sploh pa pri tem ne boš mogel ničesar storiti. Si pač majhen in pika. če imate težave doma, v šoli, družbi, pa sami ne poznate pravega izhoda iz njih, pišite našim porotnikom, saj več glav več ve. Naš naslov poznate: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. i^ako se vozimo dijaki in študenti Čakajoč na pravi avtobus Samo s kuponskinti vozovnicami jeseniškega Integrala lahko sedemo tudi na Sapov avtobus ali obratno, pa še to najbrž samo do prvih poletnih počitnic Nedvomno se je na začetku šolskega leta težko odločiti, s katerim avtobusnim prevoznikom se bomo vozili v srednjo šolo ali na fakulteto. Gorenjci lahko izbiramo med Alpe-tourjem iz Kranja, Integralom z Jesenic, Integralom iz Tržiča in Sapom iz Ljubljane. Vsak izmed njih ima seveda svoje ugodnosti pa tudi slabosti. Eni imajo ugodnejše popuste, drugi pa več avtobusov na naši relaciji. Torej bi od prvega prevoznika radi popust, od drugega sedež na avtobusu. Žal to ne gre; enotnih vozovnic, po katerih so srednješolci in dijaki lahko segali pred dolgimi leti, ni več. Kdor želi čim manj časa preživeti na avtobusni postaji, bo kupil dve, če ne celo tri, vozovnice. Takšno količino vozovnic si seveda lahko privoščimo le, če smo se odločili za kuponske vozovnice. Če pa se odločimo za mesečno vozovnico, in imamo v rokah samo eno, se medtem, ko čakamo na pravi avtobus, lahko zabavamo s tem, da štejemo avtobuse konkurenčnega prevoznika, ki gredo v našo smer, pa ne smemo sesti nanje. In tako smo še vedno obsojeni na čakanje, saj možnost, da bi se peljali z vsakim avtobusom, ki ima na tablici zapisano ime Ohar znam brati, berem kraja kamor gremo, ne obstaja. Izjema je samo ena; s kuponskimi vozovnicami Integrala z Jesenic lahko svobodno stopimo tudi na avtobus Sapa iz Ljubljane ali obratno, kar nas še posebej v mrzlih dneh, ki smo jim priča , vsekakor veseli. Pa še ta možnost bo verjetno odprta samo do naslednjih poletnih počitnic. Zato ne preseneča, da se vse več študentov vozi na fakultete z osebnimi avtomobili. En teden vozi eden, naslednjega drugi, potem tretji. Taka "izmenična" vožnja je udobnejša, hitrejša pa tudi cenejša, seveda pa dostopna le tistim študentom, ki imajo vozniški izpit in doma drugi ali tretji avto. • E. Mihelič FILMSKA NAGRADNA UGANKA James Bond - Goldeneye Slavni agent James Bond po naročilu svojega šefa britanske tajne službe, skivnostnega M, odpotuje v Rusijo, potem ko je ruska mafija, znana pod imenom Janus, ugrabila Natov helikopter. Bond namerava prekrižati načrte matijcev, na čelu katerih je nekdanji general ruske armade, ki hoče prevzeti oblast v Kremlju. Pri tem mu pomaga lepa ruska računalniška programerka Nikolaja Simonova (kabela Scoropco). Skupaj morata uničiti tajno orožje mafijcev - smrtonosni satelit Goldeneve. Dogajanje sedemnajste pustolovščine agenta Jamesa Bonda je postavljeno v sodobnost s spremenjenim političnim vzorcem, saj so stari sovražniki poštah novi prijatelji, stari prijatelji pa smrtni sovražniki. Čednega ljubitelja pijače vodka-martini in lepih žensk tokrat prvič igra Pierce Bronsan. Nagradno vprašanje: naštejte tri od petih igralcev, ki so doslej upodobili slavnega agenta 007. Odgovore pošljite na dopisnicah do konca tedna na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Rešitev prejšnje uganke: Sandra Bullock je ob strani Keanuja Reevesa zaigrala v filmu Hitrost (Speed). Brezplačne kino vstopnice prejmejo naslednji izžrebanci: Igor Lavrič iz Kranja, Kura tova 48, spela Ahačič iz Tržiča, Trg svobode 15, Mateja Udovč iz Kranja, Trg Rivoli 5, in Aljoša Kavčič iz Kranja, Oprešnikova 38. Nagrajencem čestitamo. POSLI IN FINANCE Wk, 19. decembra 1995 UREJA MARIJA VOLČJAK 21. STRAN • GORENJSKI GLAS BORZNI GRAFIKONI Večina delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih Papirjev, je tudi v tem tednu doživela popravke navzdol. Tako je dednost Slovenskega borznega indeksa, ki meri spremembe Rednosti osmih rednih delnic na Ljubljanski borzi, v tem tednu ni*ja za 2,87 odstotka in znaša 1462,31 indeksnih točk. V torek je bilo trgovanje borznega informacijskega sistema, v Primerjavi s trgovanjem v preteklih dnevih, skromno. Celoten Promet z delnicami, ki kotirajo v borzni kotaciji A in B, je znašal J|J1 milijonov dolarjev, medtem ko ie promer na organiziranem "j|u C znašal 38 milijonov tolarjev. Četrtina tega prometa je bila cenjena z rednimi delnicami Rogaške, s katerimi so borzni Posredniki sklenili 137 poslov po 2,3 odstotka višjem povprečnem *čaju. "Lastnika je zamenjalo kar 39014 rednih delnic Rogaške, zibanje tečaja omenjene delnice vam predstavljamo na našem Prvem grafikonu. .Četrtkovo trgovanje na parketu borze je potekalo v znamenju jjste obletnice delovanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, fjkrati je bil 505. borzni sestanek tudi zadnji, ki je potekal na *Jasičen način z izklicevanjem ponudbe in povpraševanja na POrznem parketu. Odslej bo trgovanje potekalo le še prek "Orzno-informacijskega sistema. Poleg skromnega prometa je bil y,Četrtek objavljen tudi datum začetka trgovanja z obveznicami, *' jih je izdala Komercialna banka Triglav. Prvič bodo borzni Nredniki z njimi trgopvali v okviru borzne kotacije B v četrtek, |. decembra 1995. • R.S. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC ROGAŠKE ZAŠČITA POTROŠNIKOV OZNAČEVANJE IZDELKOV -1-1-r -t nnr a civ a \ A. . A a/ J J * **- & LoM 91,05 PBS d.d. (na vseh polteh) 81,10 ROBSON Mengeš 90,20 SHP-Stov. hran. In pot. Kranj 90,50 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 89,50 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 89.90 8LOVENIJATUBST Jesenice 89,50 SZKB Blagajniško m. Žlri 89,30 ŠUM Kranj j1>0d TALONŽel. postaja Trm^kLotu, Zg.Bltn|» 90,80 TENTOURS Domžale TROP1CAL Kamnlk-Bakovnfk UBKd.d8k.Uta WILFAN Kranj MLFAN Radovljica, Grajski dvor MLFANTrfl« POVPREČNI TEČAJ 80,80 81,05 81,00 81,20 81.20 81,10 80,21 91,90 91,50 91,60 93,00 92.00 91,40 92.50 92.10 91.50 91,40 91,35 91,80 91,20 91,50 91,50 91,40 91.30 94,00 91,20 91,80 93,50 91,80 91,25 91,40 91,40 91,80 91.40 92.50 91,50 91,80 91,40 91,80 12.75 12,75 12,73 12,75 12,85 12,86 12,52 12,50 12,60 12,84 12.88 12,70 12,82 12,85 12,85 12,86 12,81 11,50 12,85 12,70 12.65 12,52 12,70 12,60 12.86 12,85 12,80 12,85 12,60 12,90 12,92 12,90 12,73 13,21 13,05 13,05 13.30 13.10 12.96 13.15 12,99 13,20 12,92 13,20 13,00 13.05 12,95 13.00 13.05 13,10 13,30 13,00 13,10 1343 13.84 13,20 13.86 13,05 13,00 12,88 13,15 12,86 13,00 12,85 13,08 6,02 8,00 7.80 8,00 8.20 8,15 7,78 7,80 8,00 8.20 8,10 8.10 8.10 8,10 8.20 8,15 6,13 6,80 8.20 8,00 7.85 7,78 8.10 7,80 9.15 8,10 6,10 8,15 8,00 8,15 8,10 8,25 8,03 8,50 8,40 8,40 6,70 8.68 8,40 8.68 8,20 8,60 8,35 8,46 8,55 8,46 8,40 8,65 8.40 8,68 8,68 8,60 8,40 8.76 8.55 8,75 8.40 8,45 6.58 8,38 8,86 8,35 6,45 8,45 8.50 Prt Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 12,80 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočalo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih spramomb menjalniških tečajev glede ne ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. NOVO, EKSKLUZIVNO V KRANJU Usnjeni izdelki priznanega proizvajalca Urko iz Kamnika, moška in ženska konfekcija, Tavčjarjeva 10, TeL 223-891 rokavice, nahrbtniki in modni dodatki. Pestra izbira usnjenih torbic in denarnic EL CAMPERO. Pridite in se prepričajte o modnem dizajnu in visoki kvaliteti, dekleta na izboru za MISS 95 so se že. Vljudno vabljeni tudi v našo stilno obnovljeno kavarno Mitnica na Tavčarjevi ulici. OMARA ZA PREKRIVANJE MESA TIP 80 (KG) 70.800 SIT TIP 125 79.200 SIT TIP 250 89.400 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI t ŽELIMO y ^ VAM ^ * VESELE * PRAZNIKE m SREČNO 1996 TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKE KOVINSKE OPREME tri K TIKO, p.o. Koroška 17 64290 Tržič SLOVENIJA tel.: 50-199 fax: 50 346 PRODAJNI CENTER STARI DVOR i, Kidričeva 26, tal.: < * tO** t)< i** ZA SREČO LAHKO POSKRBITE TUDI SAMI • KUPITE POMIVALNI STROJ- PHILCO M.9M,40 K UESEUU PA PRIPOMOREMO TUDI Ml 15% POPUST z'&^r™ I KQ/ D/lDffCT LESTENCI I mV/O rVrUJI PLAFONJERE kmščio stroji kovinOtihna NEMOGOČEJE MOGOČE!!! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Podeželske ženske ustanovile društvo Svit "Vedno manj nas je" Za predsednico društva so izvolile Heleno Polajnar iz Podljubelja. Križe - Podeželske ženske iz tržiške občine so v soboto ob navzočnosti župana Pavla Ruparja ter predstavnikov kmetijske svetovalne službe in kmetijskih zadrug Tržič in Sv. Katarina ustanovile Društvo podeželskih žensk Svit iz Tržiča. Čeprav ima organizirano druženje kmetic v tržiSkl občini že osemnajstletno tradicijo, so bile odbornice aktiva kmetic v dvomu, ali bi sploh ustanovile društvo ali bi kar prenehale z dejavnostjo. "Zakaj? Vedno manj nas je," je na ustanovnem zboru dejala predsednica aktiva kmetic in novoizvoljena predsednica društva Helena Polajnar iz Podljubelja. "Danes ima slovensko kmetijstvo tako nizek dohodek, da postaja nezanimivo za mlade. Za tržiško občino to Se posebej velja, saj lahko na prste preštejemo ravninske kmetije, ki z velikimi napori sledijo novim gospodarskim zahtevam. Gorske kmetije so še veliko na slabšem kot ravninske, saj pri sedanji kmetijski politiki nimajo nobene perspektive. Ker te kmetije ne omogočajo preživetja po današnjih življenjskih standardih, delovni aktivni odhajajo na delo v industrijo ali k obrtnikom, v zadnjem času pa se nekateri odločajo za lastno gospodarsko dejavnost zunaj kmetije. Posledica je opuščanje obdelovanja in zaraščanje zemljišč, ki ga tudi sedanji ukrepi države ne bodo zaustavili. Poleg državnih podpor, ki jih poznajo naše zahodne sosede, so potrebni tudi drugi ukrepi, kot so dvig izobrazbene ravni kmetijskega prebivalstva, ugodnejša posojilna politika za preobrazbo kmetij, boljša organiziranost kmetijstva in uspešnejši nastop na trgu." Podeželske ženske so na ustanovnem zboru za predsednico društva izvolile Heleno Polajnar, za tajnico Anico Oranič iz Križev ter za blagajničarko Ivanko Žepič iz Retenj. Poleg teh so v izvršnem odboru društva še Marija Kavar (Podljubelj), Danica Pušavec (Hudo), Silva Gregorec (Senično), Anica Bohinc (Sebenje) ter Ivanka Godnov in Marija Meglic (Lom - Potarje). Društvo bo v prihodnjem letu pripravilo predavanja o trženju kmetijskih pridelkov, o sadjarstvu, o pokojninsko invalidskem zavarovanju kmetov in o skrbi za zdravje, družabno srečanje članic, začetni tečaj nemškega jezika in plavalni tečaj, sodelovalo pa bo tudi na nekaterih turističnih prireditvah v občini. • CZ. V Gorenjski mlekarni Rekordni odkup in novi izdelki V mlekarni bodo letos odkupili 33,4 milijona litrov mleka, kar je največ doslej. Kranj - Na območju Gorenjske mlekarne, Id odkupuje mleko od sedmih zadrug, s KŽK-jevih posestev ter od posestva srednje mlekarske in kmetijske Šole, odkop narašča že od 1983. leta dalje. V začetku devetdesetih let se je nekoliko zmanjšal, ker je nekaj rejcev začelo mleko oddajati v Ljubljanske mlekarne, letos pa bo rekorden. Čeprav leto še ni končano, v mlekarni ocenjujejo, da bodo odkupili 33/4 milijona litrov mleka, kar je 2,9 milijona litrov več kot lani in 1,6 milijona litrov več kot 1991. leta, ki je doslej veljalo za rekordno leto. Število pridelovalcev mleka se je v zadnjih desetih letih prepolovilo (zdaj jih je 1,100), produktivnost in količina oddanega mleka s kmetije se je povečala, prav tako tudi mlečnost na kravo, ki je nad slovenskim povprečjem. Boljša od republiškega povprečja je tudi kakovost odkupljenega mleka. Kot so povedali predstavniki Gorenjske mlekarne na nedavni novinarski konferenci, so s prehodom na tržno gospodarstvo pa tudi zaradi zmanjšanja prodaje na jugoslovanski trg in obveznosti za odkup vsega ponujenega mleka temeljito spremenili svoj nastop na trgu, predvsem pa proizvodni program, ki ga zato, da bi še prilagodili tržnim potrebam in okusu kupcev, dopolnjujejo z novimi izdelki Oktobra so začeli izdelovati posneto mleko, ki ima le poldrugi odstotek maščobe. Primerno je predvsem za ljudi, ki iz kakršnihkoli razlogov ne smejo ali ne želijo zaužiti preveč maščob. Obstojno je pet dni, embalirano pa je v litrsko kartonko. V sodelovanju z avstrijskim podjetjem Turo Milch so ponudbo obogatili z osvežilno pijačo iz sirotke in sadja, imenovano lattella. Osnova za pijačo je mlečni serum oz. sirotka, ki nastaja pri predelavi mleka v sir, dodajajo pa ji še južno sadje. Izdelujejo jo v okusih manga, marakuje ter mešanice pomaranče, grenivke in limone, tretja novost v letošnji ponudbi je sadni jogurt Meggle, ki ga Gorenjska mlekarna izdeluje v sodelovanju z nemško firmo Meggle. Jogurt izdeluje z okusom jagode, češnje, borovnice ter mešanice breskve in marakuje. • CZ. GLASBENI INŠTRUMENTI TIPKA TIPKA Kolodvorska 7 Staneta Žagarja 34 a KRANJ LJUBLJANA 061/13-17-055 064/331-478 ŠE VEDNO NAJCENEJŠI NAKUP GLASBIL DO 12 MESECEV NA KREDIT BREZ OBRESTI Nov zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev VVM Zakon ščiti od pet do sto hektarjev vele kmetije Novi zakon, ki je začel veljati 9» decembra, ureja posebnosti pri dedovanju zaščitenih kmetij, preprečuje njihovo drobitev in določa prevzem pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo. Ljubljana - Ko je ustavno sodišče lani na {»obudo nekaterih državljanov ocenjeva-o ustavnost in zakonitost zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), je nekatere določbe zakona takoj razveljavilo, za ostale pa je odločilo, da bo razveljavitev začela v enem letu po izdaji odločbe. Vlada je bila zato primorana pripraviti predlog novega zakona, ki ga je državni zbor po skrajšanem Eostopku sprejel le nekaj dni pred tem, o bi nehal veljati stari zakon. Slovensko ustavno sodišče je že ob razveljavitvi zakona zavezalo zakonodajalca, da mora ob pripravi novega zakona določiti novo spodnjo in zgornjo mejo velikosti kmečkega gospodarstva, za katerega bo veljala zaščita. Zakonodajalec je to tudi storil, le da kot kriterij za zaščito kmetije ni določil višine katastrskega dohodka, ampak obseg zemljišč. Po novem zakonu obsega zaščitena kmetija najmanj pet in ne več kot sto hektarjev primerljive kmetijske površine, pri tem pa se za en hektar primerljive površine šteje en hektar njiv ali vrtov, dva hektarja travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov, štirje hektarji pašnikov, 0,25 hektarja plantažnih sadovnjakov, vinogradov ali hmeljišč, osem hektarjev gozdov, pet hektarjev gozdnih plantaž in šest hektarjev barjanskih travnikov ali drugih površin. Kmetije, ki sicer glede velikosti izpolnjujejo pogoje, a jih sestavljajo samo gozdovi, niso zaščitene. K zaščiteni kmetiji sodijo poleg kmetijskih zemljišč in gozdov tudi gospodarska in stanovanjska poslopja, kmetijsko orodje, živina, pravice, ki izhajajo iz članstva v zadrugi in agrarni skupnosti, s kmetijo povezane služnosti pa tudi terjatve in dolgovi. Dedič je praviloma le eden Zaščiteno kmetijo bo tako kot doslej praviloma lahko dedoval samo en dedič, pri tem pa bo imel prednost tisti, ki jo bo pripravljen prevzeti in obdelovati. To pripravljenost bo lahko izkazal s tem, da se je za kmetovanje izšolal ali kako drugače usposobil, da na kmetiji živi, dela in vlaga vanjo... Če je dedič, ki bi sicer imel prednost za dedovanje, iz zdravstvenih razlogov nesposoben za gospodarjenje z zaščiteno kmetijo ali če je bojazen, da s kmetijo ne bo dobro gospodaril, jo lahko deduje drug sodedič. Po zakonu sodijo med razloge za izključitev prednostnega dediča psihične bolezni, duševne motnje, telesne okvare ter očitna in trajna nagnjenost k zapravlji-vosti, alikoholizmu ali zlorabi mamil. Velik zaostanek za Evropo Za Slovenijo je značilna velika razdrobljenost kmetij in velik zaostanek za kmetijsko razvitimi evropskimi drŽavami. Ob zadnjem popisuje povprečna slovenska kmetija imela le 3,3 hektarja kmetijskih zemiljišč, medtem ko je bih v državah Evropske zveze ie 1987. leta povprečje 13,3 hektarja, v Nemčiji 16,8 hektarja, v Italiji 5,6, v Veliki Britaniji 64,4, na Danskem 32,2, v Španiji 13,8 hektarja, v Grčiji Štiri hektarje... Kaj velikost kmetij pomeni za produktivnost dela, dovolj pove podatek, da v Veliki Britaniji, kjer so največje kmetije, porabilo za obdelovanje