Eatoližk
Ust.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. GO kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 ¿rld. 00 kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. začetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan p«Rpj-
V Ijubljani 27. svečana 1880.
List 9.
Posvečuj dan Gospodovi11
(Dalje.)
2. Sveta vera nam kaže še drugo stvarjenje. Bog Oče nas je vstvaril, to nas uči sveta vera; mi pa tudi verujemo, da nas je Sin Božji odrešil od večnega pogubljenja — Sin Božji, po katerem Bog Oče ni le vsega vstvaril (Jan. 1, 3.), temveč vse novo naredil. (Skriv. raz. 21, 5.) Pervi dan v" tednu, tedaj nedelja je bila, ko je Jezus, naš Zveličar, iz lastne moči od smerti vstal. S svojim častitim vstajenjem je naše odrešenje doveršil in novo duhovno vstvarjenje dokončal. Vsaka nedelja nas, ki smo odrešeni, opominja na Jezusa Kristusa, Sina Božjega, ki nas je rešil večne smerti; opominja nas, ki smo duhovno prerojeni, na Njega, ki nas je prestvaril v novo stvar. Prav primčrno in pomenljivo imenujemo zato nedeljo: Gospodov dan. In tega dneva ne k časti in ne po volji Tistega obračati in preživeti, kateri nam ga je dal — kaj se pač to pravi? To se pravi: neverno in brezbožno zaničevati ali vsaj lahkomiseljno pozabiti, kaj bi bilo z nami, ako bi ne bil naš Izveličar se rodil, umeri in od mertvih vstal. To se pravi: neverno zaničevati ali vsaj lahkih misel pozabiti vso ljubezen, ki jo je naš Odrešenik nam skazoval, vse zveličavne nauke, ki jih je On nas učil, naj lepše izglede čednosti, ki so lepšale Njegovo življenje, in vse milosti, ki jih v vsej obilnosti nam deli. To se pravi: ne verovati in brezbožno zaničevati ali vsaj lahkomiseljno pozabiti resnico: „da v nikomur drugem ni zveličanja in da pod nebom nobeno drugo ime ljudem ni dano, v katerem bi mi mogli zveličani biti, kakor ime Jezus Kristus." (Dj. ap. 4,12.) In sedaj, o kristjan, ki se po Kristusu tako imenuješ, in ki včasih tudi še za katoličana veljati hočeš, razsodi, res da, presodi sam, kako se obnašaš na dan svojega Gospoda in Odrešenika. Glej! Po njegovem naročilu ti tvoji dušni pastirji oznanujejo Njegovo Božjo besedo, ti Njegove večne resnice, po katerih so paganski modrijani hrepeneli, živo v serce polagajo; pa tvoje serce in tvoje uho je daleč od njih. Rad bi te milost-Ijivo sprejel, rad bi ti tvoje grehe in njih kazni odpustil, rad bi ti nemirno vest potolažil; pa ravno Gospodove dni si bolj kot druge krati ves vtopljen v posvetne veselice, zato ne maraš in ne čuješ, kako te Gospod v svoji milosti kliče in išče. Za vesoljni svet — tudi za te — ponavlja nekervavo daritev svete maše, ljubeznjivo te vati k svoji mizi, da bi vžil angeljsko jed in kruh
nebeški; pa ti se izgovarjaš, kakor so se izgovarjali oni povabljeni v evangelju, rekoč: „Pristavo sem kupil in moram iti jo ogledat" — ali: „Vole sem kupil in grem jih poskusit;4' ali: „Oženil sem se, toraj ne morem priti — ne zameri mi." (Luk. 14, 18—20.) Vendar tako puhli izgovori ne bodo pred tvojim Odrešenikom obveljali, s hišnim gospodarjem v evangelju ti poreče: „Taki moje večerje ne bodo okusili." (Luk. 14, 24.)
Pa omikani ljudje naših časov se dandanes drugač izgovarjajo, morebiti bode Jezus Kristus te izgovore vgodniši sprejel? Tu se nekdo izgovarja, rekoč: Jan molim in Boga počastim tam zunaj pod milim nebom, v prekrasnem svetišču prelepe narave, tu navdušujejo moje serce vse druge misli in vsi drugi občutki, kakor tam v oni tesni, borni cerkvici. S tem se misliš izgovarjati, vendar povej očitno in pošteno, ali res tako misliš, kakor se izgovaijaš? Ni tebi toliko mar občudovati krasno naravo in zbujati v sebi pobožne misli in čutila, veliko bolj se veseliš, če na divjem lovu puške pokajo in psi lajajo.
In vprašajmo vendar: Ali človek s samimi pobožnimi občutki, Če bi jih tudi res imel, mar že pokaže svojo pokorščino, ki jo je dolžan zapovedima: „Posvečuj praznik" in „Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih spodobno in pobožno pri sveti mašir"
Pa še nekaj druzega je, za česar voljo marsikateri nič ne marajo, da bi Gospodov dan posvečevali. Pravijo namreč: Celi teden sem se trudil, treba mi je pač tudi en dan, da se oddahnem in odpočijem. Preljubi moj kristjan, da se oddahneš in odpočiješ ta dan, noče tudi ljubi Bog; ravno zato odločil ti je ta dan. Glej! po Božji volji odloži se ti tvoj križ ta dan; položiti ga smeš na altar; med tem pa da ti moliš, odleglo ti bode in postalo ložej, s novo močjo bodeš svoj križ vzel na-sč ter ga nosil skoz celi teden v imenu Božjem, po izgledu Jezusovem, ki je nesel težki križ. In koliko prostega Časa se nam tudi ob nedeljah in praznikih pusti, da ga nam ni treba prebiti v cerkvi? Zapomnimo si: to nam ne prinese odpočitka, kar od Boga nas odvračuje; kajti naše serce nima pokoja, dokler ga v Bogu ne najde. Nedelja, katere nismo posvečevali, temveč pregrešno preživeli, nam nikakor ne daje pravega odpočitka, ampak dan, na kateri smo se pogostoma spominjali na Boga vsegapričujočega. Poželuj si še toliko praznikov in napravi si pri svoji lenobi še toliko praznikov, pravega odpočitka, sebi v prid, našel ne boš. Posvečevati praznik smo dolžni nafemu Odrešeniku; kajti On ga
je nam sadobil ■ svojo drago kervjo — kar mi Njemu damo sato, stokrat On nam poverne.
(Konec sledi.)
Mimkm zamore fioifée Mtéf
Kdor premišljuje premnoge človeške zmote, zani-karnosti in tudi prestrašne, grozovite pregrehe, ki se godijo dan na dan; ni čudo, ako začne prasati in preiskovati, kaj bi bilo početi, da bi bilo bolje, kje so po-močki, da bi se zagrešenemu svetu kviško pomagalo? Le škoda, da premnogi, če tudi res dobro želč, pa ne išejo pomoči tam, kjer se v resnici in edino zamore najti.
Prišla nam je v roke brošura: „Wie kann es besser werden? oder die glückliche Gemeinde zu Friedeosthal", od dr. Fr. Jož. Ennemoser-ja. Ta pisavec s svojim „Friedensthalom" hoče kazati in učiti, kako naj se „družine in srenje, torej tudi okrajine, dežele, der-žave vravnavajo, da bodo srečne". Mož meni, da njegovi navodi so zmožni rešiti vprašanje: „kako zamore bolje biti".
Ne more se tajiti, da on res želi, naj bi bilo bolje, naj bi se Človeštvo boljšalo; vendar pot, po kteri on meni, da bi se to moglo doseči, ni vse skozi prava, zato je tudi namen nedosegljiv po tej poti, ki jo on kaže.
Kam on mčri s svojim „Mirodolom", je precej pokazal s stavkom, da tam se ie ljudska šola iz šole za eno samo vero povzdignila do splošne šole za katoličane, protestante in jude skupaj. V njegovem Mirodolu, pravi, so pravi, naj blagši ljudje: „Menschen im edelsten Sinne des Wortes". Toda zgodovina in skušnja vsih časov kaže, in vera uči, da naj blagši ljudje niso iz Ennemoserjeve šole, ki hoče malim v začetku pravo vero zamolčati, da bi se otroci poprej z versko vnémar-nostjo napasli, ampak iz tacih, kjer se uči po nauku in izgledu Jezusovem, ki ni le odrašenih za aposteljne k sebi klical, ampak precej tudi male, ter jih je blagoslavljal in gotovo tudi učil pravega Boga poznati. Naj boljši in blagši ljudje so od tam, kjer matere že v zibelki križ delajo nad otročiči in jih precej, da le spregovoriti znajo, učijo križ delati ter povedati: „Koliko je Bogov? Kdo te je stvaril, — odrešil, — posvetil? Šest resnic" i. t. d., in ki potem vedno po Jezusovem nauku živč.
Tudi Ennemoser nekaj govori, da mali molijo v njegovi mirodolski ,,šoli-mešanici", pa kakošna more biti ta molitev? Taka, kakoršna je njegova šola, namreč, da bode dobra za katoličane, luterane in jude skupaj! Kako je to mogoče? Ennemoser goreče govori zoper pregrehe, molči pa o pravih pomočkih, ki jih je Jezus vstanovil za čedno življenje.
Kakošen ima začetni veroznanski nauk biti, je jasno povedal (str. 29 in drugod): „In der Religion gewinnen sie jene aligemein erforderlichen Vorkenntnisse, um auf dieselben nach und nach bauen zu können, sogenannte Vorbegriffe, vorzugsweise aus der Natur und dem Leben geschöpft" Tedaj ne posebno is razodenja božjega, ampak iz natore in iz življenja posebno naj bi se zajemale potrebne pripravliavne znanja za kerianski nauk ?! Dalje pravi: „Sie erhalten von dem Lehrer einen Religionsunterricht nach allgemeinen moralischen Grundsätzen; ein Unterricht nach einem besonderen Glaubensbekenntnisse (konfessioneller Unterricht) wird hier von Geistlichen nicht ertheilt!"... Tedaj ne katehet, ampak posvetni učiteli (ne mara tudi jud, luteran) naj bi učil katoliške otroke keršanski nauk, in ne terdno v katoliškem pomenu, ampak po splošnih
nravnih načelih, neke nrave, kije sa vsako verstvo dobra, bi se imeli otroci učiti. Kakošna je ta nrava, ie nova šola prinesla že obilno izgledov. Ne le pri malin, ampak tudi pri večih v srednjih šolah se večkrat pritožujejo, da kak brezversk učenik to podira, kar katenet poprej ali pozneje uči. Še le potlej, ko bi se s tako mešanico in v tovaršiji z'drugoverskimi otroci v katoliških malih vkoreninila vnémarnost do lastne prave vere, — potlej še le naj bi se katoliškemu katehetu „milostno" dopustilo, da jih smé v pravi veri podučevati! Lepa pot — v brezvérstvo!
Na str. 39 pripoveduje, kako učitelj otrokom od 6—8. leta razlaga stvarjenje po Mojzesovih spisih v zvezi z novimi preiskavami (Kakošnimi?). „Der Gang (der Erklärung) war nach der mosaischen Urkunde in Verbindung mit den neueren Forschungen." Lep nauk! In na tako podlago naj potlej stavi katehet svoj keršanski nauk!