enega hektarja povprečno 69 ur dela, v Grčiji 486, v Sloveniji pa po nekaterih ocenah kar 515 ur. V Sloveniji, Ser je le tri odstotke kmetij večjih od povprečja Evropske zveze, se proces obljenja nadaljuje, Se v času med zadnjima popisoma se je povprečna velikost kmetij zmanjšala s 6,6 na 6,3 hektarja. Zaščitenih ie okrog 42 tisoč kmetij V Sloveniji je bilo po starem zakonu zaščitenih okoli 42 tisoč kmetij, med njimi tudi kmetije, ki so jih občine zaščitite na podlagi svojih meril Kriterij za določitev zaščitene kmetije je bilo 117.000 tolarjev katastrskega dohodka. Ostalim dedičem le nujni delež Ostali dediči bodo praviloma dedovali denarno vrednost nujnega deleža, le izjemoma pa tudi posamezna kmetijska zemljišča, gozdove in drugo premoženje, ki za kmetijo ne pomembno. Rok za plačilo nujnega deleža bo tudi odslej določalo sodišče, po zakonu pa ne bo mogel biti daljši od pet let oz. izjemoma ne daljši od deset let. Če bo dedič zaščiteno kmetijo ali njen znatni del odtujil prej kot v desetih letih, bo moral ostalim dedičem na njihovo zahtevo ustrezno povečati delež. Lastnik zaščitene kmetije bo z oporoko lahko dal kmetijo le enemu dediču, samo izjemoma pa bo lahko nepomembne dele kmetije razdelil med druge dediče ali jim jih poklonil. Ker zakon določa drugačna merila za določitev zaščitenih kmetij, bodo upravne enote morale v petih letih od uveljavitve zakona opraviti revizijo doslej zaščitenih kmetij in pripraviti nov register. Pri tem bodo dale prednost kmetijam, ki so v dednem postopku, ali so "v prometu" med živimi. • C Zaplotnik Občni zbor Društva kozjerejcev Gorenjske Bodo kozjerejci uredili svojo sirarno? V društvo razmišljajo, da bi organizirali odkup kozjega mleka in uredili sirarno, v kateri bi mleko predelovali v sire in druge izdelke. Valburga • "Na Gorenjskem zanimanje za kozjerejo narašča. Člani društva redijo okoli 250 koz, še približno toliko pa jih ostali," je v soboto na občnem zbora v Clubu Kanu v Valburgi dejala predsednica društva Marija Podvez iz Veria pri Medvodah in poudarila, da za zdaj s prodajo kozjega mleka, mlečnih izdelkov, koz in kozličev ni problemov. Kozjerejci z območja nekdanjih ljubljanskih in gorenjskih občin so svoje društvo ustanovili ob koncu lanskega aprila. V začetku je štelo šestnajst članov, zdaj pa jih ima 53 in je najštevilnejše med petimi registriranimi društvi v Sloveniji, ki so novembra letos ustanovila tudi Zvezo kozjer-ejskih društev Slovenije. Zveza bo usklajevala delo med društvi in nastopala kot "sogovornica" ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gorenjsko društvo je maja letos pripravilo ob Clubu Kanu v Valburgi prvo gorenjsko kozjerejsko razstavo, na kateri je devet članov društva predstavilo skupno 42 živali. Najboljši so sodelovali tudi na državni razstavi v Sevnici, na kateri so se s svojimi kozami in kozli dobro izkazali. Jeseni so se se odpravili na strokovni izlet v Canta Lupo v italijanske Apenine. Izlet je bil, kot smo slišali na občnem zboru, zelo dobro organiziran ter tudi koristen in poučen. Nekaj članov društva je s svojimi kozami in kozli sodelovalo na razstavi malih živali v Kranju, pripravili pa so tudi Eet "debatnih večerov", na aterih so se pogovarjali z različnimi kozjerejskimi strokovnjaki. Zanimivo je, da so se pogovorov poleg članov društva udeleževali tudi nekateri rejci, ki niso člani društva. In kaj v društvu načrtujejo v prihodnjem letu? Kot je povedala predsednica Marija Podvez, bi radi z uvozom nekaj plemenskih koz in kozlov ohranili kakovost in preprečili nezaželena križanja. Letos so že kupili enega plemenjaka (ta je v Besnici), imajo pa še kozla srnaste 1>asme, ki pa je že precej v etih in ga bo treba zamenjati. Nakup ne bo poceni, saj kozel brez stroškov zdravstvenega pregleda stane okoli tisoč mark, koza pa polovico manj. Kozjerejci so na občnem zboru tehtali tudi o tem, ali bi se odločili za skupinsko zavarovanje koz in kozlov, za katerega zavarovalnice postavljajo pogoj najmanj štirideset oštevilčenih živali. Odločitve niso sprejeli, ampak bodo o tem končno besedo rekli na januarskem "debat-nem večeru". Maja bodo v Valburgi spet pripravili društveno razstavo koz in kozlov, načrtujejo tudi dva izleta, v Francijo in v Varaždin, in razmišljajo o tem, da bi zaradi nezainteresiranosti velikih mlekarn za odkup in predelavo kozjega mleka sami organizirali odkup in uredili sirarno, v kateri bi izdelovali sir in druge mlečne izdelke. Po nekaterih ocenah je na območju društva od 200 do 300 litrov kozjega mleka na dan, ki ga zdaj kozjerejci prodajo ah predelujejo sami. Na občnem zboru so imenovali štiričlansko komisijo (Matjaž Golmajer, Janez Meglic, Marta Slapšak in Marija Podvez), ki naj b> proučila možnosti za ureditev sirarne in lokacijo. Sirarna je, kot smo slišali, prvoi pogoj za organiziran odkup mleka. Kozierejce pa žuli še marsikaj drugega. Čeprav je med zasebnimi mesarji in gostilničarji veliko zanimanja za nakup kozličev (cena je okoli tisoč tolarjev za kilogram); jih moti, da država dovoli uvoz zaklanih kozličev z Madžarske domnevno slabe kakovosti po neverjetni ceni 420 tolarjev za kilogram Zevzemaio se tudi za to, da bi se kot ljubiteljski kozjerejci glede A kontrole mlečnosti kot in državnih podpor izenačili s farmskimi rejci. • C Zaplotnik Predavanji Kmetijstvo v Nemčiji in v Evropski zvezi Poljane, Srednji vrh - škofjeloška kmetijska svetovalna služba in kmetijsko gozdarska zadruga vabita jutri, v sredo, na aktualno predavanje svetovalca za živinorejo Francija Pavlina o kmetijstvu v Nemčiji hi v Evropski zvezi. Predavanje, popestreno z diapozitivi, bo ob osmih zjutraj v zadružni sejni sobi v Poljanah. Jutri, v sredo, bo Še eno predavanje, in sicer o obnovi starih kmečkih sadovnjakov. Predavanje, ki ga organizira lesko jeseniška enota kmetijske svetovalne službe, bo ob 10. uri v gasilskem domu v Srednjem vrhu. Predavala bo Olga Oblak iz gorenjske kmetijske svetovalne službe. • CZ. KOLESA DRSALKE Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - v zalogi tudi kolesa za leto 96 popravilo koles, rezervni deli in oprema Drsalke in ostala hokejska oprema - brušenje drsalk VALY-ZAQAR, Betonova 16, a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMSd.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d .0.0. otoplitvi je Kranjskogorcem uspelo pripraviti tako veleslalomsko kot slalomsko progo Najboljši si bodo razdelili 80 tisoč frankov tko četrtkov veleslalom kot petkov slalom se bosta začela ob 10.15 uri, organizatorji pa zlasti v ^tek pričakujejo kar okoli 10 tisoč gledalcev, za katere so poskrbeli z novo prometno ureditvijo, "ožico redarjev, novimi parkirišči m zabavnim programom v središču Kranjske Gore uri bo Ročk koncert, prav tako pa v k S. Lanjska Gora, 19. decembra - "Danes že j ko zatrdim, da nista ogrožena niti j*frtkov veleslalom niti petkov slalom, J imamo na progi tako kompaktni kot j^vni sneg, vsega skupaj pa je okoli 40 e?hmehrov. Res pa je, da je bilo za Popravo potrebno ogromno dela, saj je jT0 treba sneg dobro utrditi. Pri tem so v11* pomagali žičničarji, vojska, pa tudi '"i smučarskih klubov," je včeraj ^Poldne poudaril predsednik OK Vi-^»c Borut Perovšek. v Organizatorji tudi dodajajo, da so letos .""ko naredili tek naredili za boljše počutje tako ^ niovalcev kot spremljevalcev, pa tudi tkalci bodo imeli lažji dostop do i ktnovališča. Prav tako so pripravili ^Bat spremljevalni program, ki se bo «Cel že z jutrišnjim ognjemetom v redišču Kranjske Gore, v četrtek ob 16. $1 Žičnici Podles v Kranjski Gori bo Ehn te jutri pripravil preizkus SCX 5*« - smučke leta 1995 v Ameriki. se bo ob 13.30 uri, vodil pa ga 0 vodja Elanove demonstratorske e«pe Boštjan Gašperšič Alberto Tomba, lanski zmagovalec Kranjske Gore, tudi letos računa na (vsaj eno) zmago. Mu jo lahko "vzamejo" naši asi na čelu s Koširjem, Miklavcem in Kuncem? četretk in petek pripravljajo spektakularno žrebanje štartnih številk v Casinoju. Smučarji, njihovi spremljevalci in gledalci bodo danes ir. jutri napolnili praznično okrašeno Kranjsko Goro, kjer pa v petek, na slalomskem obračunu, pričakujejo kar 10 tisoč navijačev. "Največ bo gotovo slovenskih smučarskih navdušencev, pričakujemo pa tudi šolske skupine, kajti za njih bo vstop na prizorišče tekmovanja brezplačen. Ker gre trenutno dobro avstrijskim smučarjem, bo med navijači gotovo precej Avstrijcev, prav tako pa seveda pričakujemo italijanske navijače, ki nikoli ne manjkajo," pravi Borut Perovšek. Tekmi se bosta oba dneva, začeli obl0.15 uri, ko bo prvi tek, ob 13.15 pa bosta finalni vožnji. Najboljši si bodo "razdelili" kar 80 tisoč frankov, (po 20 zmagovalca, 10 drugouvrščena, 5 tret-jeuvrščena, 3 četrtouvrščena in 2 petouvrš-čena). Seveda pa si tako organizatorji kot domači tekmovalci obetajo, da bo kaj od tega nagradnega sklada pristalo tudi v rokah slovenskih smučarjev, ki jim je domače tekmovališče še posebna spodbuda. • V. Stanovnik, slika: G. Šinik b ro nezaupnici se je direktor nordijcev Marko Mlakar odločil za odstop Ik DIREKTORJEM "PADLI" ŠE TRENERJI ^ seji odbora za smučarske skoke, Id je bila v četrtek v Kranju, so predlagali, naj trenersko delo **Prej opravlja Jelko Gros, ki naj sam izbere ekipo sodelavcev • Jelka G rosa in sodelavce pa bo °ral najprej potrditi izvršni odbor Smučarske zveze, ki naj bi poiskal tudi novega direktorja Jjjnj, 19. decembra - Da v Čl .skakalni reprezentanci j kaj močno škriplje je zano v dve sezoni, dokaz "zmedi" R je bila nedeljska tekma v j^amonixu, kjer je Matjaž !jpdnik po prvem skoku vo- ' nato pa so mu popustili tli 'n Je klonil pod pritiskom. j*k° je najboljši letošnji re-&i K-1 uspe' Urbanu Francu, ki bjl v soboto dvanajsti. l Novi direktor Marko Mla-Mr je po prevzemu dolžnosti ,£nil strokovni svet in ostale p £kovne kadre, na čelu s Ho m Pa P0S^rDe' za vVe- To je, poleg tega, da ni j lotovil sredstev za normalno tluk rePrezentanc> glavni očitek firjov in trenerjev, ko smo na »lftkovi seji odbora za smučke skoke izglasovali ne-l^.uPnico direktorju Marku l'akarju," pravi predsednik f?njskega skakalnega kluba vnglav Joie Javornik, ki ravno u Pomanjkanju skrbi za stro-,°Vno delo vidi največjo napa-0 dosednjega direktorja naše Ladijske reprezentance. Potem k Je odstopil direktor je logič-j°. sledilo, da bodo svoje pologe zapustili tudi trenerji, "ejstvo je, da je bil Ludvik foto bobnar HOKEJ NAŠA REPREZENTANCA BOLJŠA OD "NAŠIH" TUJCEV Zaradi ekshibicijske trening tekme med reprezentanco Slovenije in tujci, ki igrajo v naših klubih, je bilo 17. krog DP odigrano le v četrtek zvečer Kranj, 19. decembra - Najbolj zanimivo je bilo tokrat v ljubljanski hali Tivoli, kjer je ekipa državnih prvakov, Olimpije Hertz, gostila vse boljši Triglav. Triglavani so se tako v prvem kot drugem delu tekme izkazali z borbeno in dobro igro, saj so bili ves čas "za petami" zeleno belim. Ti so si uspeh zmago zagotoviti šele v zadnjem delu srečanja. Končni rezultat je bil 8:4 (3:2, 1:1, 4:1), gole za Triglav pa so dosegli: Bartanus, Aleš Lešnjak, Petho in Cerar. V dvorani Podmežakla so v četrtek hokejisti Acroni Jesenic gostih Maribor in zmagah 13:2 (5:0,4:1,4:1), ekipi Sportine in Slavije Jate pa sta se v Zalogu zaradi slabega vremena odločili, da tekmo preložita. Slovenska hokejska reprezentanca je nato v petek igrala trening tekmo, po kateri je trener Vladimir Krikunov določil udeležence kvalifikacijske tekme za nastop na olimpijskih igrah, ki jo bodo naši hokejisti igrali v četrtek z ekipo Nizozemske. Zal si je zanimivo in kvalitetno srečanje v Tivoliju ogledalo le okoli 500 gledalcev, ki so videli zmago Slovenije z rezultatom 8:4 (2:1,3:1,3:2). Za slovensko reprezentanco naj bi v tekmi z Nizozemsko nastopili: Simšič, Rojšek, Marko Smolej, Tišler (Sportina), Bolta (Slavija Jata), Potočnik (Triglav), Brodnik, Ciglenečki, Zaje, Beribak, Bešlagič, Tomaž Vnuk, Gorenc, Nik Zupančič, Kontrec, Jan (vsi Olimpija Hertz), Mohor Razinger, Jug, Kunčič, Andrej Razinger, Jure Smolej, Poljanšek (vsi Acroni Jesenice). Zaradi kvalifikacijske tekme danes in v petek ne bo obračunov za državno prvenstvo, naslednji krog pa bo na sporedu v torek, 26. decembra. Pari 18. kroga pa so: Sportina - Acroni Jesenice, Maribor - Olimpija Hertz in Triglav - Slavija Jata. • V. Stanovnik ELtKN r® Novi direktor Marko Mlakarje obupal po pol leta. Zaje podrejen direktorju Mlakarju, njemu pa so bili podrejeni ostali trenerji, zato je nezaupnica njim logična posledica. Zaenkrat še ni predloga, kdo bi bil novi direktor nordijskih reprezentanc, saj mora odstop potrditi se izvršilni odbor, seja pa naj bi bila ta teden. Smo pa že govorili o novem trenerju reprezentance in to naj bi bil ponovno Jelko Gros, ki je že vodil našo ekipo in naj bi si sam Jelko Gros skakalce. bo spet vodil izbral sodelavce," pravi Jože Javornik. Dejstvo je torej, da se razmere v taboru nordijcev še ne umirjajo, in da bodo skakalci še naprej morali nositi breme "pritiskov" z vseh strani. Nekateri, dovolj utrjeni, od hitrih sprememb v zadnjih sezonah, bodo to lažje prenašali, za mlade tekmovalce pa bo breme najbrž prehudo. • V. Stanovnik Domačini najboljši Gorenja Sava, 17. decembra - V °rganizaciji SK Triglav je bila v skakalcem centru na Gorenji Savi prva tekma ?a pokal Cockte v sezoni 95/9o. Nastopilo Je 81 skakalcev iz 13 slovenskih klubov, ki jj° se pomerili na 45-metrski skakalnici. Največ uspeha so imeli domači skakalci, ki so osvojili prva štiri mesta, tekmovanja *a klasično kombinacijo pa zaradi odiuge bilo možno izvesti m bo izvedeno Naknadno. Tekmovali so dečki do 15 let. . Rezultati: 1. Uroš Peterca 222,5 t, 44 in ]\5 m, 2. Marko Šimic 222,3 t, 44,5 in J4.5 m, 3. Robi Kranjec 221,4 t, 43,5 in y,5 m, 4. Miha Rihtar (vsi Triglav) 218,2 L 43,5 in 42,5 n, 5. Tomaž Kravcar (Tržič TVifu) 217,9, 43,5 in 43,5 m. GORENJCI ODLIČNI V AVSTRIJI Zahomc, 10. decembra - Kar 98 skakalcev iz Avstrije, Italije in Slovenije se je pomerilo na pokalu Koroške v Zahomcu. Najboljšo formo so prikazali mladi Gorenjci, ki so dosegli zelo odmevne rezultate in dvakrat tudi zmagah. Rezultati: dečki do 15 let: 1. Bine Norčič, 2. Uroš Peterka, 3. Robert Kranjec (vsi Triglav), 4. Marko Zorko (Velenje), 5. Klemen Jakopin (Triglav). Dečki do 13 let: 1. Štefan Kaiser (Zahomc), 2. Anže Brankovič, 3. Matevž Zelnik, 4. Sašo Kne (vsi Triglav), 6. Domen Dvoršak (Stol). Dečki do li let: 1. Matej Zupan (Triglav), 3. Jure Tratar (Stol), 4. Mario LemešiČ (Velenje), 5. Jure Bogataj (Triglav). • Janez Bešter Elan Begunje vas vabi v svojo praznično okrašeno in bogato založeno športno prodajalno v Begunjah na ugodne nakupe. Bogata izbira alpskih in tekaških smuči Akcijske cene smuči MBX serije C Pri nas lahko kupite smučko SCX, ki je bila izbrana v Ameriki za smučko leta« Pestra izbira vseh vrst oblačil za zimske športe. Gotovinski popusti. Bela kartica za zveste kupce - S U) karticu imali 10 % fmptutit pii nakup« ts4eiko\ i Uauavo hhfoviu' znamko. j - Nakup je miiitn ttamo v iponui prodajalni KtAS t Htaunjah j - S« uit(ij\lu ctut iti dodatnih popustov. j . fSftmstt te ti* triitvojv. ! fhvts m zaupanje i* naj igro pmtaat rtmiftutst fi'taa - am .' Naj igra postane resničnost EL/KN - VATERPOLO V Škofji Loki so pripravili odbojkarski turnir v spomin na nekdanjega predsednika kluba Svaruna Terpinca DOMAČINI NISO DOVOLILI PRESENEČENJA Po zanimivih in napetih tekmah so odbojkarji Termo Lubnika osvojili šesti tradicionalni Svarunov spominski odbojkarski turnir ter iz rok župan Igorja Drakslerja dobili pokal in pohvale škofja Loka, 17. decembra - Minulo nedeljo so bili Škofjeloški odbojkarski delavci že šesto leto zapovrstjo organizatorji lepega športnega dogodka, s katerim se vedno znova spomnijo svojega prezgodaj umrlega predsednika Svaruna Terpinca, ki je prav gotovo eden tistih, Id imajo največ zaslug za razcvet odbojke v Skorji Loki. Odbojkarski klub Termo Lubnik je član Društva Partizan, v različnih kategorijah pa vzgaja kar 270 odbojkarjev. Z množičnosti/), zadnji dve leti pa tudi z rezultati, pa se že uvršča med najmočnejše slovenske odbojkarske kolektive. Sedaj že tradicionalni Svarunov odbojkarski turnir je vsako leto tudi priložnost, da pregledajo delo, da se za trud zahvalijo trenerjem