Vsak lahko vidi in spozná, da tako počenjanje je narobe-svet Pustite dolžni vpliv do izreje mladine Kristusovi Cerkvi, učijo naj verski nauk oni, ktere je Jezus za to postavil, in sicer precej v pervi mladosti, vi pa jih podpirajte vse skozi, skerbite za strah pred Božjimi zapovedmi in bodite vi višji sami pravi verniki v vsem djanji in resnici: potlej še le se smemo nadjati, da bo bolje. Ako pa se bode nadalje tako mešalo, kakor se zdaj že več lét skoro po vsem svetu, zlasti po Evropi; je gotovo, da bolje biti ne more in ne bode, ker iz slabega semena ne more dober sad prirasti in do-zoreti.
Sveto JDetinztro.
(Dalje.)
IV. Zavetniki in varhi sv. Detinstva.
Dete Jezušek samo je poseben zavetnik ali varh sv. Detinstva.
Perve verste pomočnica ali patrona je presv. Marija Devica.
Druge verste pomočniki so: sveti angeli varhi,sv. Jožef, sv. Frančišk Ksaverijan, in sv. Vincencij Pavijan.
Opomba.
Še marsikaj o vravnavi sv. Detinstva bodo prinesle nadaljevanja teh bukvic, ki upamo, da ne bode dolgo, ko zopet na dan pridejo. Zdaj pa moramo dragim udom in deležnikom še nekoliko povedati iz poslednjih misijonskih naznanil sv. Detinstva.
Kratke naznanila iz misijonov sv. Detinstva.
Veste, ljubi otroci, zarad greha prihajajo na svet hude šibe Božje. Ravno po tistih deželah, koder pogani s svojimi lastnimi otročiči tako gerdo delajo, je že nekaj lčt tako strašna lakota, da ljudje lakote mer j 6. Večkrat tudi — str&h in groza je povedati — človek človeško meso jč! Taka lakota je n. pr. po azijanskih deželah Anamskih in po vzhodnji Indiji.
Iz Anamskega poroča častiti katoliški misijonar Cambelbeke 4. sušca 1879 tako le: Za tem, ko^ je gospodovala lakota po misijonih indijanskih, kineških in afrikanskih, je versta prišla na nas. Vse groze stradanja moramo terpeti. Bogu samemu je znano, koliko jih je izstradanih pomerlo in iih še dan na dan umira za lakoto... Po mestih in vasčh imamo pred očmi množice lačnih, ki so samo še s kakimi capami ogernjeni; po cestah ležč merliči, ki so lakote omagali. Naše hiše so vedno polne od kupov nesrečnih. Ali žali nam, da je nemogoče vsim pomagati.
Iz južnega Tong-King-a pišejo škof Krok (Croe) 19. sušca lanskega leta: Y začetku tega mesca je še malo število kristjanov umerlo lakote, zdaj pa so vsi t pomanjkanji in mi s svojimi pomočki smo pri kraji. Berači, ki nas oblegajo, si ie ne upsjo aas prositi riža; prosijo le malo otrobov, ki se sicer svinjam dajejo. Izmed 70 tisuč kristjanov jih je 50 tisuč v taki naj hujši revšini... Ceste in tergi so napolnjeni z raerliči, in ni ga, da bi na to mislil jih preč spraviti... Vse naše zaloge so izpraznjene in lakota se še vedno razširja.
Ravno ta škof naznanjajo 25. mal. travna 1879 med drugim: da tisuče lačnih grudi zeliša ob potih in po polji. Kristjanov je umerlo čez 700 za lakoto; kakih 200 je šlo iz dežele, ne vé se — kam so šli, naj berže da umret. — Še več jih žuga kolera pokončati. Pa s kristjani je vendar še boljše; poganov je po razmeri desetkrat več umerlo. Ceste so obsejane z njiii trupli in le-te ostajajo velikrat po več dni nepokopaiie. Zares prečudno nagnjenje za sprejemanje svete vere je tega nasledek. V 33 vaséh je bilo takrat že 3297 na novo spreobernjenih, kakor omenjeni škof pišejo. Ali ni to znamnje, da tudi pogani dobro čutijo, kje je resnica, pa je nočejo iskati in ne sprejeti, dokler se jim dobro godi? Ali ni tudi med kristjani večkrat taka? O vést, vést: treba jo je poslušati tudi v srečnih dnevih, če ne, pridejo strašne šibe.
Škof cenijo, da samo v tistem kraju bi se nad 10.000 poganov kar precej spreobernilo, ako bi jim mogli dati učenikov in nekoliko pomoči. Tudi druge-krati sovražni mandarini (veliki deržavci služabniki) se zdaj misijonarjem nič ne ustavljajo. Zato med naj večim terpljenjem, sredi med lakoto in kolero misijonarji hvalijo Boga, ki je njihovim poprešnjim preganjavcem in trinogom oči odperl in jih zaaj kristjanom brate dela.
Iz Bettic v vzhodnji Indiji naznanuje prednica katoliških redovnic, da tam od vel. serpana 1878 do 5. vel. travna 1879 ni bilo kapljice dežja, ro vsi Indiji vročina vse sadeže požiga. Že tretje leto je nadloga velika.
Tudi iz raznih kineških okrajin misijonarji naznanjajo žalostne reči. Tam so za lakoti pritisnile po mnozih krajih povodnji.