in sponzorju, Termu iz Škofje Loke. "Program našega kluba je sicer obsežen, vendar pa vedno znova poudarjamo, da je na prvem mestu vzgoja lastnih članov, domačih igralcev. To postavljamo celo pred rezultat, čeprav se zavedamo, da bo na uspehe treba čakati malo dlje. Skrbimo za množičnost, saj imamo vaditelje in trenerja že po vseh škofjeloških šolah in letos celo na podružničnih šolah, ena od glavnih nalog kluba pa je tudi skrb za izobraževanje, tako trenerjev kot sodnikov in zapisničarjev. Pripravljamo lastne seminarje in se udeležujemo seminarjev Odbojkarske zveze s katero dobro sodelujemo. Šele za tem so naša skrb rezultati. TI so vsako leto boljši, zavedamo pa se, da je vse skupaj proces, ki bo trejal nekaj let," pravi predsednik kluba Ivan Križnar. Sicer pa se Škofjeločani ne smejo pritoževati niti nad rezultati. Članska KOŠARKA moška ekipa se je pred dvema letoma uvrstila v 2. SOL in bila že lani četrta, za vrh pa se borijo tudi letos. Mladinska ekipa je lani v Sloveniji zasedla 4. mesto, članice pa so zmagale v Gorenjski ligi. Mladinci so pravkar zaključili tudi tekmovanje ljubljanske lige, kjer so zmagali, prav te dni pa začetek različnih tekmovanj čaka tudi mlajše ekipe. "Za kar šestnajst vadbenih ekip imamo petnajst trenerjev, da naše delo poteka nemoteno pa ima veliko zaslug n» sponzor, Termo, brez katerega prav gotovo ne bi zmogli vsega sedanjega "pogona kluba. Tudi članom upravnega odbora i» staršem se ob tej priložnosti zahvaljujem z* sodelovanje, saj rabimo pomoč vseh, pravi Ivan Križnar. Da so igralci Termo Lubnika res pravi borci, so dokazali tudi na nedeljskem turnirju, ko so v goste povabili ekipo Bo/ iz Trsta in Triglav iz Kranja. Prav Tržačani. njihovi dolgoletni prijatelji, so bili tudi prv zmagovalci tega turnirja, nato pa s° zmagali - leta 1991 Olimpija iz Ljubljane leta 1992 Termo Lubnik, leta 1993 Črnuč«, lani pa ponovno Termo Lubnik. Domačini, ki so nastopili z dveflj* ekipama, s perspektivno mlado ekipo jjj članskim moštvom, so se najprej pomeril1 med seboj, zmagali pa so izkušenejši člani i 2:1. V drugi tekmi je ekipa Triglav' premagala Bor z 2:1. Tako so za tretj« mesto igrali Tržačani in mlada ekipa, z* prvo pa Triglav in članska ekipa Terntf Lubnika. Po dveh zanimivih tekmah j* priznanje za četrto mesto iz rok predsedn1' k a kluba Ivana Križnarja dobil kapetajj mlade domače ekipe Terma, predstavnijj pokrovitelja Jože Stanonik ie podeli' priznanje tretjeuvrščeni ekipi ŠD Bor * Trsta, priznanje drugouvrščenemu moštv" pa je izročil oče Svaruna Terpinca, Mila? Terpinc. Domači odbojkarji Termo LubiH' ka so prejeli poka, ki jim ga je skupaj' Eohvalami in čestitkami izročil župan lg°f »raksler. Za najboljšega igralca srečanja s° izbrali Gregorja Kusteca, igralca TerC} Lubnika. V. Stanovnik, foto: Jurij Furlafl ODBOJKA DVOJNO SLAVJE NA PODNU KONEC V 2. IN 3. DOL škofja Loka, Kranj, 19. decembra - Košarkarji in košarkarice v slovenskih ligah so minulo soboto odigrali redne krose. Ekipa Triglava je izgubila v Mariboru, Loka kava je slavila doma, radovljiška Didakta pa je bila boljša od ekipe Medvod. Zmagale so tudi košarkarice Odeje - Marmorja, ki so v derbiju kroga gostile ekipo Mibex Ilirije. V Al SKL je ekipa Triglava gostovala pri Bavariji Wolltexu v dvorani Tabor v Mariboru in zabeležila nov poraz. Rezultat srečanja je bil 101: 91 (50:44). Po 14. krogu je Triglav na predzadnjem mestu z 18 točkami, na lestvici pa vodi ekipa Smelt Olimpije s 27 točkami. Kranjčani to soboto, 23. decembra, gostijo ekipo Heliosa iz Domžal. Pravi košarkarski večer pa je bil v soboto zvečer v Športni dvorani na Podnu v Škofji Loki, kjer je ženska ekipa Odeje Marmorja v l.SKL najprej gostila Mibex Ilirijo. Ljubljančanke so imele prvič in zadnjič prednost v 7. minuti srečanja, nato pa so Ločanke z dobro igro povedle in prednost obdržale do konca tekme, ko je bil rezultat 82: 75 (42:31). Ločanke si z novo zmago delijo četrto do peto mesto na lestvici, kjer vodi ekipa Jezice. Igralke Odeje Marmorja v soboto gostujejo pri ekipi Jezica -mlade v Ljubljani. Tudi košarkarji Loka kave v A2 ligi so vse bližje jesenskemu cilju, to pa je uvrstitvi do četrtega mesta na lestvici. S sobotno zmago nad ekipo Cometa 88:82 (50:37), imajo enako točk, 24, kot tretjeuvrščena Krka, druga je ekipa Pivovarne Laško s 25 točkami, vodi pa Kraški zidar s 27 točkami in tekmo več. V soboto "kavarji" gostujejo v Kopru. Novo zanesljivo zmago pa je v soboto zabeležila tudi ekipa Didakte iz Radovljice v B ligi. Tokrat so gostovali v Medvodah, kjer so domačo ekipo "ugnali" kar 66:87. Tako še vedno zanesljivo vodijo na lestvici s 25 točkami. * V.S. ROKOMET NAJBOLJ "VROČE" V KRANJU Končan je jesenski del prvenstva v drugi moški rokometni ligi. Jesenski prvaki so zasluženo Ribmčani, Id jim sledijo Izolani in Ločani. V zadnjem krogu je največ pozornosti veljalo tekmam v Izoli, Ribnici in Kranju. Na prvi so klobučniki doživeli pravo katastrofo, saj so izgubili kar z devetimi goli razlike. Očitno je bila sobotna tekma najslabša predstava Ločanov to jesen. Na tekmi v Ribnici so rokometaši Škofljice z ribniškim trenerjem Karpovom poizkušali presenetiti lesarje, vendar jim kaj več kot znosnega poraza ni uspelo doseči. Zato pa največ pozornosti tokrat velja malemu gorenjskemu derbiju med Besnico in Preddvorom. Pred tekmo je bilo v obeh taborih čutiti nervozo, ki se je potem kazala na igrišču, višek pa dosegla po tekmi. Eden od igralcev je po tekmi udaril sodnika, prerivali so se igralci in gledalci, pa tudi igralci obeh ekip. Vse se je sicer hitro pomirilo, svoje pa je opravil tudi prihod policije. Zdaj čaka delo tekmovalno komisijo druge lige. Še rezultati zadnjega kroga: Besnica : Preddvor 27 : 31, Delmar Izola : Šešir 22 : 12, Inles : Škofljica 29 : 26, Prule : Global Best Grosuplje 19 : 39, Nova Gorica : Mitol Sežana 15 :17 in Jestvina Koper : Črnomelj 23 : 24. Martin Dolanc Odbojkarice Bank Austria Bled so si očitno opomogle °" bolezni, ki jih je zdelala na šestnajstini finala pokala CEV Portugalskem in uspešno nadaljujejo s tekmovanjem v državu*'0 prvenstvu. . Brez večjih težav so dobile tekmo v Kočevju (LIK Tilia : Ban* Austria Bled 0 : 3 (-8, -3, -9) in s tekmo manj zasedajo trenutno 3-mesto za Infond Branikom in Cimosom. . Dekleta Bank Austrije jutri, v sredo, ob 17. uri igrajo v OŠ Ble" zaostalo tekmo z Zg. Savinjsko. • Manj uspešni pa so bili gorenjski odbojkarji v m(f konkurenci. VIA DOL so odbojkarji Minolte Bled izgubili I Kamniku s 3 : 0 (9, 13,11) in trenutno zasedajo 5. mesto s \xC& zmagami. Še menj uspešni pa so odbojkarji Žirovnice v 1B DOl* ki so tokrat izgubili doma s Črnučami z 0 : 3 (-14, -11, -4) in so* dvema zmagama nad Brezovico prav tako na 5. mestu. Odbojkarji Termo Lubnika so jesenski del tekmovanj^ zaključili z gladko zmago nad BCI - Oscard (3 : 0). Po prve? delu sicer zasedajo tretje mesto na prvenstveni razpredelnic*' vendar imajo kaj malo upanja za napredovanje, saj zaostajajo ka» 6 točk za vodilnima Granit Preskrbo in Žužemberkom. Prvi del pa bi morale zaključiti tudi odbojkarice Jesenic, ki P? tekme v Mariboru niso odigrale, saj so čakale na tekmo pre" napačno telovadnico, tako da bo o zapletu odločala tekmoval«1' komisija. Tako so trenutno Jeseničanke s tekmo manj na odlične"1 2. mestu, ki še vedno vodi naslednje leto v l.B DOL. Po jesenskem delu prvenstva v III. DOL - zahod imajo "glavU^ besedo" gorenjske ekipe. V moški konkurenci je v vodstvu AsteC] Triglav pred Bledom II., pa tudi konec razpredelnice je gorenjski' 10. Plamen, 11. Bohinj in 12. Žirovnica II. V ženski konkurenci r po jesenskem delu v vodstvu Bled II, le dve točki za njim pa Piran, Bohinj in Lango Šenčur, ekipa Mehanizmi Kropa pa r deveta, Sicer pa so gorenjske ekipe dosegle v soboto naslednji rezultate. Moški: Črnuče II: Bled II1: 3, Astec Triglav : Plamen> : 0, Narodni dom : Žirovnica II 3 : 1, Mokronog : Bohinj 0 : * ženske - Lik Tiha II: Bled II0:3, Bohinj: Mehanizmi Kropa 3! I Lango Šenčur : Piran 3:1. • B. Maček NAMIZNI TENIS BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR Minulo nedeljo je bil v dvorani OŠ Križe S. Mednarodni tradicionalni bozično-novoletnl turnir za mladinke in mladine* Turnirja se je udeležilo pri mladinkah 41 igralk iz Slovenije in Hrvaške, pri mladincih pa 49 igralcev iz Slovenije & Hrvaške. Rezultati: mladinke: 1. Ivana Poljak, NTK Duga Res« HrvaŠka; 2. Darja Baje, NTK Sampionka Nova Gorica; & Kristina Rahotin, NTK Arrigoni; 4. Bojana Poljak, NTK Dug* Resa Hrvaška; 5. Helena H al as NTK Sampionka Nova Gorica! 6. Nada Petrovič, NTK EGP Škofje Loka; mladinci: L J3oM Tokič, NTK Sampionka Nova Oonca; 2. Uroš Slatinšek, NTK ERA Tempo Velenje; 3. Damjan Vodušek, NTK ERA Tcntf£ Velenje; 4. Matjaž Mali, NTK Križe; 5. Matjaž Retelj, KJ> Krka Novo mesto; 6. Borut Semolič, NTK škofije.Organizacij« Ipkmnuanl a iV Vittsl na vrhnnrii 7.9 flrv« Štiri mACrA jO FAVORITI SO ZMAGALI Kranj - V petem krogu državnega prvenstva do presenečenj ni prišlo. V Ljubljani je na mestnem derbiju zmagala močnejša in izkušenejša ekipa. Seveda pa na tem mestnem derbiju ni bilo vse tako kot kaže rezultat. Po končani tekmi so imeli sodniki in delegat kar nekaj dela, ki pa sta ga povzročila člana zmagovalne ekipe. Po tekmi so disciplinsko prijavo napisali namreč proti trenerju Ljubljane in enemu igralcu, tako da so dali delo še disciplinskemu sodniku Vaterpolske zveze Slovenije. V Celju vaterpolo tone. Ne le, da ekipa ni taka, da bi osvojila kakšno točko v dosedanjih tekmah. V Celju je narobe marsikaj. Težko si je namreč zamisliti, da uprava Celje pisari nekakšne pritožbe na delegiranje sodnikov, ko pa pride tekma, ni na njej nikogar od uprave, ni pa niti zapisnika in se je zapisnik provizorično napisal na navaden kos papirja. V Trstu je moštvo Micoma proti oslabljenemu Kranju 90 osvojilo novi par točk. Rezultat, ki je bil dosežen, govori o tem, da je v moštvu Micoma nekaj narobe. Z odhodom Marka Štruklja, Borisa Goljufa in pa seveda tehničnega direktorja Dušana Lončareviča se je v Kopru porušila homogenost ekipe. Rezultati - 5. krog: Micom Koper - Kranj 90 12 : 5 (3 :1, 3 : 2, 4 :1, 2 : 1); Posejdon : Triglav 1 : 34 (0 : 7, 0 : 8,1 :10, 0 : 9); Tivoli: Ljubljana 3 : 18 (1 : 4, 0 : 4, 2 : 4, 0 : 6); Portorož : P. L. Maribor 6 : 9 (1 : 2, 0 : 1, 1 : 1, 4 : 5). Lestvica: 1. Triglav 9, 2. Ljubljana 9, 3. P. L. Maribor 8, 4. Micom Koper 8, 5. Portorož 4, 6. Kranj 90 2, 7. Tivoli 0, 8. Posejdon 0. • J. Marinček V VODSTVU KOKRA Kranj - V nedeljo, 17. decembra, je bil na pokritem olimpijskem bazenu odigran 6. krog v občinski vaterpolski ligi, ki je posvečena dr. Jožetu Rebolju, nekdanjemu odličnemu kranjskemu vaterpolistu. Največ napora so ta dan vložili vaterpolisti Kokre, ki so morali odigrati dve srečanji, trud pa se jim je poplačal, saj so obe srečanji dobili in se s tem prebili na prvo mesto na lestvici. Na tem tekmovanju so tako osvojili od dvanajst možnih točk kar osem, kar je lep uspeh za ekipo, ki je že nekoliko v letih. Vaterpolisti Triglava so tokrat zabeležili polovični uspeh, saj je druga ekipa izgubila s Kokro, prva pa je premagala Omnio šport. Na lestvici strelcev še naprej vodi Grega Avdič (Tivoli), moral pa se bo nekoliko lepše obnašati, kar mu je pri njegovem razvoju slabša točka. Rezultati 6. kroga: Triglav II: Kokra 2 : 6 (0 :1,1: 3,1: 0, 0 : 2) Triglav I: Omnia šport 12 : 6 (3 :1, 5 : 2, 2 : 0, 2 : 3) Tivoli: Kokra 7 :11 (4 : 2,1: 3,1: 2,1: 4) Lestvica: 1. Kokra 8, 2. Triglav I 6, 3. Vodovodni stolp 5, 4. Tivoli 5,5. Triglav II4,6. Kamnik 4,7. Omnia šport 0. Naslednji krog se bo igral po novem letu, prvo naslednjo nedeljo v letu 1996, takoj naslednjo nedeljo, 14. januarja 1996, pa še tekmi četrtega kroga, ko je bila liga prekinjena.J. Marinček KEGLJANJE VANE OMAN PRVI TRKA NAVRATA REPREZENTANCE Medvode, SI. Gradec, 16. in 17. decembra - V nadaljevanju kvalifikacij za državno kegljaško reprezentanco, ki bo nastopila na SP 1996 v Pragi, se je v 4. in 5. krogu pomerilo 8 najboljših tekmovalcev iz predkvalifikacij. Edini gorenjski predstavnik Vane Oman (Iskraemeco) je spet potrdil odlično formo. S svojo vztrajnostjo, gorenjsko trmo in neizmerno vero v svoje znanje je premagal vse svoje nasprotnike. V Medvodah je podrl 925 kegljev, v SI. Gradcu presegel magično mejo 900 kegljev. Skupno je zrušil 4628 kegljev, kar je bil pretrd oreh tudi za najboljšega mladinca Slovenije za leto 1995 Primoža Pinteriča (Gradiš - Norik), kije z enim samim spodrsljajem (939 v Medvodah + 872 v SI. Gradcu) podrl skupaj 4605 kegljev. Enak rezultat je dosegel tudi Uroš Stoklas (Dadas Rudar), ki je v zadnjih dneh nastopih podrl 928 in 929 kegljev. Četrti, ki se bo še potegoval za dres z državnim grbom v nadaljevanju kvalifikacij, je Bogdan Hribar (Dadas Rudar), ki je skupno podrl 4580 kegljev, minuli konec tedna pa 916 in 900 kegljev. Končni izbor reprezentance bo znan januarja 1996. • V.O. KEGLJAVCI NE POČIVAJO Tržič, 19. decembra - Pred dnevi je več kot 60 mlajših in starejših prijateljev kegljanja zaključilo letošnje občinsko prvenstvo tržiških delavcev. Tekmovanje je potekalo na Kegljišču pod avtobusno postajo v Tržiču, odlično pa so ga izvedli člani Kegljaškega kluba Ljubelj. Med ženskami je prepričljivo zmagala Nataša Nepužlan, med moškimi pa dokaj tesno Jure Mejač. Rezultati: ženske: 1. Nataša Nepužlan (Peko Obutev) 384,2. Marija Vodnik (DU) 350,3. Marjeta Primožič (Peko SS) 346,4. Mojca Sedminek 346 in 5 Marjeta Špik (obe Peko Obutev) 342 itd. Moški: 1. Jure Mejač (Peko SS) 418,2. Tomaž Ahačič (Peko TEP OVE) 410,3. Metod Frantar (Peko Obutev) 406,4. Matija Radon (Peko TEP OVE) 402, 5. Drago Štefe (DU) 395 itd. Janez Kikel MALI NOOOMET VABILO NA 3. NOVOLETNI TURNIR Klub malega nogometa Marmor Hotavlje vabi na 3. tradicionalni novoletni turnir v malem nogometu z nagradnim skladom 2.000 DEM. Turnir bo v športni dvorani Poden v škofji Loki v torek, 3. januarja, od 8. do 22. ure. Prijavnina znaša 9.000 SIT in jo je treba poravnati na žrebanju, ki bo 28. decembra ob 19. uri v avli športne dvorane. Vse informacije dobite po telefonu dopoldne 064/61-30 int. 243, popoldne pa 064/633-233. Zmagovalna ekipa prejme 1.000 DEM v tolarski protivrednosti. Denarne nagrade pa prejmejo še poleg pokalov tudi drugo, tretje in četrtouvrščeno moštvo, posebno nagrado pa prejme najboljši igralec turnirja« • Dare Rupar ZA KONEC ŠE POKAL Škofja Loka, 19. decembra - Rokometaši drugoligaša šeširja iz Škofje Loke bodo letošnjo uspešno sezono oz. leto sklenili z današnjo povratno tekmo osmine finala pokala Slovenije proti Jestvini iz Kopra. Tekma bo ob 2030 uri v škofjeloški športni dvorani Poden, sodnika pa bosta Juratovec in Puntarič. Na prvi tekmi pred tednom dni so zmagali Škofjeločani s 23 : 21 in imajo lepo priložnost, da se uvrstijo med osem najboljših ekip v pokalnem tekmovanju, kjer bo tudi sedem prvoliogaških ekip. tekmovalke in tekmovalci prejeli pokale ter bogate praktičf* nagrade, vsi ostali udeleženci turnirja pa so sodelovali * nagradnem žrebanju. Sponzorji tekmovanja so bili naslednj1. Gorenjska banka, Color Medvode, TIskarna GTO Koši/,' Kogovšek - Blaupunkt, Kalan Trade D.N.O. TGT, Gorenj«** glas, AA trgovina Pod slemenom, Copatek Ješe Irena-Cvetličarna Iris, Mercator, Alpetour Potovalna agencij*' Primo Žepič & partner D.O.O., Avtomehanika Pintar Leoj*' Avtooprema Bolzet, Trgovina Mare, Nakupovalni center BP" čevljarstvo Jazbec Pavel, čevljarstvo Jazbec Jože. • M. Sned* __ ^to 1995 je do sedaj najuspešnejše leto za slovensko športno plezanje USPEHI ČUFARJEVE SO SPODBUDA ZA MLADE ftnuli četrtek zvečer so iztekajoče se leto zaključili slovenski športni plezalci, ki so se zbrali v tostorih enega svojih sponzorjev, v LEK - u v Ljubljani Ljubljana, 14. decembra - "Ko za leto 1994 zapisali, da je JJo do takrat najuspešnejše za ^vensko športno plezanje, si **jbrž nihče ne bi upal napo-Tjati, da bodo rezultati v letu r^S tako zelo presegli vse ■"•edanje uspehe," je v pozivu najboljšim slovenskim fortnim plezalcem dejal pre-J**dnik Komisije za Športno klanje Tomo Česen. Seveda izkušeni alpinist in £>rtni plezalec Tomo Česen tya ni povedal brez razloga, J!) je nato tudi dodal, da *oli m oli tako dobro, da ne bi glo biti še bolje, pa vendar * Bilo iztekajoče se leto res J^akšna prelomnica za slo-^isko športno plezanje. Naša ^nutno najboljša športna plehka, 19-letna študentka Fakul-^ za šport Martina Čufar iz ^°jstrane, je v skupni razvr-^tvi svetovnega pokala zasedla ^ično 7. mesto (je pa tudi 7. računalniški lestvici najboljih Športnih plezalk sveta) kar £ največji uspeh slovenskega ^kinovalnega plezanja. Med najboljšimi 15. v svetov pni pokalu pa je tudi Metka tančic. Uspehi med moškimi sicer manjši, največ uspeha v ^J-dnarodni areni pa je imel *N Guček, kije na mednarodni cJcmi v Sheffieldu osvojil peto psto. Tako je Komisija za P°rtno plezanje sklenila, da ti pje, poleg njih pa še Marko r^iČ, Matej Mejovšek in Aljo- * Grom, prejmejo letošnja Ipznanja za vrhunske dosežke, ' jim jih je podelil predsednik Martina Čufar je bila v minuli sezoni dvakrat finalistka svetovnega pokala, kjer je v Moskvi in Birmingharou zasedla peto mesto. Poleg bronaste kolajne na svetovnem mladinskem prvenstvu je njen letošnji najpomembnejši uspeh tudi doslej najtežji ženski vzpon naših plezalk, saj je splezala smer Love Story v Bohinjski Beli z oceno 8a+/b. Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Da pa bodo Martina, Metka, Vili in ostali imeli dobre naslednike pa že obeta mladi rod športnih plezalcev, ki je poleg številnih izvrtnih rezultatov na mednarodnih tekmah, prinesel domov tudi tri kolajne svetovnega prvenstva v Lavalu. Tako so priznanja za finale svetovnega mladinskega prvenstva v četrtek dobili: Kranjčanka Katarina Štremfelj, Skofjeločan Aleš Strojan, Špela Sieliga, Urša Šeliga in Maja Šuštar. Prav tako pa so nagradili tudi skofjeločan Aleš Strojan je v kategoriji od 16 - 17 let v hitrostnem plezanju na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojil bronasto kolajno. perspektivne mlade plezalce za izjemne vzpone v plezališčih in odlične rezultate na mednarodnih tekmah. Priznanja so dobili: Kranjčan Aleš Česen, Boštjan Potočnik, Skofjeločan Blaž Rant, Tržičanka Saša Truden in Kranjčan Anle Štremfelj. Športni plezalci pa ob zaključku sezone ne bodo dolgo počivali, saj je konec januarja na sporedu že evropsko prvenstvo, začenjajo pa se tudi priprave na nove tekme svetovnega pokala. Prihodnje leto bo ena teh tekem tudi v Kranju (23. in 24. novembra), kar pa bo nova spodbuda za slovenske tekmovalce. • V. Stanovnik, foto: Jurij Furlan ^tnjčanka Katarina štremfelj * v skupini 14 - 15 let na **tovnem mladinskem Prvenstvu osvojila srebrno ko- W J TRIATLON RAZGLASILI SLOVENSKI POKAL V TRIATLONU IN DUATLONU Prejšnji teden je bila v Ljubljani skupščina Triatlonske zveze Slovenije, kjer so tudi razglasili dobitnike priznanj v slovenskem Eokalu. Zbrali so se najboljši tekmovalci letošnje sezone, nekateri med njih pa so bili zaradi priprav na novo sezono tudi odsotni. Priznanja je piodeljeval predsednik triatlonske organizacije gospod Igor Bavčar. V triatlonu je bilo v letu 199S pet tekem za slovenski pokal. Šele so najboljše štiri. Tako ie med člani slavil Igor Kogoj pred Kranjčanom Damjanom Zepičem, članom Triatlon kluba Novo mesto in Ljubljančanom Janijem Tomšičem. Gregor Janežič, član TK Triglav Kranj je bil 9. Med mladinci je skozi celo sezono prevladoval Ljubljančan Domen Denša in tako tudi premočno zmagal v pokalu. Četrti je bil Kranjčan Klemen Zevnlk z istim številom točk kot tretjeuvrščeni Peter Sajevec. Pri članicah je odlično drugo mesto zasedla Darja Ažman TK Triglav Kranj, pri nladinkah pa je pravzaprav brez konkurence zmagala Melita Rajgelj prav tako članica kranjskega triatlonskega kluba. V duatlonu so bile tri tekme. Med člani je zmagal nekdanji biatlonec Uroš Velepec, odličen drugi pa je bil Sašo Juraja iz Škofje Loke. Med mladinci je zmagal Klemen Zevnik, TK Triglav Kranj. • S.V. SNOVVBOARD Tržičanka Saša Truden se je uveljavila na domačih in mednarodnih tekmah. KOŠIR 11. VISCGLU Kranj, 18. decembra • KranjskogorČan Dejan Košir, alpski tekmovalec v snowboardanju (Sunshine, Oxygen) je v soboto na veleslalomu svetovne serije ISF v Ischglu na avstrijskem Tirolskem zasedel odlično 11. mesto. Dosežek 22-letncga tekmovalca je tudi prva uvrstitev kakšnega slovenskega tekmovalca v finalni nastop svetovne serije, saj ie to doalej uspelo le Poloni Zupan (Burtoo), kipa tokrat m imela sreče in je bila šele enainšurideseta. • V.S, ŠAH PRVENSTVO KRANJSKIH ŠOL Predoslje, 16. decembra - Šahovska sekcija Tomo Zupan Kranj je izvedla na Osnovni šoli v Predosljah prvenstvo osnovnih šol kranjske in okoliških občin. Nastopilo te 16 ekip z več kot 60 igralci. Ekipe so se pimerile v kategorijah do 12 in IS let med fanti in dekleti. • Pri fantih do IS let je vlogo favorita upravičila OŠ Lucijan Seljak (Aleš Zaletelj, Marko Gašperšič in Vesna Panič). Z vsemi možnimi točkami (14/21) so obranili lanski naslov. Druga je bila OŠ Stane Žagar Kranj (10/21,5), tretja pa OŠ Predoslje (10/18). Pri fantih do 12 let so lanski naslov obranih učenci OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja (14/27, Danijel Vojinov, Milan Pavlica, Dejan Marijan in Marko Pavlica) pred drugo eipo OŠ Jakoba Aljaža (12/21) in OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča (10/19). Med dekleti do 12 let so se pomerile 3 ekipe. Zmagale so učenke OŠ Jakoba Aljaža (4/4,5, Nela Bešič, Ivana Stojkovič in Marjana Šmitrab) pred OŠ Stane Žagar (2/4,5) in OŠ Šenčur (071.5). Poleg teh ekip se je na prvenstvo Gorenjske uvrstila še ekipa OŠ Matija Čop iz Kranja v konkurenci deklet do 15 let, Aleš Drinovec L €^ 2) TT Ift E L S MEDVED USPEŠEN NA NIZOZEMSKEM Ljubljana, 19. decembra - Pred kratkim se je naš olimpijec, lokostrelec Samo Medved vrnil iz Eidhovna na Nizozemskem, kjer je uspešno nastopil na turnirju Top Face To Face. Letošnje tovrstno tekmovanje je bilo najkvalitetnejše doslej, saj so nastopili skoraj vsi najboljši lokostrelci v dvorani iz Evrope in ZDA. Medved je vse dvoboje streljal brezkompromisno. V prvem krogu je s 576 krogi zasedel 15. mesto v skupni razvrstitvi in 4. v skupini, s čimer je izpolnil normo za nastop na dvoranskem evropskem prvenstvu v Belgiji februarja prihodnje leto. Najboljši v prvem krogu je bil Peterson s 591 krogi. V drugem krogu je Medved spet streljal odlično in zasedel tudi skupno 18. mesto. Na turnirju je zelo uspešno nastopil tudi še mladinec v članski konkurenci Matjaž Kamnar, ki je nastreljal svoj osebni rekord 559 krogov in zasedel 41. mesto. Dušan Koricki pa je v konkurenci compoundnega loka zasedel 18. mesto med 24 tekmovalci. • M. Vb. BOKS Naši "zmleli" Avstrijce - Boksarski klub Kranj je bil minulo nedeljo zvečer organizator zanimivega dvoboja med ekipama Slovenije in Avstrije. Domačini so se izkazali tako z nastopi kot izvedbo tekmovanja, saj so zmagali v prav vseh enajstih dvobojih (na sliki Stale, ki je že v 2 rundi ugnal tekmeca), pokal za najboljšega boksarja turnirja pa je Kranjčanu Sebastijanu Novaku predal kranjski župan Vitomir Gros. Za boksarja z najboljšo tehniko so izbrali 15 letnega Škofjeločana Marka Zivkoviča. • V.S„ foto: (..Sinil SKRITA GORA Smučanje z vrha osemtisočaka Gašerbruma I po severni steni in druge dogodivščine med himalajsko smučarsko odpravo SKI 8000. MED GORAMI Vsaki odpravi pakistanske oblasti dodelijo Zveznega oficirja. Navadno ga kličemo "zvez-nik", na kaki odpravi pa se je že zgodilo, da Jmo ga preimenovali v "brezzveznik". Praviloma so to mlajši oficirji, ki pomagajo pri stikih odprave s prebivalstvom in lokalnimi oblastmi, skrbijo za upoštevanje raznih pravil od omejitve gibanja v vojaških območjih do skrbi za okolje. Seveda tudi nadzirajo člane odprave. Slednje velja samo do baznega tabora, saj višje na goro praviloma niso sposobni priti. Znane so teiave, ki so jih nekatere odprave imele z njimi. Lani se )e zveznik ameriške odprave med vrnitvijo z gora na ledeniku po lastni krivdi izgubil in nato dva dni taval do prve vasi. Strašno je bil uialjen, obtoiil jih je vsega mogočega. Nakopal jim je številne teiave z birokracijo, plačati so morali tudi kazen. Mi smo tokrat imeli srečo, saj se je 25-letni topniški kapetan Šahid Mansur izkazal Za najboljšega z veznika na mojih dosedanjih osmih himalajskih odpravah. Dobro smo se razumeli, pomagal nam je, za vojaka pa je bil presenetljivo razgledan. V zlatorumenem jutru 3. junija smo na petih teiko otovorjenih terenskih vozilih zapustili Skardu. Okrog 150 kilometrov kolovozov nas je ločilo od zadnje vasi. Od tam vodi v osrčje gora le slikovita pešpot ob deročih ledeniških rekah, skozi soteske in po ledenikih. Voinja je bila veliko doiivetje. Sonce se je menjavalo z Š P O R T NI PODLISTEK TIŠE: IZTOK TOMAZIN Nevarna voinja visoko nad ledenlško reko. divjimi plohami, ki so vršale s svete pobeljenih hribov, slikovite vasice so se zdele enake kot pred stoletji, ledeniška dolina, v katere strmi breg je bil vkopan kolovoz, je postajala olja in globlja, dokler ni prešla v mogočno sotesko. Gore, med katere smo v oblakih prahu drveli, so bile vse višje, zasneteni prepadi pa vabljivi in odbijajoči hkrati. Pred eno od zadnjih vasi smo naleteli na gručo nerazumljivo vpijočih otrok, ki so krilili z rokami in kazali za ovinek, šahid je vidno vznemirjen zaustavil vozila, mi pa smo napeto čakali, kaj bo. Oddaljeno, sprva nejasno mrmranje je kot plaz naraslo v hrumenje, ko se je izza ovinka privolila mnoiica ljudi Nosili so kričeče obarvane verske simbole in na ves glas prepevali pesem, katere preprosta melodija mi je še tedne odmevala v spominih. Iz zvočnika, ki so ga skupaj z akumulatorjem peljali kar na samokolnici, je donel rezek glas voditelja ceremonije. Cela vas je bila na cesti. Prizor je bil srhljiv, nikoli še nisem videl take mnoiice ljudi v transu. Počasi so se pomikali mimo nas, fanatično so prepevali in tulili, vsakih nekaj minut pa so se ustavili in tedaj so se začeli moški vsi hkrati z vso silo udarjati po prsih. Zvok je bil tako močan, kot bi odmevale desetine bobnov. "V svoji zanesenosti so pripravljeni storiti karkoli, če bi jim kdo ukazal. Pognati se v prepad, ubijati..." mi je z očitnim nelagodjem razlagal Šahid. Kolovoz je postajal tako divji, da smo ponekod komaj verjeli, da se bomo tam peljali. Na jeklenkah viseči, zibajoči se mostovi so se zdeli še najmanj nevarni. Dvakrat sem v strahu izskočil iz vozila, ki je opletalo po neutrjenem robu vozišča visoko nad deročim vodovjem. Če bi dtip zgrmel v prepad, potnih ne bi imeli niti teoretične motnosti preiivetja. Menda se na tem delu poti nekajkrat letno to tudi zgodi. Na mestu, kjer je ogromen usad odnesel cesto, smo morali vsi izstopiti. S skoraj navpične, podirajoče se več sto metrov visoke stene je neprestano padalo kamenje, vsak hip bi lahko prišlo do novega večjega podora. Nosači so kar z rokami za silo uredili prehod Vsak posebej smo stekli čez nevarno območje, eden od domačinov pa je s prsti v ustih straiil in zapiskal vsakič, ko se je odtrgala nova pošiljka. Nato so sledili dtipi. Pravi Čudei se je zdelo, da se ni nobeden prevrnil ali da ga ni zadelo kamenje in ga pahnilo v prepad. komentar PREJELI SMO Stara komu-w^nistična garda se počasi odpravlja na pot v večna lovišča k Titu. Prej mora seveda še marsikaj postoriti. S pomočjo svojih naslednikov so sestopili z oblasti, toda obenem so obdr-iali večino privilegijev. Petdeset let so nas prepričevali, da je kapitalizem v krizi, in da bo kmalu propadel, danes pa se njihovi nasledniki spreminjajo v kapitaliste. Strah jih je le še sodbe zgodovine in zanamcev, zato so nekateri zgodovinarji ošilili svinčnike in začeli pisati zgodovino po meri stare garde. Selektivni zgodovinski spomin je namreč pogoj za politično preživetje njihovih naslednikov. Pravkar je izšla knjiga triaškega zgodovinarja J oteta Pirjevca z naslovom: Jugoslavija 1918-1992, s podnaslovom: Nastanek, razvoj, ter razpad Karadjordje-vičeve in Titove Jugoslavije. Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih krogov, je dr. Pirjevec vsako poglavje omenjene knjige najprej prinesel v Ljubljano, da ga je prebral in ocenil Mitja Ribičič. Zato je razumljivo, da gre za skrbno selekcionirano zgodovino Titove Jugoslavije. Vse, kar bi kakorkoli bremenilo Mitjo Ribičiča, je dr. Pirjevec namreč enostavno izpustil, kljub temu da je javno dostopnih veliko knjig in dokumentov. Tako dr. Zadnja naloga pred učnimi lovišči Jože ZVovaJc, zunanji sodelavec Pirjevec sploh ne omenja vloge Mitje Ribičiča kot drugega ali tretjega človeka OZNE v pripravi in izvedbi političnih procesov (Dahavs-ki proces, Nagodetov proces, duhovniški procesi itd.) v letih 1945-48, o čemer bi se dr. Pirjevec lahko poučil iz knjige dr. Ljuba Sirca z naslovom: Med Hitlerjem in Titom. Leta 1982 je Vladimir Dedijer prvič objavil, da je Edvard Kardelj leta 1958, ko so štrajkali rudarji v Trbovljah, zahteval naj pošljejo tanke na stavkajoče rudarje. Pirjevec je na to pozabil, zato navaja le trditev Franca Šetinca, ki pravi, da to ni zahteval Kardelj, ampak Aleksander Rankovič. Leta 1989 je Igor Omerza izdal odlično knjigo o cestni aferi, v kateri z dokumenti dokazuje, da je konec šestdesetih let Mitja Ribičič preprečil, da bi Slovenija dobila posojilo Svetovne banke za cestni krit. Pirjevec je spet popolnoma pomanjšal krivdo Mitje Ribičiča. Bolj ko se v Pirjevčevi knjigi pribliiujemo našemu obdobju, bolj so avtorjeve trditve nenatančne, površne in namerno zavajajoče. Pirjevec sploh ne omenja pobude za ustanovitev Nove revije in prave gonje, ki jo je partija uprizorila proti podpisnikom pobude. Ravno tako ne omenja, da je bila Nova revija prvi glasnik boja za človekove pravice in ne Mla- dina. O aretacijah Janše, Borštnerja in lasica piše tako splošno in zavajajoče, da bi nepoučeni bralec lahko pomislil, da jih je aretirala JLA, ne pa slovenska Sluiba drtdvne varnosti. Najslabše jo je odnesel Stane Dolanc, ker so njegovi grehi opisani zelo natančno. Pirjevec tako navaja podatek, da je bil Dolanc med vojno član Hitlerjugenda in natančno našteva politične procese proti Srbom sredi osemdesetih, ki so potekali v času, ko je bil Dolanc zvezni notranji minister. Pirjevec pa ne navaja, da je ravnoStane Dolanc pomagal Kučanu, da je postal šef slovenskih komunistov, to je podatek, ki ga navaja Stane Kavčič v Dnevniku. Osnovni namen Pirjevčeve knjige je dokazati kontinuiteto slovenske politične misli, ki naj bi se začela s Koroščevim avtonomizmom, nadaljevala s Kardeljem in s Kučanom uresničila v samostojni Sloveniji. Zato je Pirjevec kar pozabil, da se je takratni notranji minister Anton Korošec leta 1928 ob atentatu na Radičeve poslance kar skril. Pozabil je tudi na Kardeljevo skrajno levičarstvo, ki je med drugo svetovno vojno vodilo v likvidacije političnih nasprotnikov. Prve ideje o preureditvi Titove Jugoslavije so se pojavile med politično emigracijo. Liberalna Demokratska alternativa je tako te leta 1963 predstavila kon- cept konfederalne ureditve Jugoslavije. Ideja samostojne Slovenije je po drugi vojni nastala med politično emigracijo v Ameriki in Argentini, najbolj odločno jo je zagovarjal dr. Ciril Žebot, ki brezdvoma velja za očeta samostojne slovenske drtave. Še v osemdesetih letih sta ga Dolanc in Ribičič označevala za "kler o fašista". Kardelj je sicer hotel zdruliti nezdružljivo, toda ustava iz leta 1974 brezdvoma ni bila konfeder-alistična. Njegovi nasledniki Kučan, Ribičič, Potrč in Kocijančič so kasneje v času osamosvajanja nasprotovali osamosvojitvi Slovenije in nastajanju Slovenske vojske. Nekatera poglavja (npr. o Informbiroju) v Pirjevčevi knjigi so napisana veliko bolj natančno, toda tal je v knjig preveč napak, da bi jo lahko šteli za resno znanstveno delo, ker je ideologija prevladala nad dejstvi. Odstrel mačke v blizini hise Z Golnika mi je sestra sporočila, da jim je lovec ustrelil mačko, in sicer na travniku kakih 250 metrov od hiše, ki je na jutnem koncu vasi. Za mačko jim je tal, ker je pridno lovila miši okrog hiše in gospodarskega poslopja. Vsak lovec bi moral vedeti, da je mačka doma pri najblitji hiši, torej ni potepuš-ka. Pred odstrelom bi lovec v tej hiši lahko tudi vprašal, čigava je mačka. Verjetno je bU isti lovec, ki jim je eno mačko ie odstrelil pred nekaj meseci (ta mačka ni šla daleč od hiše, ker je imela doma mlade!). Po mojem lovci nimajo pravice streljati na vsako mačko, na katero naletijo ob svojih obhodih. Če bi bilo tako, potem bi pri vaških hišah morali imeti mačke privezane ali zaprte, da bi bile varne pred lovci. Obsojanja vredno pa je zlasti, ko lovec pusti mačka na mestu, kjer ga je odstrelil. Kaj bi se lahko zgodilo v primeru, če bi bila mačka o kut ena s steklino?! S spoštovanjem! Karel Bajd Je to sploh normalno? Rada bi vam opisala svoj problem in izvedela vaše mnenje. Sem 75-letna upokojenka. Živim sama v enosob-nem stanovanu v bloku na Jesenicah. Problem se nanaša na popravilo v mojem stanovanju. Pred priblitno dvema mesecema in pol sem obvesti- la pristojno sluibo DOMIN-VEST Jesenice za okvaro cevi v kopalnici. Stranka, ki Živi pod menoj v prvem nadstropju je potoiila, da ji v kopalnici zamaka in to v steni in na stropu. Tudi ona je obvestila pristojne za popravilo. Po dolgem čakanju so se končno premaknili. Najprej so prišli k spodnji stranki in začeli i adaptacijo. Med tem sem zbolela in odšla v bolnišnico-. Skrb za stanovanje v moji odsotnosti je prevzel moj sin-Po dogovoru je bil izročen ključ od stanovanja in DOM-INVEST ie začel s popravilom 13. novembra-Obveščena sem bila, da mi bodo popravili okvaro in zamenjali dotrajani inventar' kopalno kad, umivalnik, školjko in izplakovalnik, obe nem pa polotili nove keramične ploščice na tla in steni do stropa. Celoten strošek del prevzame lastnik stanovanja • se pravi Občina Jesenice, morda v dogovoru z D O M' INVESTOM, točno ne vem, Sedaj pa je nastal problem, lQ je za mene prava mora. Adaptacija se je začela 13-novembra in traja še sedaj in to po mesecu dni. Po enern tednu sem prišla iz bolnišnici-V stanovanju brez stranišča, umivalnika, kopalne kadi tA bilo moč iiveti. V svoji stanovanje me je začasno vzela moja hči. Seveda smo mislili, da bo to trajalo nekaj dni, kajti dela so potf kala ie teden dni, pa sem & močno uštela. Kar naprej SO mi obljubljali, da bodo kmaft končali pa nič. Izgovori s°. bili prav ialostni: ni tega, onega, smo morali delati tuđ* Nadaljevanje na 27. strani! 32 TA PROKLETA PIJAČA "Napiši, da mi je ime Tone, da sem doma iz Kranja in da sem bil alkoholik," mi je ob najinem srečanju, ie brt na začetku, ukazal z malce šegavim glasom. "Napiši tudi to, da mi je malo mar, če me kdo prepozna. Tak sem, kakršnega me vidiš." J a, kakšen pa je bil? Visok tam okrog 1,65 metra, plešast, z brki in gladikimi licu Po britju se je gotovo skrbno namazal s kakšno prijetno dišečo vodico, no, vsaj tako se mi je zdelo. Pred seboj je imel kozarec jabolčnega soka. "Pa nazdraviva, preden začneva!" je prešerno vzkliknil in dvignil kozarec. "Včasih smo ga polokali... vina piva, šnopsa.../ Kdo bi Štel steklenico! Angelci sem ponavadi rekel, naj počaka s kosilom minuto ali dve. Da bom takoj nazaj. Samo spodaj v bifeju počakam, da se tisti krompir do konca skuha" Toda ko sem prestopil prag, jo, kot bi se znašel v nekem drugem svetu. Grlo mi je nenadoma postalo suho kot sahara, ha, ha, ha. Madona, kakšen hudičev občutek je bil to! Pa sem se usedel na tisti ta visoki stol in naročil pir. S šnopsom se razume. Si predstavljaš, kakšen utitek je bil to, ko sem samo gledal penečo tekočino, ki se je stakala v kozarec. Zagrabil sem ga z obema rokama. Takole: In sem ga nagnil. Kar obliznil sem se, ko se je pir dotaknil ustnic. Potem pa je steklo. Pil sem z zaprtimi očmi, da je bolj učinkovalo. Če se je le dalo v eni sapi čimveč. Povrhu pa še ta kratkega. Kar oddahnilo se mi je, ko me je še ta poigečkal po grlu. Natakarica se mi je ponavadi zasmejala, češ, Tone, ti si pa res dedec. Toda po prvem piru sem bil ponavadi še bolj lejen. Moral sem popiti še enega. Drugače ni šlo. Tudi tega sem se lotil brt, ko ga je postavila predme. Komaj da sem kaj čutil, ko sem ga popil. Naročil sem še tretjega, da bo krompir bolj gotovo skuham. Toda po njem mi je postalo te malo mar, ali bom tisti dan imel kosilo ali ne. Seveda je bila tam druščina zmeraj pri roki. In debata. Politična, babe, sluiba, denar. Tem, da se ti zmeša! Po peti steklenici mi je začelo razbijati srce. Še danes ne vem zakaj. Zato sem zmeraj spil še eno in še eno. Za pomiritev. Ali pa zato, da bi pozabil, kaj jaz vem. Včasih sem postal ves premočen in USODE PIŠE: MILENA MIJCLAVČIČ poten. Enostavno sem mislil, da bom umrl. Toda še me ni izučilo. Pil se naprej. Do večera ali pa pozno v noč. B ogne daj, da bi me Angelca prišla iskat. Pa smo stanovali le nekaj nadstropij više. še tega mi ni bilo treba merkat, da bi imel dovolj denarja Pil sem toliko časa, dokler niso zaprli Potem se je ie našel kdo, ki je bil bolj trdnih nog, kot jaz in me je zvlekel do stopnic. Tam sem obletal in zaspal. Naslonil sem se na tisto polomljeno ograjo in brigalo me je, če se je kdo spotikal obrne. Angelca je zelo hitro izvedela zame. Prihitela je po stopnicah in skupaj s kakšnim sosedom sta me zvlekla do stanovanja Primejduš mi je šla na iivce, ko je vso pot cmevkala. Kaj bo z menoj, je tarnala. Ali pa me je obkladala s pijano svinjo in čim podobnim. Zjutraj sem se zbudil oblečen, s čevlji na nogah, in tak sem odkolovratil v kopalnico. Vse se mi je vrtelo. Roke so se mi pri umivanju tako tresle, da jih nisem zlepa mogel umiriti. Toda ker sem moral iti v sluibo, si nisem mogel privoščiti poiirka. Ta bi me takoj spravil v red. Klel sem in zmerjal po stanovanju, ter pošiljal Angelco k hudiču." Kaj pa otroci? "Hvala bogu jih nisva imela. Oienila sva se precej pozno. Pa še Angelca je bila nekaj let starejše od mene. Saj jih ne bi mogel spočeti, veš. Nikoli nisem bil kaj prida za tisto. Mogoče, če ne bi pil, tako pa..." Bolje, da jih takrat ni bilo... danes je drugače. Angelce ni več, z alkoholom sem opravil, vse dneve sem v tistem stanovanju ... saj ne rečem, nič hudega mi ni, le dolgčas... ta pa me včasih napade." Kako sta se z Angelco spoznala? K nam je prihajala po mleko. Doma sem s kmetije in ob koncu tedna sem hodil ponavadi pomagat spravljat seno. Nikoli mi ni bilo dosti za babe. Angelca pa je bila drugačna. Moja mama je ponavadi rekla, da je zlata vredna. Tokrat mi je to ponavljala, da sem ji začel še sam verjeti. Nekoč sem jo počakal v ta črni kuhinji. Beseda je dala besedo in čez priblitno pol leta sem se preselil k njej. Imela je majhno stanovanje, toda dovolj veliko za oba. Živela sva kar tako. Saj me je napeljevala, da bi se. oienila, toda nič nisem hotel slišati zato. Imel sem se dobro, kaj bi hotel še več? Kuhat je znala kot nobena, samo tisto njeno tiho tarnanje mi je šlo na iivce. Ko bi kdaj na glas zavpila, me pošteno ozmerjala ali pa vsaj poslala nekam! Brez solz je jokala. In pri tem me je tako ialostno in očitajoče gledala, če sem ?a kaj polomil, da me je naravnost pognala v ife. Zmajala sem z glavo. To pa ni tako enostavno, sem mu ugovarjala. Saj vem, da ne!" se je Tone na ves glas zasmejal. Vsak pijanec najde tisoč izgovorov, da ga lahko pije. '^Aoja Angelca je to ugotovila prepozno. Včasih mije dala vedeti, da bi bilo pošteno od mene, če bi ji povedal, kako mi je pijača pri srcu. In to jaz, ko vse do konca nisem priznal ne drugim, še manj pa sebi, da sem pijanec/ Danes bi se zjokal od Žalosti, če samo pomislim, kakšen pekel je imela zraven mene! Toda nekaj pa moram povedati. Njenega denarja se nisem nikoli pritaknil! Kadar sem imel trezna obdobja, sem jo kam peljal. Avta nisva imela, pa sva šla kar z avtobusom. Najraje na Brezje. Gotovo ie tam molila, da bi se spreobrnil. Potem sva sla v tisto gostilno zraven na zrezke. Kako mi je bila hvaleina, ker sem pil radensko tako kot ona. Kljub vsemu pa sta, morda doživela skupaj, kaj lepega? tone se je za hip zamislil. Pogledal je skozi okno, na ulico, polno ljudi, ki so hiteli po nakupih. "Nič takega ni bilo, s čimer bi se lahko Se pohvalil. No, za izlet na Brezje sem ti ie povedal, drugače pa..." Tone je zmajal z glavo. "Pekel je imela zraven mene, pekel. Posebno takrat, ko me je stisnilo. Če bi umrl, bi mogoče ona še danes Uvela...." Nič več nisem silila vanj z vprašanji. Njegovi spomini so še zmeraj iivi in mogoče je njegovo srce še zmeraj tako ranljivo, da ne bi preneslo, če bi te spomine vlačil na dan. Toda Tone se je kmalu zbral. "Če ti ne bi obljubil, da ti bom povedal vse o svojem iivljenju, potem bi sedajte vstal in me ne bi nikoli več videla!" "Pred približno tremi leti, točen datum sem te pozabil, smo nekaj praznovali. Niti ne vem več kaj. V glavnem, napili smo se ga kot iolne. V naš bife smo prišli šele proti koncu, ko smo le imeli polne riti. Nikomur se ni nikamor mudilo. Zdi se mi, da niti nisem toliko pil kot ponavadi. Ves čas meje v prsih nekaj tiščalo in slabo sem se počutil. Toda oni so me priganjali, daj Tone, ne bodi baraba! Pij, pij, pij. Enkrat me Je pa samo zmanjkalo. Telebnil sem po tleh in od takrat naprej se ne spominjam ničesar več. Zbudil sem se v Kliničnem. Bil sem v samih cevkah in ničesar nisem vedel. Samo lejen sem bil. Ko je prišel zdravnik, sem zvedel, da je bil infarkt. Da sem sam kriv, moja pijača moje zavoleno tivljenje. Tako mlad pa taka jetra! Kar naprej so me spraševali, ali sem se te kdaj prej drugače počutil. Nič jim nisem povedal! Vprašali so še Angelco. Vse jim je izčvekala, ienska! Ti ne veš, kako se je sekirala, ko me je videla. Vsak dan je prišla k meni, sedela je ob postelji in me božala po roki. Da ne bom več pil, je govorila in da se bova imela lepo, da bo še bolj skrbela zame, če bom le hotel. Že nekaj dni sem bil trezen in njene besede so mi počasi segle do srca. še danes mi je nerodno priznati, toda teiko sem čakal, da bodo obiski V vseh letih, kar sva bila skupaj, se nisva toliko pogovarjala kot takrat, še smejati sem jo slišal! Ko sem bil spet sam, sem sklenil, da ne bom več pil. Zdravnik mi je tako ali tako rekel, da mi drugega ne preostrane. Angelca ni nič rekla, ko sem ji povedal. Samo gledala me je. Saj še nisva tako stara, mi je potem namignila, lahko bi res še kaj pametnega počela! Ko so me spustili domov, sem se malo bal. Saj veš, druščine, pa tistega bifeja v pritličju, vonja po pijači in cigaretah. Nisem vedel, kako bom zdrtal. Toda očitno sem bil trmast. Ta pravi dedec! Angelca je vzela dopust, da je bila ves čas zraene mene. Vsako jutro me je prijelo, da bi jo prosil odpuščanja, toda nisem zbral dovolj korajle. Kar odlašal sem. Nekako pred dvema letoma je nenadoma zbolela Tiste ienske reči. Nikoli nisem rodila, je prijokala domov, pa se mi je to zgodilo. Morala je na operacijo. Bil sem čisto izgubljen. Kuhal sem bolj slabo, mame ni bilo več, da bi mi pogospodinjila, Angelca pa je letala v bolnišnici. Domov je prišla hitreje, kot sem mislil. Da ne boš tako sam, mi je rekla, ko sem jo vso izmučeno in bledo pripeljal domov. Moj brat mi je pri tem pomagal, sam še nisem bil tako pri močeh. Kuhal sem, pral in pospravljal. Angelca je sedela pri oknu ali pred televizorjem in vedno tanjša je postajala. Zdravnik mije zadnjič rekel, da je morala nazadnje imeti grozne bolečine, toda nikoli mi ni pojamrala. Umrla je, ko sem šel na pregled v bolnišnico. Kar pojdi, bom ie, mi je rekla. To so bile njene zadnje besede. Tonetu se je zatresel glas, nagnil je glavo vstran, da ne bi videla solz, ki somu zameglil* pogled. Nadaljevanje s 26. strani! bugje, enkrat celo, da jim je bilo javljeno, da je delo gotovo, kar seveda sploh ni fes. Sedaj po mesecu dni ie ni vse narejeno. Sicer sem spet v stanovanju tal brez tople ^ode (bojler še ni priklopl-ien), vtičnic še ni, le lice gledajo iz odprtin v zidu, luč m radiator nista pritrjena, nov ventil pri izplakovalniku puš-fo, nabira se mi umazano Perilo, ker stroja ni moč priklopiti. Še in še bi lahko Naštevala v svojem obupu, pa tal ne vem, ali bo kaj pomagalo. Se vam zdi to normalno? Meni ne, saj je to konec koncev le adaptacija neke kopalnice in ne celega stanovanja ali celo bloka Morda se bo do objave v vašem časopisu le kaj premaknilo ali celo končalo - mojega upanja je Vedno manj. Kaj menite vi o vsem tem? Lep pozdrav vsem skupaj ieli Ana Trček Odgovor in pojasnilo Odgovor in pojasnilo na lučun žaljivih obtožb glede članka "Skoki z elastiko na Črno", ki je bil objavljen dne 12. 12. 1995 v Gorenjskem glasu na zadnji strani pod rubriko "Kriminal'* V Članku je bilo napisano kar nekaj neresnic, ki bistveno spremenijo in očrnijo naše .elo, po drugi strani pa ščitijo tnŠpektorja za delo iz Ljutomera, zaradi katerega je prišlo do dvomljive situacije, proti njemu pa bo z naše strani podana tudi tožba zaradi nekorektnega in pristranskega postopanja pri ugotavljanju verodostojnosti izdanih papirjev in dokumentov v zvezi z varnostjo izvajanja skokov z elastiko. Pri izvajanju skokov z elastiko smo na vseh prireditvah uporabljali več kot 10 dokumentov, ki so jih izdale fazlične institucije po Sloveniji, zadostovale pa so vsem inšpektorjem po Sloveniji. Od teh desetih smo jh zaradi Pomanjkanja zakonov na tem področju kar nekaj morali napisati sami in jih dali Potrditi ustreznim institucijam. Ker delavnemu inšpektorju h Ljutomera nobeden od izdanih papirjev ni bil "všeč", smo morali sami sestaviti osnutek pregleda vseh sredstev za delo, ta osnutek pa naj bi potrdila ustrezna institucija. Osnutek smo po dogovoru po faxu poslali inšpektorju z njegovo obljubo, da pride na mesto izvajanja skokov in pove, alli osnutek zadostuje njegovim "nemogočim" zahtevam ali N. Zaradi "preobilnega" dela in zasedenosti pa inšpektor ni utegnil priti do nas, utegnil pa nas je očrniti pred vso slovensko javnostjo z besedami "PONAREDILI SO DOKUMENT". Zaradi pomanjkanja zakonov in podobnih inšpektorjev, kot ga imajo v Ljubomeru, bo Verjetno še dostikrat prihajalo do podobnih situacij, žrtve vsega pa bodo vedno tisti, ki so končni člen v zrahljani Verigi, ki pa se mora nekje končati. • Marko Štirn "Turistična agencija" Royal To pismo naj bo predvsem v opozorilo vsem, ki želijo v prihodnje potovati z agencijo Royal. Agencija namreč ponuja aranžmaje, katerih pa ne izpolni v celoti ali pa si privošči takšne spremembe, ki si jih ne bi nobena druga Ugledna agencija. Vse to, vam lahko opišemo iz lastne iz- kušnje, saj se nas je letos, šesterica prijateljev odločila preživati dopust na otoku Mikonos z agencijo Royal. Vse skupaj je postalo sumljivo, že preden smo odšli na pot, saj obljubljenih voucher-jev nismo prejeli niti tik pred odhodom, kljub temu da smo aranžmaje vplačali le v začetku septembra Naš vodič g. Andrej Lavrič nam je zagotovil, da jih ima pri sebi, in da jih bomo dobili v Grčiji. Kasneje se je izkazalo, da voucherjev sploh nima, niti jih nikoli ni imel!!! Tetave so se nadaljevale, ko smo prispeli na otok Mikro-nos, kjer so nas hoteli namestiti v neki manjši, cenejši hotel, z majhnim bazenom, plaža pa je bila oddaljena vsaj petsto metrov. Tik ob njem je tudi divje odlagališče starih motornih koles in ostale krame. Glede na to, da sta bila dva iz naše skupine že v prejšnji sezoni v hotelu Aphrodite (ki smo ga tudi vplačali), smo seveda želeli izvedeti, zakaj ne moremo tja Vodič, g. Lavrič nam je odgovoril, da je hotel Aphrodite zaseden. Seveda nismo verjeli in smo sami poklicali tja, kjer smo izvedeli, da imajo na voljo še dovolj prostih sob. Šele po peturni stavki nas je bilo okrog petnajst najbolj vztrajnih prepeljanih v hotel Aphrodite. Naj povemo, da gre za velik, moderen hotel, tik ob morju, z lastno peščeno plažo in samopostrežno restavracijo, v kateri dnevno pripravijo do šestdeset različnih in odličnih jedi Tu smo preživeli pet dni (obljubljenih smo imeli sedem), med tem pa nam je g. Lavrič sporočil naslednjo spremembo. Po programu naj bi odšli z Mikonosa zadnji dan popoldne v Atene, kjer naj bi si ogledali zabaviščni park Glifade, nato pa naj bi poleteli z Adrio Airways v Ljubljano. Na koncu pa smo Po sedme umi vožnji (podobni prevozu krompirja in ne ljudi) smo okrog druge ure zjutrja prispeli na Santorini. Namestili so nas v nek tretjerazredni hotel (nočitev z zajtrkom za eno noč in eno osebo je bila sto DEM (!!!) cenejša kakor v hotelu Aphrodite). Zajtrk v tem hotelu je bil tako boren, da ne bi nasitil niti otroka, kaj šele odraslo osebo. Hotel smo morali izprazniti že ob 12. uri in do 16. ure počakati zunaj, ko so nas končno odpeljali do letališča. Tu nas je g. Lavrič (verjetno je imel slabo vest) zapustil brez pozdrava Naslednji dan smo napisali pritožbo na agencijo Roval, dobili pa smo takšne odgovore, da smo se spraševali, kako smo lahko potrošniki tako nezaščiteni, da lahko delajo z nami, kakor se jim zljubi, ne da bi zato kdorkoli odgovarjal. Med drugim nam je vodja agencije g. Dušan Kaluža v odgovoru zatrdil, da zabaviščni park Glifade sploh ne obstaja (menda gre za neko urejeno mesto), čeprav ga ponuja in prodaja v svojem aranžmaju. Glede na vse doliveto, svetujemo bodočim dopustni-kom, da za svoje letovanje temeljito premislijo, s katero agencijo se bodo odpravili na dopust. Če telijo imeti lep dopust in ohraniti mirne iivce, naj to ne bo "turistična agencija" Royal! V imenu vseh šestih razočaranih počitnikarjev Simona Velikonja, Partizanska 14, Škofja Loka Policisti menjajo petarde za sladkarije Pokanje le od 26. decembra do 2. januarja V nedeljo seje začela akcija MNZ "Petarde - lepše je brez njih!" Na kranjski policiji, denimo, so za petarde doslej zamenjali tri paketke sladkarij. Kranj, 19. decembra - Z vedane za otroke do Miklavžem se po tradiciji šestnajstega leta. začenja praznični decem- Pri prodaji pirotehničnih ber, ki doseže vrhunec v sredstev je letos, vsaj v najdaljši in najbolj nori Kranju, precej več reda silvestrski noči, zal pa tudi kot minula leta. Seveda pa najbolj bučni Medtem ko s tem še ni rečeno, da se ljudje nad raketami, Id petarde ne morejo priti v barvajo praznično nebo, otroške roke. Načinov je navdušujejo, pa je znato dovoli, najbolj uveljavljen manj takih, ki ostajajo je, žal, starševski. Preneka- nasmejani tudi ob pravca- teri očka je namreč nad tih kanonadah petard, ob katerih uživajo najstniki. petardami še bolj navdušen kot njegov nadebud- Petarde in podobni ognjeni než. "rekviziti" niso nadležni Zakonodaja tudi jasno samo za ušesa, so tudi opredeljuje mesta, kje se nevarni, o čemer vsako sme oziroma ne sme poka- leto pričajo številne poš- ti. Prepoved velja za vse kodbe, zlasti otrok, ki jim kraje, kjer bi to motilo ah petarde ožigajo noge, trga- vznemirjalo ljudi: naselja, jo prste na rokah, uničujejo bližina bolnišnic, zdravstve- oči. Pravilnik o kategoriza- nih domov, domov za os- ciji in preizkusu pirotehnič- tarele, šole, vrtci, še nih izdelkov je seveda posebej pa na avtobusnih jasen, zavezuje tako proda- in železniških postajah, jalce kot uporabnike. skratka, povsod, kjer je na kupu veliko ljudi. Pirotehnični izdelki prve Pred kratkim noveliran kategorije, med katerimi pravilnik o kategorizaciji so bengalske in pokajoče in preizkusu pirotehničnih vžigalice, konfeti, bombice, izdelkov pa je prinesel še bonboni, žabice in podobne eno omejitev; petarde bodo ognjene igrice, so v prodaji lahko pokale samo od 26. na voljo le starejšim od decembra do 2. januarja, štirinajst let. Otroci jih V ministrstvu za notranje torej ne morejo in ne zadeve bodo letos poskuša- smejo kupovati, tudi upor- h omejiti pokanje tudi z abljajo jih lahko samo ob akcijo Petarde - lepše je nadzorstvu staršev ali brez njih! V nedeljo so skrbnikov. V drugi kategor- začeli policisti za prine- iji izdelkov so mali ognje- sene petarde dajati sladka meti, petarde, svečke, darilca. Na kranjski policiji bengalične bakle in po- so doslej menjali trikrat, dobne "igre", ki so prepo- H. Jelovčan "Brniška afera" še brez epiloga Enigma in Porok ob licenci? Kranj, 19. decembra - So v t.i. brniški aferi, ki so jo po L oktobru spravili na dan odšlovljeni varnostniki jeseniške zasebne firme Porok, skupaj s sindikatom Neodvisnost, kriminalisti odkrili karkoli kaznivega, je eno od vprašanj, Id ga domala na vsaki ponedeljkovi novinarski konferenci UNZ Kranj naslavljamo na načelnika urada kriminalistične službe Boštjana Sladica. TAidi včeraj je bil njegov odgovor običajen: "Ne, ničesar še nimam povedati." Nov val zanimanja za dogajanja na letališču Brnik je namreč spodbudila novica, da je v četrtek v Ljubljani zasedalo častno razsodišče Zbornice RS za zasebno varovanje in obravnavalo domnevno kršenje kodeksa in zakona v zasebnih varnostnih firmah Enigma in Porok. Neuradno se ie namreč zvedelo, da naj bi zbornica obema firmama zaradi dogajanj na letališču Brnik odvzela licenci. V zvezi s tem je sekretar zbornice Ingo Paš posredoval naslednje sporočilo za javnost: "Častno razsodišče Zbornice RS za zasebno varovanje je včeraj (četrtek - op. p.) obravnavalo kršitve kodeksa in zakona na predlog firme Enigma, d.o.o., in Porok, d.o.o., v zvezi s posameznimi okoliščinami varovanja Letališča Brnik. Odločba o tem pisno še ni izdana, zaradi česar zadeve še ni mogoče komentirati v jav- nosti. Informacija o tem, da naj bi bila odvzeta licenca za zasebno varovanje eni ali drugi firmi, so netočne, njihova objava pa lahko pomeni veliko poslovno škodo za eno ali drugo. V tej zvezi je treba tudi poudariti, da je tako za podelitev kot odvzem licence potrebno soglasje ministrstva za notranje zadeve." Tudi gorenjska zastopnica sindikata Neodvisnost Milena Koselj Šmit sklepa častnega razsodišča ni želela prejudicirati. Povedala je, da so bili na četrtkovi seji med drugimi povabljeni tudi Ivo Šmid, Jože Regjna in Marko Mejav-šek iz jeseniškega Poroka ter sama in pravnica Neod-visnosti Irena Virant. "Čakamo na uradni pisni sklep. Varnostniki Poroka so trenutno razkropljeni, brez dela, plač oziroma nadomestil, odvisni od pomoči Rdečega križa. Direktorja Poroka Dušana Kaisersbergerja je sindikat ovadil zaradi suma kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 205. členu Kazenskega zakonika Slovenije. Delavci od avgusta do novembra niso dobili plač." Milena Koselj Šmit je za četrtek napovedala tudi novo tiskovno konferenco, na kateri naj bi sindikat Neodvisnost obelodanil nekatera nova odkritja v zvezi z dogajanji na področju zasebnega varovanja. H. Jelovčan ROPi Roparji iz Šuma spet v priporu Kranj, 19. decembra - Ljubi sav Janko vic, Ivan Kastigar in Fadil Bošnjak, ki jih je senat okrožnega sodišča v Kranju 7. decembra spoznal za krive ropa v menjalnico Sum 22. februarja letos in jim po obsodbi ukinil pripor, so od 15. decembra spet za zapahi. V petek popoldne so jih po odredbi sodišča policisti aretirali in odpeljali v radovljiške zapore. Kot smo uspeh zvedeti, se je državni tožilec zaradi izpustitve obsojencev na prostost pritožil na višjo stopnjo, kjer so njegovi pritožbi ugodili. Kranjsko sodišče je namreč po obsodbi podaljšalo pripor samo za četrtega, Ivana Iviča. • H. J. Analize krvi za november Komaj četrtina treznih Novembrski "rekorder" je s 3,23 grama alkohola na kilogram krvi pešec, udeležen v prometni nesreči. Kranj, 19. decembra - Novembra so prometni policisti odredili analizo krvi za 32 udeležencev prometnih nesreč. Rezultati so (spet) porazni, saj je bilo "v mejah normale" le devet pregledanih vzorcev krvi. Od 0,5 do enega grama alkohola je bilo v sejnih vzorcih, v desetih od enega do dva grama, v štirih od dva do tri grame, v dveh pa celo nad tri grame alkohola na kilogram krvi. Največ alkohola, kar 3,23 grama, ie imel v krvi pešec, udeleženec prometne nesTCČe. • H. J. Radarja ujela tisoč prehitrih Kranj, 19. novembra - S klasičnim in laserskim merilcem hitrosti so gorenjski prometniki novembra lovili prehitre voznike na 229 različnih mestih. V 173 urah dežurstva so ujeli več kot tisoč voznikov, ki niso spoštovali predpisanih hitrosti. 1039 voznikov so denarno kaznovali, petnajst najhitrejših pa predlagali v postopek pri sodnikih za prekrške. Med najhujšimi prekoračitelji je bil prejšnji mesec voznik, ki je po izteku avtomobilske ceste Karavanke-Vrba, kjer je hitrost omejena na 60 kilometrov na uro, peljal 129 kilometrov. "Zanimiv" pa ie bil tudi voznik, ki so ga zjutraj ob pol sedmih zaradi prehitre vožnje ustavili na območju radovljiške policijske postaje. Ker se je nekoliko "čudno" obnašal, so mu ponudili tudi alkotest, ta je zgodnji uri navkljub pokazal kar 1,78 grama alkohola v kilogramu voznikove krvi. • H. J. GLASOV KAŽIPOT !► Prireditve Večer arhivskih filmov Jesenice - V počastitev stoletnice filma prireja Muzej Jesenice v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije v Kinu Žele-zar večer arhivskih filmov Milke in Metoda Badjure. Prireditev bo v petek, 22. decembra, ob 16. uri. Zavrteli bodo Triglavske strmine in Kolednike. Po razstavi bodo ob 18. uri v Kosovi graščini odprli razstavo Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjure. Novoletno srečanje Kranj - Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Kranja vabi člane, strokovne sodelavce, sponzorje in prijatelje na novoletno srečanje, ki bo v četrtek, 21. decembra, ob 15.30 v telovadnici osnovne šole Helene Puhar. Na srečanju vas bo zabaval trio Jemc. Pripravili so tudi srečelov. Ali te poznama, Gorenjska Šenčur - Društvo prijateljev mladine Šenčur organizira zadnji finalni kviz "Ali te poznam Gorenjska". Pomerili se bosta zmagovalni ekipi osnovnih šol Cerklje in Šenčur. Poleg resnega dela kviza bo poskrbljeno tudi za zabavo, saj nam bo pel glasbeni gost. Tekmovalce čakajo lepe nagrade, prav tako navijače. Vabljeni sošolci, starši, učitelji! Kviz bo v četrtek, 21. decembra, ob 17. uri, v domu krajanov v Šenčurju. Predstavitev slikanic Radovljica - V dvoranici knjižnice A T. Linharta bo danes, v torek, ob 17. uri založba EPTA predstavila slikanice. Ob manjši razstavi slikanic bo tekel tudi pogovor o slikanicah, ki ga bosta vodila Janko Dolinšek in Daniela Leskošek. Slikanice bodo tudi prodajali s popustom. Zlate perutnice Domžale - Lutkovno razstavišče Domžale pripravlja predstavitev pesniške zbirke Zlate perutnice Benjamina Žnidaršiča. Predstavitev bo jutri (sreda), 20. decembra, ob 19. uri. Cvetlični aranžmaji Naklo - DU Naklo vabi jutri, v sredo, 20. decembra, ob 19. uri na prikaz izdelovanja šopkov, venckov in ikeban. Prikaz bo v Domu kulture v Naklem. Material za delo prinesite s seboj. Izleti Na Šmarjetno goro Kranj - Sekcija za pohodništ-vo pri DU Kranj začenja novo sezono pohodnistva v četrtek, 4. januarja 1996, in sicer na šmarjetno goro. Odhod bo ob 9. uri izpred zgradbe društva. Cestna na šmarjetno goro je vzdrževana, v primeru snega pa spluže-na. Pnjave niso potrebne! Občni zbor Dovje-Mojstrana • TD Dovje-Mojstrana vabi v soboto, 23. decembra, ob 18. v OŠ Mojstrana na letni občni zbor. Po uradnem delu bo zabava in ples. Vabljeni vsi, ki vas zanima razvoj turizma. Koncerti Slavnostni koncert Domžale - V avli Osnovne šole Domžale bodo danes, 19. decembra, ob 19.30 nastopili glasbeniki Glasbene šole. Koncert bo ob 45-letnici Glasbene šole Domžale. Nadaljevanje na 28. strani! Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS @ TEL.: 064/223 111 Naroillo s« objavo sprojemamo po telefonu 064l2U-m, faksu 0641222-917 aH osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. povoiti - do 12.30. vrt dan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudit v rubriki lirodno ugodno. AVTO ŠOLA BinB Tel: 22-55-22 NAJ ■ NAJ AVTO ŠOLAJ Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek ob 9 uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK V Avto Soli B. & B. IN AVTOBUS Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 .v. \NOVO - IZPIT C, D, E kat. V RADOVLJICI NAKUPOVALNI IZLET SILVESTROVANJE VSPANIJI NA IZLET Z AVTOBUSOM mmmmmmmmFmmmmmmm ZAKAJ PO NAKUPIH V TUJINO? AKUMULATORJI REZERVNI DELI POPRAVILA TRAKTORJEV PIZZERIA "ORU" TENETIŠE Tel.: 46-198 AVTOŠOLA LOTOS V gasilskem domu v Radovljici. Vožnja na vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 Palmanova 20.12., Madžarska-Lenti 23.1 Z, VESELE PRAZNIKE! Rozman, tel.: 084/715-249, Šenčur 41-887 Z ansamblom Blegoš od 28.12.1995 - 2.1.1996 Cena samo 600 DEM. JA-MI TOURS, Kranj, tel.:224-130 ali 213-160 2. 1. 1996 ogled živih jaslic v Postojnski jami. Drinovec tel.: 064/731-050 BUNDE, PARKE cd 3.000 - 4.900, PUHOVKE 5.900, FLANELA SRAJCE 1.000, PULOVERJ11.500 - 2.000. Trgovina METULJ, Jenkova 6, Kranj i (v starem delu mesta). Nudimo vam ugoden nakup vseh tipov akumulatorjev - 2 leti garancije in brezplačna montaža. Velika izbira rezervnih delov za vse i tipe traktorjev in kardanov, popravilo kardanov in traktorjev (tudi naj terenu) KLASJE, d.o.o., Cesta na Klanec 9, Kranj, tel.: 064/331-375 NOV ZIMSKI DELOVNI ČAS: vsak dan 15. -24., sobota 12. - 24?,) nedelja, prazniki 12. - 23. ure, Pizze z prave krušne peči, ocvrti lignji, solate, sladico. SE PRIPOROČAMO! Organiziramo tečaje CPP, vsak ponedeljek ob 9. uri in 17. popoldan. PRAZNIČNI POPUST ZA DIJAKE IN STUDENTEI TEL: 47-402 VINO-DARILA IVINOTEKA VIKY, ŠENČUR GASILSKA 9 064 41 384 OLJNI GORILNIKI Najcenejša in največja izbira buteljčnih vin slovenskih vinogradnikov! že od 220 SIT dalje. Ob preselitvi v nove prostore smo razširili ponudbo daril domače in umetne obrti. Vsak pon. ob 18. uri pa se nam laho pridružite pri degustaciji. Pričakujemo vas vsak dan in tudi; ob nedeljah. -< • ' •■ Lamborghini 16-47 KW - SIT 33.300, garnit. za cisterno 5.900 SIT, dizel Danfoss 800 SIT. term. rad. ventil Oventrop 3.000 SIT, meš. ventil Besser 1"i SIT 3.500. TERMOTECNICA-TRBIZ - tel.: (»39-428-2586. ISOBNI DIGITALNI TERMOSTATI od 9.600 do 11.600 SIT (mod. Intellitherm), mod. Danfoss TP 5 E -11.200 SIT, mod IMIT CRX/2 9.500 SIT, kotlovna avtomatika 9.600 SIT. TERMOTECNICA - TRBIŽ - tel.: 0039-428-2586. \ ELEKT. ORODJE vrtalni stroj 580 W-SIT 7.900, kotni brusilnik 1800 W - SIT 15.800, vibrac. \ BLACK A DECKER vrtalnik 400 W - SIT 6.400, baterij, izvijač BD 9018 - SIT 4.000. FELISATTI TERMOTECNICA -TRBIŽ - tel.: 0039-428-2586. (100 m od trga levo) Mizarstvo KUNŠIČ Zasip, Polje 20, Bled VOLKSVVAGEN - \ KO VEŠ, KAJ IMAŠ! NOVO- PORSCHE LEAS/NG INTEGRAL 1ESENICE RENT-A-CAR Rudolf NOVA TEL. ŠT.: 064/741-578 Izdelava POHIŠTVA po vaših merah in barvah lesa: kuhinje, spalnice, \ otroške sobe, predsobe, dnevne sobe in oprema za turistične sobe.\ Takojšnja dobava vseh modelov vozil VW POLO, RABBIT in| PASSAT po izredno ugodnih nakupnih pogojih - kredit R + 9 in i Porsche Leasing. Pooblaščeni prodajalec in serviser - Integral Jesenice, Titova 67, tel.: 064/861-175 Izposoja osebnih vozil in kombijev. Posebna ponudba za poroke! Tel.: 064/45-755, mbt. 0609/624-521 TA ¥ HA NSKA v Naklem za bencisnko črpalko vas od 8. do 12. ter od 15.f i MODNA IlALlJAJVbKA. ^ 19 v ^ g . if3 pričakuje trgovino NUBUK z i OBUTEV ZA OTROKE, MLADE modno italijansko obutvijo za vso družino. IN MALO MANJ MLADE KINOSTORŽIČ KOMISUSKA TRGOVINA OPAL tel: 064/211 724 int. 24 BODOČE MAMICE IN DOJENČKI VLJUDNO VABLJENI! . ?** \.& mmmmKmnmmmmmmmmmum Imamo Panasonic telefone, igrice za Game Gear, Game Boy, Sega Moga Drive I., II.; razne igralne konzole in računalnike, televizije,\ videorekorderje, jovsticke za vse vrste igric in avtoradie. V butiku ORHIDEJA na Tomšičevi 23 Kranj, nasproti gradu KIESELSTEIN vam nudi razna oblačila za bodoče mamice in dojenčke. Odprto od 9. - 12. ure od 14. - 19. ure; sobota od 9. -12. ure. Tel.: doma - 327 144 FRIZERSKI SALON LADY Za hotelom Jelen, 2. nadstropje. Vsako 6. striženje las ali vodna ondulacija je GRATIS. Del. čas: od 7. do 12. ure in od: 14. do 20. ure, tudi v soboto. Se priporoča frizerka Zorica. KRANJ: Splošni oddelek: pon.. tor., čet., pet.: 9.00 -19.00. sreda: 10.30 - 19.00sobota: 9.00 -13.00 Pionirski oddelek: pon.. tor., čet., pet.: 9.00 - 19.00, sreda: 12.00 - 19.00, sobota: 9.00 -13.00 JESENICE: pon.- pet.: 9.00 -19.00, sob.: 8.00 -12.00 RADOVLJICA: pon.. tor., sred., pet.: 8.00 - 19.00, čet.: 10.00 - 19.00. sob.: 8.00 - 12.00 Bled: pon., tor., Čet., pet.: 14.00 - 19.00. sreda: 8.00 - 19.00. sobota: zaprto TRŽIČ: pon. - pet.: 9.00 - 18.00, sobota: URNIK zaprto VODICE: pon., tor., sreda, pet.: 12.30 - 17.30. čet.: 13.30 - 17.30. sobota: zaprto rv» J?FA/IKKill DOMŽALE: pon. - pet.: 7.00-19.00. sobota: 8.00-12.00 ŠK. LOKA: pon. - pet.: 8.00-19.00 V,Yr./k\.7,J^ (ure pravljic so vsak torek cd 17.00 - v času od okt. do maja) Poljane: sreda 16.00 -18.00 KNJIŽNIC Trata: pon., sreda: 14.00 - 19.00 Železniki: torek, petek: 15.00 - 19.00 Gor. vas: četrtek: 14.00 - 18.00 (prvi četrtek v mesecu je ob 18.00 ura pravljic) Žiri: pon., pet.: 14.00 -19.00 sreda: 9.00 • 12.00 in 14.00 - 18.00 (prvo sredo v mesecu je ob 18.00 ura pravljic) MEDVODE: pon.. pet.: 8.00 - 19.00, sobota: zaprto KAMNIK: pon., pet.: 9.00 - 19.00, sobota: zaprto JajejesjHajSf^ Lahka dostavna vozila PIAGGIO PORTER že za 13.000 DEM. Tel., fax: 214-360 MEDIACOM, d.o.o. Bleiweisova 6, Kranj REKREACIJSKO DRSAN1E V KRANJU, NA BLEDU IN JESENICAH KRANJ: urnik: sobote od 15. - 16.30, nedelje in prazniki 15.30 - 17.00 in od 18. -19.30 ure; cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, sezonska vstopnica 8.000,00 SIT BLED: praznični razpored 23.12., sob.: od 18.