Častiti P. Edmund Hager v Solnogradu te grozo-vitosti bolj obširno naznanujejo avstrijanskim otročičem (v 1. zvezku: Jahrbücher des Werkes der hl. Kindheit Jesu 1880), in pokern pristavljajo blizo to-le:
Vi ljubi otroci in mladi ljudje bodete pač gotovo imeli sočutje in usmiljenje pri toliki revšini, in bote to tudi v djanji kazali. Boaete namreč le še toliko goreč-niše molili, in kar premorete, tudi z darovi pomagali. Danes bote zopet sklenili, nobenega solda ne dati za sladkarije in druge nevredne in nečimurne reči. Ako bi se tedaj izmislili in bi vam prišla slast n. pr. kupiti si sladkarijo, ali kaj druzega zgoli za nečimernost, ali celó tobak puhati; spominjajte se: „Oh, toliko jih je, ki terpé grozno lakoto, celó umirajo izstradani, ako jim nihče ne pomaga! Kako, ali jaz bi bil pa merzel in neobčutljiv do teh nesrečnih? Ali bom za prazne reči denar metal, ko uni terpé naj veče pomanjkanje?! To bi bilo prav gerdo in neusmiljeno od mene in silo zo-perno ljubemu Zveličarju. Rajši hočem soldov prihraniti, z njimi pomagati lačnim revežem, in posebej tudi stradajočim otročičem in odrašenim na Jutrovem. Potem bo tudi Jezus meni usmiljen, ki je rekel: „Bodite usmiljeni, in bote usmiljenje dosegli."
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Is Ljubljane. (Zastran slovenskih eolskih bukev.) Odsihmal, kakor kaže, bode slovenščina polagoma dosegala svoje pravice tudi v šolah, česar že davno, davno pričakujemo. Nasvet o vvedenji slovenskega jezika v srednje šole je v odseku sprejet. Gotovo bo tudi v zbornici. Pridjan je pa pristavek, da sprejme naj se slovenščina v šole: „kolikor dopušajo pričujoči pripomočki". To bode gotovo spodbudek za pripravljanje potrebnih šolskih bukev. In pri tem bodi opomnjeno, da naj se izdelovavci tacih bukev varujejo nove zmote, ki se sicer zdaj že povsod pobija, namreč kače liberalizma, prostomišljaštva. Poslednje čase je liberalisem knjige za mladino s strupom napolnoval, kar je le mogel, hvalisal Lutra, protestanštvo, lagal, da je groza, kato-ličanstvc černil, kjer in kelikor je mogel itd. itd. Povodnji tacih bukev so se iz Pruskega vsi Io vale v druge dežele in kvarilo se% je, kar koli se je dalo. Na Ruskem, Nemškem, Laškem, Španjskem se z napadi na vladarje in občinski red strahotno kaže strupeni sad liberalizma. Sostavljavci šolskih bukev! Skerbite toraj za poštenost naše mladine, ne jemljite brezverske tvarine in spod-kopljivega strupa v šolske bukve, imejte med drugim tudi ozir na to, da mladina dobiva stud pred razuzdanostjo, surovostjo, opojljivostjo, pretepi, poboji in ena-cimi gnjusobami. — Pomnite resnice: „Litera scripta manet" in da toraj Še čez veliko Ičt bodo Vaši spisi razširjali blagor ali pa nesrečo in prekletstvo med slovensko mladino.
Ix Goriškega. (Družba sv. Benedikta za duhovne za reševanje ubozih duš iz vic. U. T. [Besede do kranjskega duhovstva.]) Ta družba je zares v mnozih ozirih prav posebno času primčrna. Njena glavna naloga je, da družniki umerlim, ki so v vicah, naklonujejo naj veči pomoč, kar se dž. Partim enim certum est, nemini diutumius acriusque purgatorium instar e, quam sacerdoti, qui hac in terra ad singularem gradum perfectionis non se attolit. Duhoven ravno je po svojem neizbrisljivem znamnji naj lepši biser Zveličar je v, njegov stan kakor stan je naj viši stopinja presvitljenega človeštva. Ideo autem minima macula imperfectionis in eo cernitur et severissime corripitur.
Po drugi strani so duhovni dandanes skoraj povsod ubožni, in ne morejo a znatnimi vstanovami po smerti ss-se poskerbeti. Torej je družba za isdstno nasprotno pomoč gotovo delo previdnosti Božje, ki more s veseljem napolnjevati vse duhovne, qui saltern pauüulum re-cogitant, quam acerba sors eos expectet.
Z malo vlogo ae v družbi av. Benedikta dobi čiato nezmerna pomoč za čas naj hujši sile in zapušenosti.
Še le dve leti je, kar ta bratovšina živi, in ima že čes 400 udov in do 2200 sa. maš ae že v pervi verati opravi vaako leto sa umerle družnike. — Zares, sem ter tje kako av. mašo ima menda vaak duhoven proato v letu, da bi jo ssmogel opraviti v namen družbe sv. Benedikta sa uboge duše v vicah. Tu tedaj, pri misli na stan po smerti in kako so duhovni pogoato sapuaeni od svojcev, bi bilo psč truda vredno, listnici ali marki sa 5 novih ne prisanašati, ter k društvu priatopiti. Vodnik te družbe je P. Anselm Hohenegger O. S. B. v Lam bach-u na gornjem Avatrijanakem. Duhoven, ki k tej družbi priatopi, ai s mslo letno saveso ene ali ee-kterih sa. meš vatenovf toliko množino cbletnih dni, da že sdaj na vseki dan lets pride do 6 aa. maš, kterih ao po svoji smerti nej poglevitoise vdeležuje.
Zraven toge bi bilo čč. gg. priporočiti, nej bi ae po avoji smožnosti obilno naročevali na družbeni eaasik
„Benedikts-Stimtnen", ki j« ob enem tadi časnik it. R. Telesa io sa d oie t vicah sploh.
Za duhovne, ki nimajo aadosti mai, je to toliko ložej, ker vrednik tega lista, kakor sliiim, prav pogosto dobiva mase ter ves letnik aamore pošiljati duhovnom, ki po dve masi prevzamejo (ostanek se oberne sa poljuben dober osmeo, kakor ga nasnani). Dobivati se samore nsravnost na dom poslan, ali pa po polti sa 75 kr. Pisatelj teh verstic se nadja, daje močoo vstregel čč. gg. duhovnom, opomnivii jih drnibe, ki je tako vsina ta-nje. L. 1867 je bila vstanovljena v Angers u na Francoskem enaka duhovska bratoviioa pod varstvom sv. Jožefa, in v malo letih je imela ie 12.000 družnikov. V resnici, ie sicer tako goreči francoski duhovni so dobro sprevidili resnobo prihodnjega življenja, torej so se tudi resnobno poprijeli pomočka, ki jim v terpljenji očiševališa deli hladilo, tolažbo in naglo re-šeoje. K temu prelepemu isgledu ne vemo drusege, raaun da pristavimo: „Aspice et fac secundum exemplar!4'
Iz Adrijuopoli. {Šolske in verske zadeve.) Božja previdnost ie naš misijon zmiraj do zdaj varovala in nam je vselej obudila dobrotnikov, ki so nam pomagali, da smo tudi v naj težavniših okolišinah bili zmožni delo nadaljevati kljub brezštevnim oviram, katere so nas pogosto zadevale.
Najbolj mučni v nekem oziru so bili časi zadnje tri pretekle leta s svojimi smešnjavami in vojskinim hrupom, ki smo jih z Božjo pomočjo srečno prestali. V tem času nam velikrat ni bilo moč po Traciji ras-tresenih katoliških naselbin obiskovati. Tudi nismo mogli deljenja daril ob koncu šolskega leta obhajati tako slovesno, kakor je navadno druge leta, in kar je ravno tako za iolo pospešno, kakor služi tudi v Božjo čast
Se le to leto 10. vel. serpana smo samogli učencem darila deliti z nekoliko slovesnostjo, s glasbo, govori, igrokazi. Beuf-paša, veliki poglavar Drinopoljske okrajine, nam je skazal prijaznost ter nam je poslal vojaško godbo, da se je zvišala slovesnost, in nam je tudi obljubil, da še sam pride. Neprevidena okoliščina pa ga je zaderžala in sam je prišel drugi dan se izgovorit
V	pripravljenem prostoru za gledavce so perve sedeže zasedali: vojaški policijski glavar z več častniki, c. kr. avstrijsko-ogerski konzul, francoski konzul in mestni veljaki. Občinstva je bilo toliko, da ga je naše prostorno dvorišče komaj moglo obsegati. Naši dečki so igrali tri igre ; francosko : , J^a vanité punie" (kaznovana nečimernost), v treh djanjih ; bolgarsko : „Oddelek iz življenja svetega Aleša, po kardinalu Wisemanu prestavljena, — in turško: „Mali dimnikar", po Krištofu Šmidfu, prav vedrilna in podučna igra.
Velik del občinstva sicer ni razumel bolgarske igre; vendar so z naj zvestejši pazljivostjo spremljali predstavljanje sv. Aleša, in bilo je občinstvo močno ginjeno. Čveteroglasno petje nebeških duhov in prika-zanje angeia pred smertjo sv. Aleša je bilo v resnici tàko, da je moralo gledavce močno pretresti. Med posameznimi djanji so gojenci nemške, francoske in bolgarske poezije deklamovali. V bolgarskem jeziku so slasti manjši učenci občinstvo razveseljevali.
Vsled konečnih izpraševanj, ki so terpele tri tedne, in po razdeljenji daril je 20 gojencev prestopilo v pervi, 27 v drugi, 10 v tretji, in 10 v četerti gimnaz. razred. Ismed ten je dobilo 16 gojencev darila in 15 pohvalne diplome.
V	lanskem šolskem letu je bilo v naši napravi 131 gojencev; med temi 76 v notranji in 55 v sunanji šoli. Ismed teh bilo jih je 107 pri konečni skušnji.
Sedaj imamo 141 gojencev, to ie, 91 v notranji, 50 v sunanji šoli. Začetna šola ima 70 učencev, pervi gimnasijalni razred 25, drugi 28, tretji 11, in četerti 7.
Veliko veselje nam dela to, da pri naših notranjih gojencih se verski čut smiraj bolj vnema in pospešuje. Kasun že obstoječe bratovščine z imenom: „Maria Mater gratiae" (Marija mati milosti) za spoznanje poklica in vterjenje v njem se je letos vstanovila Še druga, s namenom, posebno častiti prdsveto Rešnje Telo; ta pobožnost je v jutrovskem obredu popolnoma sanemaijena. Le-t& bratovščina ima 54 udov, kateri po pravilih sver-stoma vsaki dan grejo presveto Rešnje Telo v cerkev molit
V	semenišču imamo 9 gojencev, katerih trije so preteklo šolsko leto svoj dveletni modroslovski tečaj doveršili, in so se začeli učiti bogoslovja. Šesteri drugi študirajo po raznih razredih v gimnaziji.
Zaradi pomanjkanja domačih duhovnov v deželi in iz druzih silnih vzrokov smo bili to leto primorani prav pogosto obhajati izhode v razne vasi, po kterih so katoliški prebivavci, in to opravilo ni zadevalo samo druzih duhovnov, ampak tudi mene.
V	naše veselje smemo pa reči, da unija (zedino-vanje s katoliško Cerkvijo) po nekoliko napreduje, kljub zaderžkom doma in tujim vplivom. Ako bi mi imeli sedaj zadosti pomočkov, da bi šole vstanovili, ter bi na svoje stroške (saj le za nekoliko lčt) učitelje postavljali po krajih, kodar so katoličani, bi unija narastla v številu svojih udov in potem bi se samogle šole samo vsderževati.