-19., ned.: 24.12. od 9.-10.30, 18. - 19.30 cene: odrasli 400 SIT, otroci 200 SIT, izposoja drsalk 300 SIT, brušenej drsalk 200 SIT JESENICE: urnik: sobote, nedelje od 14. - 15.30 ure; cene: 300 SIT odrasli, 200 SIT otroci AVTOŠOLA NIKOLOV Tel: 064/714-731 BOŽIČNE JELKE v trgovini ALPCOLOR Posebna novoletna ponudba: BREZPLAČNI TEČAJI iz cestnoprometnih predpisov! Škofja Loka Nadaljevanje s 27. strani! Božično novoletni koncert Lesce - V OŠ A.T. Linharta bo v petek, 23. decembra, ob 19.30 božično novoletni koncert godbe na Pihala Lesce s skupino Vasovalci. Pevski zbor v Ljubljani Kranj - Moški pevski zbor iz Kranja, ki je 15. decembra uspešno nastopil v trgovskem centru Živil v Brežicah z božič-no-novoletnim koncertom, bo podoben podoben program pripravil v petek, 22. decembra, ob 17. uri v Ljubljani, v prostorih WTC centra na Dunajski cesti. Učencev glasbene šole šk. Loka • Danes, v torek, 19. decembra, bo ob 17.30 koncert učencev Glasbene sole v kapeli Puštalskega gradu; ob 19.30 pa bodo nastopili studenti Akademije za glasbo iz Ljubljane pod vodstvom Toneta Potočnika, v kapeli na Loškem gradu. Vabljeni! Koncert godbe Domžale - V hali Komunalnega centra v Domžalah bo v petek, 22. decembra, ob 19.30 Koncert godbe Domžale ob dnevu slovenske samostojnosti. Doživite prijetno vzdušje in toplino doma z dekorativnimi jelkami, ki vam jih nudimo po ugodnih cenah, vseh velikosti. Tel.: 631-676 Gledališče M Predstave v PG Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v torek, ob 19.30 ponovili Pinterjevo dramo Prevara v režiji Zvoneta sedlbauerja - za abonma rdeči, izven in konto. Jutri, v sredo, ob 11. uri bodo ponovili Logarjevo R. Kapica, žaba, in... - zaključena predstava. V četrtek, 21. decembra, ob 19.30 bodo ponovili komedijo Ravja Coonevja To imamo v družini - za izven in konto. Komedijo bodo ponovili spet v soboto, 23. decembra. Pravljica o jelenu Radovljica - V dvorani radovljiške knjižnice bosta v četrtek, 21. decembra, ob 17. uri Metka Dulmin in Bernarda Gašperčič otrokom pripovedovali pravljico o Jelenu Jarku. Lutkovni četrtek Zg. Bela - V dvorani doma na Zg. Beli bo v četrtek, 21. decembra, ob 17. in 18.30 uri Lutkovno fantastični team uprizoril igrico Medeni mesec Otroke bo obiskal tudi božiček. Razstave 1* Slike Zmaga Puharja Kranj - V Cafe galeriji Pungert bodo jutri, v sredo, ob 18.30 odprli razstavo slik akad. slikarja Zmaga Puharja. Darilo gojencem Varstveno delovnega centra Kranj, 15. decembra - V Varstveno delovnem centru v Kranju, kjer skrbijo za odrasle duševno prizadete varovance, se slednji kakor otroci veselijo prihajajočih praznikov. Letos so za njihovo praznično presenečenje poskrbeli najbližji sosedje. Ribiška družina Kranj, ki ima sedež v sosednji stavbi, jim ie namreč nakazala nekaj denarja, da so si lahko privoščili prednovoletno pogostitev. Varovance, ki v centru ne uživajo le dnevnega varstva, temveč opravljajo tudi enostavna dela in zanja dobijo simbolični zaslužek, so odpeljali na pizzo k Tonaču v Grad pri Cerkljah. • D.Z. Praznične Domžale Domžale, 19. decembra - V občini Domžale Je letošnji december pester kot ie dolgo ne. Skoraj ni dneva v decembru, da se ne bi kaj dogajalo. Za skoraj vse prireditve, za stare in mlade, pa je del denarja prispevala tudi občina. V bližnjih prazničnih dneh ne bodo pozabili tudi na starejše, bolne in invalide. Obiskali jih bodo predstavniki humanitarnih organizacij, nekatere starejše in bolne pa bo obiskala tudi županja. Sicer pa v teh dneh dobiva praznično podobo tudi mesto. • A, Z. OBVESTILO Odvetnika Janez Pernuš in Janez Kovačič, z dnem 20. decembra 1995 obveščata cenjene stranke, da zaradi upokojitve odvetnika Janeza Pernuša preneha poslovati njegova pisarna v Kranju, Gregorčičeva 2. Prevzemnik pisarne, poslov, spisov in arhiva je po sporazumu odvetnik Janez Kovačič, O. Staneta Žagarja 1, Kranj, tel.: 064/224-015. Vse stranke prosiva, naj se v dnevih pred božičnimi in novoletnimi prazniki obračajo na nov naslov le v nujnih primerih, sicer pa naj upoštevajo pisna obvestila. Vse stranke bodo v prisotnosti obeh odvetnikov vabljene na razgovor, odvetnika pa prosita stranke, da se držijo dnevov ter ur, kakor bodo vabljene, morebitne izostanke pa telefonsko pravočasno opravičijo. Ker bo dosedanja pisarna na Gregorčičevi 2, Kranj služila drugi dejavnosti, stranke prosiva, da ne kličejo več po tel. št. 064/221-159 ter 225-156, in naj tudi ne prihajajo na ta naslov. Vse stranke, ki imajo tekoče zadeve, pa bodo prejele v kratkem pisna sporočila. Oba odvetnika cenjenim strankam zagotavljata tekoče In strokovno delo tudi v prihodnje. ODVETNIKA JANEZ PERNUŠ JANEZ KOVAČIČ OSMRTNICA V 73. letu starosti je umrl JOŽE LUNAR - KOVAČ iz Pivke pri Naklem Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 20. decembra 1995, izpred mrliških vežic v Naklem ob 15. uri. Žalujoči: žena Marija, sinova Marjan in Edo Naklo, 18. decembra 1995 OSMRTNICA V 69. letu je po zahrbtni hudi bolezni umrl naš nadvse dobri mož, oče, dedi in sin MARJAN MIHELIČ - IKO upokojeni sobopleskar iz Cankarjeve 23, Radovljica Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 20. decembra, ob 15. un izpred mrliške vežice v Radovljici. Žalujoči: žena Betka, hčerka Marjanca, sin Boris s hčerko Katjo, Bruno z družino in mama PIZZA DELOVNI CAS: I VSAK DAN OD 8,° - 2200 LNEDELJA OD 1 l00 - 22llj MALI OGLASI ® 223-444 Nov brusilni stroj za mokro in suho brušenje prodam za 100 DEM. B 242-325 31540 Prodam 5 let star PRALNI STROJ, skoraj nič rabljen in kupim nakladalni priključek za traktor. 051-559 31616 Prodam novo TERMOAKUMULA-CIJSKO peč in peč za centralno. 0326-270, dopoldan 31623 PRALNI STROJ Gorenje, generalno obnovljen, prodam. 0332-350, 325- 917 31826 Prodam prekajevalno omaro za meso, cena po dogovoru. O736-638 31642_ Prodam avtoradio Blaupunkt NTREUX RCR 44. 0323-085 3iaeo APARATI STROJI GR. MATERIAL MOBITEL VANNI.d.o.o., - KOMPLETNA PONUDBA. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na O 0609/612-256, 064/218-317 23052 AKUMULATORJE vseh vrst najceneje na Gorenjskem nudimo v AGROIZBIRI Čirče. Primer: 12 V 100 Ah 9.490 SIT, 12 V 120 Ah 13.920 SIT, 12 V 160 Ah 15.490 SIT, 12 V 184 Ah 18.700 SIT. Nudimo dveletno garancijo, plačilo s čeki, servis. Pokličite nas na tel.: 064/324-802 30000 Prodam električni pletilni STROJ PFAFF z vsemi dodatki. 0806-057 PANASONIC telefoni, brezžični, brezžični z odzivnikom, brezžični z dvojno tipkovnico, ugodno. O0609/ 630-102_31218 MTB HOOGER BOOGER z opremo Peore LX, XT prodam. 0218-128 Ugodno prodam šivalni stroj Danica, malo rabljen. 0722-126_tttg Zelo ugodno prodam HLADILNO SKRINJO v okvari. 066-596 3153a Prodam in montiram avtoradio Blaupinkt. 0801-323 31842 Ugodno prodam novo smučarsko vlečnico znamke Tomos. O 211-646 Prodam manjše količine DESK in suhe 20, 25, 50 mm. O57-921 31497 Prodam notranja desna vrata - hrast, Srine 60 cm, za 5000 SIT. 0631-420 IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno instruira matematiko in fiziko. O311 -471 30874 Uspešno instruiram angleški, nemški in francoski jezik. O 51-291 Vesna 31837_ Instruiram matematiko in fiziko. 0730-524_31824 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 Hlodovino vseh vrst in celuloze odkupujemo. 055-151, dopoldan, 57-848 zvečer 28530 PRTLJAŽNIK za OPEL ASTRA, 5 v, kupim. 0624-385 31510 m m DOBRE GUMBU!! Prodam novo SKRINJO LTH 220 litrov, O 325-398. po 15. uri 31514 Kupim suhe hrastove plohe in lipove plohe. O 77-887 31819 Po zelo ugodni ceni prodam PEČ na Kupim les sambe, lipe ali topola. petrolej. 0801-531_3is2s_ O731-250, zvečer Borut 31547 Nov namizni vrtalni SJROJ višine160 Kupim samonkladalno samonakla-cm, prodam za 200 DEM. 0242-325 da(ko 15.19 m3 in trosilec za gnoj. O061/375-168 31S48 PODJETJE ZA INŽENIRING & RAZISKOVALO DEJAVNOST računalniki ■ programska oprema • servis • nadzorni sistemi ■ avtomatizacija proizvodnje VSE ZA RAČUNALNIKE Suneta Žagana 34A. 64000 KRANJ. TF "V 0(4 331 779 Delovni ti«: msk delovni dan »d 1-17 un LOKALI Prodam PRALNI STROJ Gorenje. 0218-477_31544 Prodam PEČ na petrolej, cena 300 DEM. Golubovič 053-571 int. 316 Prodam petrolejsko PEČ TURO ZIBRO KAMIN, podarim petrolej, voziček. O224-357_31559 Nakladač zadnji Riko ZTN 1 malo rabljen prodam. O 43-483 31582 Prodam ekscentrično prešo, 5 ton, ročni in pnevmatski vklop. O 326- 802 31588 Prodam SEGO s štirimi disketami za 21000 SIT. 0401-482 31573 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR IMT 533 de luxe, ter kosilnico BCS tip 622 in ROLBO za sneg. delovna širina 50 cm. 0731-009 31575 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 BOŽIČNI KONCERT hEWSW1G KVARTET % jutri " sreda, 20. decembra ob 22.30 uri Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. SILAN GORENJSKE Promet z nepremičninami, d.o.o. K^ti^^^flAO gorenjske Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, nepremičnine toUfax: 064122 33 76 PRODAMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI! V KRANJU IN OKOLICI PRODAMO HIŠE RAZLIČNIH CENOVNIH RAZREDOVI ■ g-WYJ?IIJ:TOM:in ODDAMO IN PRODAMO POSLOVNE PROSTORE ZA RAZLIČNE DEJAVNOSTII OBVESTILA POZOR! Fizične osebe lahko sodelujejo v nagradnem žrebanju z oddajo brezplačnih malih oglasov. O061/ 57-4011, Poslovni glas, p.p. 999, 61101 Ljubljana. Več preberite v tedniku Poslovni glas! sisao Prosimo, da vsi, ki so v letu 1995 oddali pri nas fotografije za objavo (osmrtnice, zahvale), le-te dvignejo do 30. 12. 1995. Malooglasna sluiba OBLAČILA POROČNO OBLEKO z dolgimi rokavi, primemo za nosečnico, ugodno prodam. O57-258 3i4S3 Ugodno prodam krzneno jakno iz polarne lisice. 041-455 sisu ŽENSKE BARETKE - dve v eni in otroške KAPE - Hugo. 0710-728 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški voziček, lepo ohranjen. O 66-506 31474 Otroško opremo ugodno prodam. 0310-663 31515 OSTALO Prodamo 50 m2 lokala na Zlatem polju, v I. nad. K 3 KERN Kranj. 221- 353 27444 Najem v Kranju (Stražišče) nudimo 60 m2 poslovnega prostora v pritličju in eanko stanovanje vnadstropju, cena 1000 DEM/mes. K 3 KERN Kranj, 221-353_25773 Posredujemo pri NAKUPU, PRODAJI, ODDAJANJU in NAKUPU hiš, stanovanj, poslovnih prostorov. MANDAT O 22-44-77_31258 Oddam poslovne prostore v Radovljici. 0806-744 sisu Iščem prostor za avtokleparsko delavnico na območju Sk. Loke. O 622-302 31520 KR center prodamo poslovnostano-vanjsko hišo, CK, telefon. KOŠNIK, S.p. 332-061 31553 Oddamo v najem živilsko TRGOVINO v okolici Kranja. »214-818, dopoldan 31803 PRODAMO: v škofji Loki na odlični lokaciji prodamo poslovno-stano vanjski objekt z lastnim parkirnim prostorom, primeren za trgovino ali drugo poslovno dejavnost. K 3 KERN.d.o.o., 221-353_sibm NAJEM: v Kranju nudimo najem 300 m2 prostora, primernega za razne dejavnosti (skladišče, servis, delavnica), cena ugodna. K 3 KERN KRANJ.d.o.o., 221-353_31663 NAJEM: v Kranju nudimo najem 38 m2 za trgovino, v Kranju nudimo najem 50 m2 trgovskega lokala v mestnem jedru v 1. nadstropju. K 3 KERN Kranj.d.o.o., O221-353 31654 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: Kranj Center trgovski lokal v Regin-čevi ulici, primeren za storitveno dejavnost, trgovski lokal potreben obnove 30 m2 v Tavčarjevi ulici, Planina III, lokal z Izložbo, 38 m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj. 022-33-00_31 aro POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: Kranj Center 75 m2/l, po 2400 DEM/m2 v obnovljenem dijaškem domu, c ca 300 m2 uporabnih površin 110.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, O22-33- 00 31871 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobita Zbilje 22. «061/611-07831131 Prodam 1200 lltersko kad za namakanje sadja. 064-258 31499 SLIKARSKO STOJALO novo, pro-dam za 12000 SIT Borut, 0731-250 Prodam prikolico za živino, kupim glasbeni center Grundig ali menjam za stolp. 057-977 31698 Prodam več novih sank. a736-269 Prodam božične smrekice. »242-686 ali 422-131 31633 PRIDELKI Prodamo: v Podljubeiju prodamo podkleteno hišo, zgoraj brunarica na parceli 1.600 m2, 150.000 DEM. K 3 KREN O 221-353_30664 V BRITOFU: prodamo zazidljivo parcelo 350 m2 po 80 DEM/ m2, v BITNJAH prodamo zazidljico parcelo 900 m2 po 60 DEM/m2. K 3 KERN 3 221-353_»ser V PREBAČEVEM: prodamo zazidljivo parcelo 616 m2 po 70 DEM /m2 v ŽABNICI (ŠUT NI) parcelo 2.100 m2 od tega 1.400 m2 zazidljivo. K 3 KERN O 221-353_mbm PRODAMO komfortno dvostano-vanjsko hišo s poslovnimi prostori v Kranju - MOŽEN KREDIT. MANDAT 022-44-77_31286 HIŠE KUPIMO: GORENJSKA starejšo hišo na manjši parceli in novejšo hišo v Kranju ali okolici. DOM NEPREMIČINE, Koroška, c 16, Kranj, 022-33-00 3i6ee TRŽIČ - BISTRICA - prodamo hišo na izredno lepi lokaciji - ugodno. VESNA 325-615_31257 Posredujemo pri NAKUPU, PRODAJI ODDAJANJU in NAJEMU hiš stanovanj in poslovnih prostorov. MANDAT O 22-44-77 31260 Posredujemo pri nakupu, prodaji, oddaji in najemu hiš, stanovanj in poslovnih prostorov. 0217-570 31512 Križe pri Tržiču prodamo hišo v 3. gr. na parceli 600 m2. KOŠNIK.s.p. 332- 061 31554 Bled - prodamo hišo z možnostjo posl. prostorov in hišo z apartmaji na parceli 1700 m2. KOŠNIK,s.p. 332- 061 31557 NAJEM HIŠE: na Bledu nudimo najem hiše s CK, telefonom, dva stanovanja, 3 mesečno predplačilo, cena 1500 DEM na mesec K 3 KERN, d.o.o., 0221-353 318&8 KUPUJEMO - PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj siees Blizu Preddvora prodamo vikend v gradnji. K 3 KERN Kranj, 221-353 Prodam KROMPIR za krmo. Podlo rezje 195. O730-627 31629 POSESTI PRODAMO v Medvodah prodamo pritlično hišo, cena 150.000 DEM, starejšo prenovljeno hišo v Stražišču za 180.000 DEM, hišo dvojček v Goricah za 150.000 DEM, v Pimičah prodamo visokopritlično hišo na parceli 700 m2, Lescah večjo poslovno hišo ob glavni cesti, v Zg. Bitnju visokopritlično hišo in 1.000 m2, v Dupljah prodamo 5 let staro hišo, cena 245.000 DEM, v račun vzamemo tudi stanovanje v šorlije-vem naselju. K3 KERN Kranj, »221- 353 27440 PRODAMO: v Kranju prodamo blizu kopališča novejšo hišo s prizidkom In 700 m2 sveta, v Kranju v bližini sodišča prodamo poslovno stanovanjsko hišo - dvojček, v Bitnjah 20 leta stara hiša, visokopritjična, en-onadstropna, vel. 10 m x 10 m, 780 m2 parcela, vsa oprema. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 28770 PRODAMO v Žireh ugodno hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 223-353 28771 Prodamo v bližini Cerklej zelo ugodno večjo pritlično hišo in ločen poslovni objekt na parceli 2800 m2, lokacija je sončna In mirna. K 3 KERN, Kranj. 221-353_30253 V Podkorenu prodamo zazidljivo PARCELO 2500 m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 30255 w Prodam zazidljivo PARCELO v Železnikih, naselje Dašnjica. »67- 746_31674 V Kranju - Prirnskovo prodamo mlajšo hišo 240 rr,2 manjša parcela z vrtom, mirna lokacija, CK, tel., garaža, cena 250.000 DEM. V Žirovnici prodamo enostanovanjsko hišo 123.5 m2, parcela 2260 mž na sončni legi, takoj vseijiva, cena 280.000 DEM. POSING.d.0.0., 061/ 126-23-14 (9-18. ure) si6W POLOVICO HIŠE - v Lescah (2000 m2 zemlje) in v Žireh (brez zemlje - za stanovanje) prodamo. MANDAT O 22-44-77_ PARCELE KUPIMO - GRADBENE: v okolici Kranja več parcel od 500-1000 m2 in ob vpadnicah parcele od 2000 do 10.000 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00_31667 HIŠE PRODAMO: Mojstrana lepo, novo, moderno grajeno hišo v mirni okolici; delno obnovljeno večjo hišo z vrtom; BLED visokopritlično enostanovanjsko hišo na parceli cca 500 m2, BEGUNJE - okolica obnovljeno hišo z lepim razgledom in vrtom; PODLUBNIK montažno, končno z iepim vrtom; BAŠEU nedokončano, moderno, novogradnjo na parceli 700 m2, PODBREZJE 1/2 dvojčka na parceli 500 m2, KOKRICA enostanovanjsko hišo na parceli 600 m2, HIŠE PRODAMO: KRANJ Prirnskovo 1/2 hiše z vrtom in garažo; nadomestno gradnjo na parceli 2500 m2, poslovno hišo s 50 m2 uporabne površine ob prometni vpadnici s parkirišči. DOM NEPREMIČINE. Kor-oška c. 16, 022-33-00_sisu V CENTRU večjo starejšo hišo s 200 m2 v etaži z garažo In pomožnimi prostori za 110.000 DEM; starejšo enostanovanjsko hišo z lokalom v mirni ulici. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj. 022-33-00 31689 PARCELE GRADBENE PRODAMO: Kranj Prirnskovo 2500 m2 ob cesti, Huje 1 parcelo po 600 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo, Podkoren 2000 m2 za gradnjo apartmajev, Lučine 2000 M3, Sr. Dobrava 500 m2. DOM NEPREMIČINE, Kor-oška c. 16, Kranj, 022-33-00 31972 VIKENDE PRODAMO: pod Krvavcem 700 m2 n.v. nedokončan vikend na parceli 3 ha -t- 1 ha gozda, MAKOLE pri Slov. Bistrici novejšo visokopritlično, opremljeno hišo na parceli 3000 m2 za 80.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 31673 C/l. SAVN A. SOL ARU 064/22-11-33 t-&-fVn.HMi|lf.l;lll PRIREDITVE Zabavamo vas na novoletnih in drugih zabavah. 0311-266 30*73 GLASBO za ohcet, obletnice, za-bave. nudi TRIO al! DUO. 0731-015 Prosta mesta za silvestrovanje v Portorožu. 0218-458 31507 Trio Jemc vam igra in vas zabava na ohcetih in v zaključenih družbah« 064/634-070 31581 Komisija za zbiranje podatkov o povojnih množičnih pobojih, za raziskavo povojnih procesov in drugih nepravilnosti pri Občinskem svetu občine Jesenice je na svoji seji dne 14.11.1995 sklenila, da javno objavi OBVESTILO V času po drugi svetovni vojni je takratna oblast žrtve razdelila na tiste, ki so vredne spomina in tiste, ki naj bodo pozabljene. Posledica tega je, da nekatere žrtve v matičnih evidencah še niso vpisane za mrtve. V Uradnem listu Republike Slovenije štev. 28/95 je bil objavljen Zakon o dopolnitvah Zakona o matičnih knjigah, ki omogoča, da lahko svojci umrlih oseb ne glede na stopnjo krvnega sorodstva in tudi svojci po svaštvu, v zelo poenostavljenem postopku, ki je oproščen plačila takse, pri Upravni enoti uredijo vpis v matično knjigo umrlih tiste osebe, ki so življenje izgubile neposredno po koncu II. svetovne vojne in tudi tiste osebe, ki so življenje izgubile med vojno in niso bile vpisane v matično knjigo umrlih. Predlagatelj za vpis mora predložiti dokaz, s katerim za verjetno izkaže, da je oseba, za katero zahteva vpis v matično knjigo, v resnici umrla. Kot dokaz se šteje: izjava stranke, pisna izjava priče, ustna izjava priče, podana na zapisnik ter listine, ali druga dokazna sredstva. člani Komisije so pripravljeni vsem zainteresiranim pomagati z nasveti oz. obvestili po telefonu štev. 81-040 interna 235. Jesenice, 14. decembra 1995 Predsednik komisije: Roman Savinšek, prof. GOSTIŠČE METKA - Posljublje. vas vabi NA SILVESTROVANJE. Informa-r 59-086! Igra 31641 cije in rezervacije na ' TRIO BELA KRAJINA POSLOVNI STIKI Sprejmem blago v komisijo. Bogata novoletna ponudba. »718-192 31524 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, »061/611-078 24837 Prodam opeko folc, kolo moško žensko, sekular žago. motor avto-matik. » 212-087 31052 Zelo ugodno prodam KOZOLEC Topler 7x16 m s 6 okni odlično ohranjen. O 061/773-356 31584 STAN. OPREMA Prodam OMARO za dnevno sobo. O 327-868 31502 Sedežno garnituro, otroški kavč, itison, mizico za v dnevno, prodam. O 55-358 31621 Prodam dekorativne zavese, posteljno pregrinjalo in športni otroški voziček. 0327-026 31522 Prodam ohranjen KAVČ, 2 fotelja, cena ugodna. »217-972 31613 LEKERO, d.o.o. Cesta na Rupo 45 KRANJ (KOKRICA) VELIKA IZBIRA IN AKCIJSKE CENE Kopalniškega pohištva Tel.: 064/245-124 in 245-125 Delovni čas: 8. - 19.; sobota 9.-12. ure - ŠPORT Ugodno prodam novo smučarsko VLEČNICO znamke Tomos. »211- 646 30615 ' Prodam SMUČI 120 cm, vezi Tvrolia. 2 para pancarjev št. 32 in 37. » 422- 190 31501 Prodam tekaške in terenske smuči in lep šah. «77-770 31539 STORITVE Izoliram cevi centralnega ogrevanja in hladilne sisteme. Registrirana obrt. » 061/485-360, zvečer! 21197 KAMIONSKI PREVOZ tovora - 3 t. »064/218-798_28673 SERVIS TV, HI-FI, in video naprav vseh proizvajalcev. Obveščamo vse svoje stranke, da imamo novo tel.štev.»324-698, Smledniška 80, odprto od 9.-17. ure. SE PRIPOROČAMO! 28898 ŠIVANJE po naročilu in popravila! »326-839 29723 Kakovost s katero je prijetno živeti! Pospravljamo pisarne, čistimo tapi-sone, itisone, stekla. Čistilni servis HRIBAR BLESK,d.o.o., Kranj, »331-431 29846 Popravilo In montaža TV ANTEN (dograditev A in MMTV). »215-146, 57-420 31094 Zelo kvalitetno izdelujem CINKANE SMETNJAKE več velikosti - močnejše izdelave. Prebačevo 32 a, Jenkole, »326-426 31208 SAT SISTEMI od 356 DEM, skupins-ki in vrtljivi sistemi. »719-014 31430 Montaža stopnih in stenskih oblog ter izvajanje drugih mizarskih del. » 43-098 31476 RAČUNOVODJA, s.p. z dolgoletno prakso, vodi o ugodni ceni knjigovodstvo, sestavlja zaključne račune In davčne napovedi. »721-808 sisir Prodamo na Jesenicah visokopritlično delno podkleteno hišo, parcela 700 m2. cena 180.000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o., »221-353 31550 Prodamo v Železnikih vrstno hišo v Rradnji, v Žirovnici prodamo pritlično Išo in 2000 m2, v Škofji Loki (Godešičl) prodamo nedokončano hišo in parecelo 1000 m2. K 3 KERN.d.o.o., »221-353 31661 V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z gradbenim dovoljenjem, v Šenčurju prodamo zazidljivo parcelo 730 m2 po 50 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, 221-353_31868 V Ljubnem prodamo VIKEND na parceli 1000 m2 sveta. K 3 KERN Kranj. 221-353 31656 kozmetika m Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka letence 4a ©064/46-369 n<5^a obraza In de kol tej a klasična masaža llm-fna »drenaža cX epi la olj a ped i kura SERVIS gospodinjskih aparatov - če Satelitski sistemi vrtljivi ali fiksni že zamrzovalna skrinja pušča vodo. od 350 DEM z montažo. 0 061/841-Pokličite 0 332-053 30437 140 31563 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTE- Stare predale zamenjamo z novimi DILNIK, popravimo hitro in strokov- Plum predali tiho tekoče zapiranje. no! »331-450_30677 s 43-553 31667 AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA JAKSA VAM NUDI PREVOZ IN POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL. PO DOGOVORU VAŠE VOZILO TUDI ODKUPIMO! »064/241-168 RADIO 104.5 A ||H 105.9 107.3 V IIIII/ 107.5 OGNJIŠČE tel. 152 11-26 fix. 152-13 62 PRCftOCISCC DCIFI L . Tli. astrologija, vedeževanje, i razlaganje sanj, I izračunavanje srečnih » številk za igre na srečo mi* Nudimo strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjig. »222-754 AJK 3166* Sposojam ozvočenje in ozvočujem manjše pririditve ( odprtje trgovin, razstav, lokalov). » 064/622-725 Ročna masaža, ročna limfna drenaža, nega obraza, solarij. Ribno, »741-321_31619 SERVIS oljnih gorinikov, avtomatike, montaža, meritve. BETA-S,d.o.o., tel., fax »874-059 31638 Sprejmemo nova naroČila za vodenje poslovnih knjig. »212-108 ali 241-301 31846 Računalnik AMIGA 1200, s hard discom 85 MB, barvnim stereo monitorjem in cca 300 disketami ter profesionalni DETEKTOR KOVIN, prodam m 0609-621-912 KOMBI PREVOZI tovora, ali mob : 0609/631-776 r223-420 31817 Montaža oljnih gorilcev in apeljava avtomatike za centralno ogrevanje, meritve, servis. ESA, 327-319 3i52e SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, bojlerjev, štedilnikov, sesalcev... »242-037_31531 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. »331-199_31549 SERVIS ORODJA Hilti, Bosch, Aeg, Iskra, B&D, makita, Metabo. Naklo, Pivka 20, 047-490_ 3i56i Previtje - popravila rotorjev, eiektro-motorjev, hladilne tehnike, gosp.aparatov. Naklo, Pivka 20, »47-490_31662 VODOVODNE INSTALACIJE hitro in Bo konkurenčnih cenah, priključek 25 EM. KOŠNIK.s.p. 332-061 3i5se Prevozi blaga s kombijem, lahko redno. «57-827 31558 RAČUNOVODSTVO KNJIGOVODSTVO za mala podjetja in samostojne podjetnike Strokovno, ažurno in diskretno! Informacije po tel.: 064 47-831 vsak delavnik od 6.00 do 8.00 STANOVANJA Oddamo v najem 3 ss v šoriijevem naselju. »331-397 31511 "Recept za to čudovito mešanico zelišč so našli po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To je odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas - v prodaji je te 6. natis! Maria Treben Zdravje iz ^Božje td<@rne Nasveti in izkušnje i zdravilnimi zelišči Knjiga je uspešnica stoletja, prevedena že v 19 jezikov, prodanih pa je več kot 8 milijonov izvodov. V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, slabokrvnosti, glivic, različnih zločestih obolenj ... Knjiga je v trdi vezavi, zelo primerna za darilo. Cena knjige je še vedno samo 2.640 SIT! Možnost plačila tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige. Nagradno žrebanje: med našimi naročniki bomo izžrebali 5 lepih praktičnih daril in 3 nagradna 5 • dnevna potovanja z avtobusom v RIM. NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2.640 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih Ime in priimek:................................ Ulica in hišna št................................ Kraj in poštna št................................ Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 -- ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA V MESTNI OBČINI KRANJ • BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI V ZVEZI Z VARČEVANJEM Z ENERGIJO • VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 15. DO 18. URE V SOBI ŠT. 144 MESTNE OBČINE KRANJ • PRIJAVA OBISKA VSAK DAN PO TEL ŠT. 373-161 Prodamo Tržič 2 sobno stanovanje 48 m2 v bloku, z opremo 65000 DEM, prepis takoj. K 3 KERN Kranj. 221-353 30247 Prodamo stanovanja: 3 sobno 79 m2 na Planini 2, 3 sobno 89 m2 na Planini 2, 4 sobno 90 m2 v pritličju na Planini 3. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353_28766 Prodamo: Kranj 1,5 sobno 53 m2 na Planini 3 v 7. nadstropju z opremo, 3 sobno stanovanje 74 m2 v pritličju prodamo po 950 DEM/m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 »249 VLEČNE KLJUKE- izdelava in montaža. DROLE » 0609/639-308 aioee V Radovljici oddam opremljeno 2,5 sobno STANOVANJE. »725-319 ODDAMO - 2 sobno, 3 sobno in 4 sobno stanovanje v Kranju. MANDAT » 22-44-77 312« Posredujemo pri NAKUPU, PRODAJI ODDAJANJU in NAJEMU hiš, stanovanj, poslovnih prostorov. MANDAT » 22-44-77_3125» Oddam 2 sobi, neopremljeni s CK. »327-649 31487 Prodamo Kranj 3 sobno 79 m2 na Planini II, 4 sobno 90 m2 v pritličju na Planini I. K 3 KERN, Kranj, 22-353 STANOVANJA ODDAMO: BRNIK 2ss v hiši samo poslovnežem, 500 DEM/mes., Zapuže 3ss v hiši za 2 osebi, 600 DEM/mes. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 31674 VARSTVO Iščemo osebo za varstvo 6 mesečne deklice, zaželjeno je da imate smisel za otroke in nekaj izkušenj pri varstvu. Varstvo bi potrebovali na našem domu v okolici Tržiča, ponavadi v dopoldanskem času. Plačilo po dogovoru. »57-258 314*5 VOZILA DELI CITROEN - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. 0064/692- 194 30461 Prodam Z 101 za dele, izredno ugodno, Kupim školjko za Jugo 55 , gotovina. 9 801-545 31475 Poceni prodam izpušni lonec in cev za GOLF 1. »52-115 sum Prtljažnik za OPEL ASTRA. 5 v, kupim. »624-385 31509 Prodam 4 platišča za GOLF II. »328-270 sisao ► ►► VOZNIKI POZOR! «< Priporočamo vam najkvalitetnejšo zaščito vozil pred soljo -kanadsko olje KROWN. Prodre v vse spoje na vozilu, ter prepreči in zaustavi tudi že začeto rjavenje. Delo opravimo v dobri uri, cena za osebno vozilo 90 DEM v SIT. Možnost uporabe tudi za tovorna vozila, stroje, orodje, orožje. Informacije in naročila: TRI KRONE, d.o.o, Godešič 53, Škofja Loka, tel.: 064/631-487 » * AKCIJA * * SATELITSKI"" SISTEMI Amstrad, Pacc, Echostar cca 30 TV IN 45 RADIJSKIH POSTAJ Z MONTAŽO ŽE OD 519 DEM *DEKODERJI, KARTICE ZA FILMNET* •VRTLJIVI SISTEMI (70 TV + 70 RAD.)* •obročno odplačilo* SAT - VRHOVNIK ŠK. LOKA, GODEŠIČ 125 TEL.: 064 633-425 V škofji Loki na Trati prodam 1 ss 37m2 za 48000 DEM. V Kranju kupim 2 ss. »634-690 sisao Lesce prodamo 2 ss 57 m2 In 1 ss 48 m2 1/2 hiše-. 2000 m2 zemljišča. Košnik.s.p., 332-061 31555 V Škofji Loki kupimo en osobno in dvosobno STANOVANJE z vsemi priključki do 75000 DEM, v Radovljici, lescah, Kranju kupimo enosobno In dvosobno stanovanje. POS-ING,d.o.o., »126-20-13 od 9-18. ure 31678 STANOVANJ PRODAMO: v Kranju Planina I. dvoinpolsobno komfortno 76 m2 96000 DEM, 2 ss 63 m2 91000 DEM, takoj vseljivo, Planina II 2,5 71 m2 95000 DEM. VODOVODNI STOLP 2,5 sobno 63 m2, s CK, tel, 79000 DEM. Kranj center 2,5 82 m2 850 DEM/m2, klasično ogrevanje, takoj vseljivo. V Škofji Loki dvosbob-no s kabinetom in poslovnim prostorom 115 m2. 1000 DEM/m2 v centru trosobno 75 m2 z atrijem 99000 DEM. POSING. d.o.o.. 061/ 126-23114, 9-81. ure_31679 Nujno najamemo 2 ss v Krwqnju, oddamo 2 ss v Šenčurju in 3 ss v Zapužah. Robsus d.o.o. »324-165 31593_ 2 sobno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču kupim. Najrajre v pritličju. »53-862 31620 Najamem STANOVANJE v Škofji Loki. «634-793_3imo Prodamo na Bledu (Alpski bloki) 1 sobno 45 m2 v 5. nadstropju po 1700 DEM/m2 in 2 sobno 60 m2 v I. nad., K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 31649_ STANOVANJA PRODAMO: KRANJ šorlijevo nas. 2 ss, 56 m2, novo, CK, 90.000 DEM, Planina II 2.5 s/l., 68 m2, 1200 DEM/m2, 1 ss 37 m2, novo, 60.000 DEM, CENTER novo, lepo 1,5 s, 45 m2/ll, 1550 DEM/m2, 2 ss/VII, 60 m2, obnovljeno, CK, 1400 DEM/m2; RADOVLJICA 1 sobno Brislično, brez CK 38 m2. 49000 EM z opremo. PREDDVOR 1 ss, 45 m2/pritJ, brez balkona, CK, tel., SAT, 70.000 DEM, BLED 3 ss/l. 60 m2. velik balkon, 135000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 31664 STANOVANJA KUPIMO: Kranj kupimo garsonjero in 3 ss v pritličju. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 31665 VOZILA Odkup in prodaja vozil in prepis. ADRIA AVTO, Partizanska c, šk. Loka, »634-148, 0609/632-577 29106 Avtomobilisti, akumulatorje Vesna, Topla, ATSA, najceneje lahko kupite v AGROIZBIRI Čirče. Primer: 12 V 50 Ah že za 4990 SIT. Nudimo brezplačno montažo, dveletno garancijo, plačilo s čeki. »324-802 29343 KARAMBOLIRANO VOZILO ALI VOZILO V OKVARI TAKOJ ODKU-PIMIB 061/12-73-856 ali 0609/61- 44-84 29706 VIDIC.d.o.o. - ODKUP in PRODAJA vozil, ter prenos lastništva. »064/ 325-981 31074 Nujno prodam BMW 316, letnik 1986, dobro ohranjen, z veliko dodatne opreme, cena po dogovoru. »82-219, 861-763 31079 Prodaja - odkup rabljenih vozil. »323-298, 331-214_31100 Prodam BMW 316, letnik 1988, kovinsko sive barve, 2 vrata, M podvozje, prvi lastnik, realnih 80000 km, ugodno. » 714-024 31477 Prodam R 18, letniR 1985. 31484 r 50-274 Prodam R 4, letnik 1984, obnovljen, reg. še pol leta. »57-026 31491 FIAT REGATA 100 SIE, lepo ohran-jen, prodam. »714-237_31492 R 18 TU, letnik 1985, prodam. »66-649 31498 mM * \\IO-,ndii>-AHm-mol)ih ceste. Dokler pa cesta ni dokončno urejena, so ti kamni zelo Komembni za varnost voznikov, larsikoga so doslej obvarovali, da ni zdrsnil čez rob. Že novembra je na proteste iz KS reagiral tudi župan in posredoval pri odgovornih na CP Kranj. Odziva pa ni bilo, zato so 3. decembra z dopisom zahtevali pisne odgovore, ki pa jih do Id. decembra še niso dobili. Tudi do predlaganega srečanja še ni prišlo. Zdaj Lučencani s predsednico KS zahtevajo srečanje s CP Kranj in županom občine Gor* enja vas-Poljane in zagotovilo, da se bodo vozili po bolj varni cesti, kot je zdaj. Le tako bodo laho plačevali državi davke in prispevke. Kar pa zadeva bližnje volitve, že sedaj vedo, da bodo spet slišali polno obljub hi zagotovil, da bo cesta Gor* enja vas - Lučine urejena. Po končanih volitvah pa... pozabi* jeni od države. • A. Žalar AKCIJA televizije TELE-TV Kranj in GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje - KAMERA PRESENEČENJA KUPON: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:_ Naslov:_ Predlagatelj: Ime in priimek: Naslov:_ Kontaktni telefon: Opis presenečenja;. Kupone pošljite na naslov: TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Ul. Nikole Tesle 2, 64000 Kranj ali Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj z oznako "KAMERA PRESENEČENJA". RADIO oanj 91.3 FH STEREO PROGRAM VAŠIH SANJ NA RADIU KRANJ RADIO