Imamo krajev, kjer ni stalnega duhovna, in vendar jim zamoremo v njihovih verskih potrebah s začasnimi misijonskimi obiskovanji gostreči. Na takih krajih bi vsta-novitev šole za unijo mnogo koristila, ker šola sprejema tudi otroke raskolnikov, kateri se slednjič sami in tudi starše spreobernejo k katoliški Cerkvi.
V	tem trenutku bi potrebovali štirnajst učiteljev. Akoravno brez pomočkov in le na Božjo previdnost se zanašajoči, smo poslali mladega moža, katerega smo za učiteljski stan pripravili, v Malko-Ternovo, kjer potrebo učitelja naj bolj čutijo; kajti ta vas je velika in sel6 oddaljena od Adrijanopola. V resnici mučno je za nas, da zaradi pomanjkanja pripomočkov ne moremo še učiteljem, katere smo sami odgojili službe dati, kateri bi vendar uniji tako veliko zamogli koristiti. Očitno so namreč sedaj v naših časih šole naj boljši pripomočki, da se ljudstvo v veri obderži in olikuje. To pa še bolj v taki deželi, kjer je razkolništvo skozi dve stoletji okoliščine prav težavne storilo.
(Konec prih.)
Pomladaniica.
Oj šmarnica cvetličica, Pomladi hčerka mala, Ti maja krasotičica Zmed cvetek vsih prezala!
Premično-krasen tvoj je cvet, Prijetne si vonjave, Te ljubi, hvali celi svet, Ti biserček dobrave!
Prelepo nosiš ti imč, Imč nebes Kraljice; Naj lepša cvetka si za mč, Nad vse si mi cvetlice.
Ko troje belo li&ce Nedolžno, krasno-milo, Nej todi moje serčioe Bres madežev bi bilo!
ffnrfprfffi.
Hymnus pro ealuto Papa«. *)
Ubi oapirt Eoolesiee — Roma — finis Petri viee, Gentis ibi convolantes Germen dicunt, consonantes: • Patrem nostrom Dens serve, Papam salva Leonem!
Septem colles illod carmen Salotant com laeto „amen", Et in sánete Urbe tote Gentium résonant vote: Petrem nostrum etc.
Résonant et regiones, s Goncinunt dum netiones; Sonant montes, cempi, mare, Áodentes et consonare Patrem nostrum etc.
Et tu turba Angeloram Can tu m comple bunc sonoras, Ut, qood nunc per orbem sonnt, Ipsum coelum interponat: Patrem nostrum etc.
Jos. A. àrûtêk, Cetbodr. Cap. Beginaehradec. Canónicas.
Podučna In tolaživa« dogodba sa ataröe in rednike, kateri imajo kakega rasoada-nega otroka.
Daleč doli v južnem morju na Markueaaikih otocih pridiguje goreč misijonar veselo oananilo mini. Kdor bi pa tega misijonarja bil poanai, ko je bil dedek, ne veijel bi, da samore ia tacega eanikarneža kak misijonar postati ; ker lete in leta ni bilo nič dobrega od njega upati. Imel je zmožnosti, pa jih je aakopaval; hodil je violo, pe se ni učil; zraven tega je bil pa ie prevzeten in vse to, kar je prevsetnosti pritaknjeno. Zato bi utegnilo meraikomu mično biti, keko je nai dobrotljivi Bog tega volka v jagnjiča prestveril. — Pri aadnji poskuinji, pri kateri je bil nai malopridnež veržen, se ie ajeail in je mislil, nčeniki so krivi tega, da mu je tolikrat spodletelo, ne pa on in njegova vnčmaroost Ni pa bil „pri volji" od učenikov terpeti teke krivice. Tedaj je todi on pomagal okna pobijati učeniltom in tudi učeniku verosnanstva. To se je popolnoma posrečilo; ali pobožnim staršem je kervevelo serce. Kej je bilo sačeti a nesrečnim otrokom? — Meti Božja je že večkrat pomagala ; todi zdaj aamore pomagati. Oče tedej se napoti v Spir (Speyer), prime sine aa roko in reče: „Bali v stolnico pred oltar Matere Božje; nji, usmiljeni Materi, te bom daroval, de nej aate poskerbi."
Molčč gre sin a njim in poklekne araven očeta. Ce je molil, ne včm; Oče pa je goreče molU, in Ijobi Materi Božji prav priserčno otroka svojege priporočal. Bilo je ne mestu, kjer je sveti Bernard tiste spomina
*) Is „Čssop. katol. dach.".
vredne besede pridjel k molitvi „Čeiene si Kralpee": „O olemens, o pia, o delcu Virgo María (o dofarotljiva, o namiljene, o sladka Devica Marija)!" Ne tem »nato pa ljuba Mati Božja osliteje ie daadanes tako rada nafto molitve in priporočila. Zato je tudi Ona očetu prevaela del skerbi aa sina, in obernila je vanj svojo milsste» očL Tiho in moléé ata oba ila od olterja; tiho inmoléft ee peljala domú; oče brea očitanja, sin bron keeeaia. Pa neka otožooet je sinu vea dar le sarco merila, ia pa tako, da je v svoji ishici na tla pokleknil, jokal ia aačel moliti. Kesenje in sklepi mu niso več asiré dokler ni iel — naj pervo k materi, in potem k očeta odp«-ftaeja prosit, ki ga je tudi prejel. Ni čodo, da so starii oatermeli, in ie bolj, ko jih je sin celó prosil, naj emé iti v samostan. — To pa sta morala oče in meti sopet moliti. — Kaj bode ia sina? Veliko denarja se je ia sanj potrosilo, in aastonj. In aopet hoče, da bi m nanj denar trosil; sni biti, najbolj gotovo zopet aastonj. Ohernili so se starši do presv. Seres Jesosovega, in to jim je svetovalo, naj dajo za sina tisoč goldinarjev in ga poiljejo v Belgijo v misijonsko hišo, da bode postal misijonar. Tako so starši storili, in glej, adaj je tisti sgabljeni otrok misijonar, in prinaša v daljne dežele v aveti evangelij mirú, a tem pa tud'" »otovo domž svoji družini nej bogatejši blagoslov Božji.
Starii in redniki, ki imate snabiti kakege malopridnega otroka, ne obupajte tedaj. Obernite ae a neomejenim ssupanjem do maternega Serca Marijnega. Ne odjenjajte, bodite stanovitni v prošnjah, darujte in poevetite Mariji svojege otroka, in prav gotovo bodete ie veselje in tolažbo doživeli ned njim. Ako bi imeli vsi spačeni otroci kako Moniko aa mater, v resnici hi bilo več Avguitinov in ne le en sem.
G>Moaat-ReeeaM.)
RaigM po »vet«.
lemžke Ia mmšb lihcraHsm Dolga kača petam
lese, pa alagoma ee daleč priplazi. „Katol. tist* tefti, kako se hoče tadi na Hervaikem vravnati, da hi otroci morali iti v šolo celo na pepelaico ia aa vernih dni dan. Omenjeni list k temu pristavlja: „Kdor poant pri nas iege, lepe iege dneva vernih duš, ko staro in mlado hiti na pokopaliie, ko vsakemu misel na večno življenje vso dušo preiinuje, ko skoro vsaka družina v skrivnostnem miru želi skupaj praznovati spomin aa svoje drage ranjce — ta bo komaj aameril očetu, materi, ako si ta dan domi priderži šolske otroke, morebiti sliko in podobo njega, kterega objokujejo. Ko nas že sama uusel na ta dan s verskim svetim občutkom napolnuje, neko prelepo nado in željo v nas budi — zakaj bi to prelepo cvetje naie duie že v mladosti zatirali? Čemu detetu kratiti, da si ne vtisne v dušo spomina, ki mu bode vse žive dni naj sveteji, ki mu bode v življenji brez dvoma prav dobro v korist teknil?" — Dalje list toži, da iamed peterih spoved na leto hočejo dvč odbiti pri mlmHinj ¡n pristavlja: samo je potreba še vstanoviti „brezvčrsko molitev, in bode se gotovo pospešil „versko-nravni" vzgoj mladine. Nadjamo se pa vendar, da do tega ne pride. Kakor so mnoge sedanje šolske vredbe pripihale ao nas z nemških krajev, tako bodo malo po malo zginile, sej tudi ondod je skor povsod pihnil že drugi veter.
Pač res; stari Olem je hitro spoznal, kam dervi šolsko liberalstvo, ko je bil ostreljen od „brezvercev". Najberže bodo tudi Rusu in njegovim čudnim dekliikim gimnazijam vsled poslednjih strahovitih napadov posvetila druga luč.
b lerimega ikri. Da novi ministri lažilibera-lismu ne bodo jermenov od čevljev odvesovali, je upati ie todi od tod, ker se liberalno in judovsko časništvo kremži in zoper novo ministerstvo tarna. Ne smemo obupati, da se saj po malem na bolje obrača in ne moremo tajiti, da se je saj nekoliko ie premaknilo. 18. t. m. sta Dila v zbornici predstavljena nova ministra Konrad Eibesfeld in Kriegsau, pri čimur je levica pisano gledala; pa tudi katoliški m konservativni časniki ne kažejo polne zadovoljnosti.
Predsednik ministerski Taaffe je potem odgovoril na prašanje dr. Mengerja oziroma na šolstvo, ker so bili namreč Češki škofje ministerstvu naznanili, da ne bodo več pustili duhovnov vdeleževati se pri šolskih vradih in bodo starše svarili pred takimi šolami, ako se šole zopet ne spremeuč v verske. Dr. Menger je v imenu levičarjev rekel, da to je žuganje zoper obstoječe deržavne, od cesarja poterjene postave, ki jih je dolžan vsak deriavljan spolnovati, pa da dosedanje obnašanje ikofov je kazalo, da dosedanje postave nikakor niso soper načela katoliške Cerkve. Omenjeno vlogo so češki škofje bili oddali 29. grudna lanskega leta. Taaffe je na to levičarjem odgovoril, da vloga škofovska v bistvu ni nič druzega, kakor obnovljenje oglasil, ki so se večkrat razodevale, tudi dostikrat v očitno prišle, odkar so nove šolske postave na dnevu. Tem postavam se je od nekdaj od cerkvene strani mnogotero ugovarjalo, kakor dela tudi ta škofovska vloga. Oziroma na veljavo
Sred postavo, jo bode vlada doverševala, dokler obstoji, a pa tudi pred posvedbami in skušnjami ne bodeuŠčs zatiskala, kar tiče spolno vanje posamesnih določil. Levičarji so pri teh besedah zaohčkali, desnica je zado-voljnost razodel».
Minister za tergovstvo je želel iz oddelka desnega središča dva zaupnika, ki bodeta ministerstvu v pomoč nri tergovski zvezi, ki se ima skleniti med Avstrijo in Prusonemčijo in Serbijo, in izvoljena sta dr. Poklukar in baron Ejpoliti. V šolski odsek ima priti tudi g. K lun.
Rimsko. Sv. Oče so 20. svečsna, ko je bila druga obletnica njih izvolitve, sprejeli kardinale, prelete, plemenite straže in druge snsmenite osebstvs. Pri vošiln kardinalov so jim naznanili sahvalo sa njihovo pomoč pri vladanji sv. Cerkve. Omenili so, da prisadevaoja sa sboijšanje očitnih razmer niso bile bres vsega vspehs, vendar pa doba hudih poskušenj ni še dokončana. Preletom so opomnili tudi napad na cara, obžalovali pri-kasoi družbioske spačenosti, resodeli pa so veselje nad tem, da božja previdnost čuje oad blsgrom občinstva in nad življenjem vladarjev. Tudi so omenili prijasnih knezov bulgarskega in romunskega ter se na Jutrovem dobrega nadjajo za Cerkev, še posebej od knesa rumun-skega. —
V obletnico papeževe isvolitve je bilo v Vatikanu vse živo. Trideset kardinalov, veliko škofov in drusih imenitnih gospodov, društev, duhovnov itd. je prišlo sv. Očetu voiit. Po njih želji je kardinal deržavni tajnik Nina ta dan v njih namen šel maševat v cerkev misijonarjev presv. Serca na oltarji N. lj. O. presv. Sercs. To je živ spodbudek sa vernike, ker tudi sv. Oče sami imajo tako močno zaupanje do N. lj. G. presv. Serca. Neka pobožna oseba naročuje vsak dan sv. mašo sa sv. Očeta na tem oltarji.
Tshodn ja cerkev v Bolgariji in Bosni si prizadeva od razkolnega greškega patrijarha v Carigradu se ločiti. To utegne Slovanom prav priti, ker o svojem času se bodo toliko ložej zopet zeainili z Rimom, svojo pravo materjo, kakor so bili zedinjeni v začetku. Bog daj 1 Za to naj toliko gorečniše moli bratovima ss. Cirila m Metoda.
lapad na rasko cesarsko rodovino. 17. t m. proti 7 sveččr je v zimskem dvoru cesarskem pod sobo vč-like straže segermelo, več vojakov je bilo ubitih, se več ranjenih. Bil je poškodoven pčd stražnice, ki je ravno pod obednico cesarske rodovine. Bil je tudi obednici pčd predert 10 čevljev na dolgo in 6 čevljev ne široko. K sreči se je bila družina nekoliko samudila k jedi, ker je cesar imel neko obiskanje opraviti. Zopet je očitno, kako Božja previdnost vlada nad vladarji, sa ktere katoliška Cerkev toliko moli, da pri vsih strahotnih svi-jačah peklenskih tolovajev vendar ne morejo hudodel-niki svojih namenov doseči. Naj bi pa tudi laži liberalci enkrat že preudarili, kam oni človeštvo tirajo s svojim satiranjem keršanskega nauka po šolah, s svojo ločitvijo šol od Cerkve itd.
K napadu oa cara se je zvedilo, da v prostoru pod stražnico, kjer je bilo dinamitno streljivo nastavljeno, je bila delavšnica štirih mizarjev, kterih tri so zaperli, eden se je sgubil. Vsih ubitih je bilo 10, ranjenih pa 47 vojakov io en dvorsk služabnik. Pruskemu cesarju je car sam napad nasnanil; stari Viljem se je solzil pri tem nasnanilu, naslonil glavo na roke, dolgo premišljeval in potem je še vedno s solznimi očmi pisal odgovor caru in vošiio, da je otčt is nevarnosti. Pač imajo veiikasi sd»j priliko misliti tudi na Pij IX, ki so jih zastonj svarili o tistem času, ko so se kovale liberalne in Cerkvi sovražne naredbe in postave.
Kako svet pri tscih dogodbab vendar spregleduje, kaže severno-nemška , Allgemeinerica", ki ponavlja Bis-markov svčt, da vsi vladarji naj bi se zedinili v bran zoper rodeče rogovilstvo. To je dobra misel, toda po-sabiti ne smejo pri tem, da le duhovni včliki vladar v Rimu je smožen jim res sdatnih pomočkov dati in na-s veto vati. Se vč, da msrsikter bi se moral sam na persi vdariti in sposnati: ,,Moj greh, moj greh, in preveliki moj greh!"
Crc/ in *aci zre »te motitve.
Zahvala.
Št. 1. Neka oseba je obljubila razglasiti po „Dan.", da jo je Marija precej uslišala, ko jo je sdravja prosila, češena, vedno češena bodi Naša ljuba Gospa presv. Serca 1 — Poslal č. g. župnik Jan. Volčič.
Št 2. Neka deklica se prav priserčno zahvaljuje Naši ljubi Gospej presv. Serca za ozdravljenje očesa, ki ga je zadobila po 9dnevnici. Bilo je močno nevarno, oko bi se bilo znalo še poškodovati, ali oseba celó osle-peti. Češena, hvaljena Naša ljuba Gospá presv. Serca za to milost!
Iz št. Vida na Dolenjskem.
Prošnje.
Oseba v telesnih, in še zlasti v dušnih potrebah prosi bratovske molitve sa pomoč. — Bolna prav serčno prosi bratovske molitve, da bi mogla saj toliko osdra-veti, da bi si sama sebi mogla kaj pomagati. — Molite sa nekega ubosega in sužnjega pijanca, da bi saj svojo dušo rešil. — Nektere rešitve potrebne sadeve so bra-tovšini serčno priporočene. — Naj bi se zidanje dekliškega vstava pod vodstvom šolskih sester nekje na Slovenskem srečno doveršilo in naj bi v pomoč ljubi Bog obudil serca blasih dobrotnikov — v ta namen serčno prosimo bratovske molitve. — Bresveren bolnik, da bi se s Bogom spravil. — Prav živo se priporoča v molitev dober, toda sadnji čas nekoliko sbegan mladeneč,
da bi ga Bog na priprošnio N. lj. G. presv. Serca obvaroval nesrečne lahkomišljenosti.
Bratovske sadove.
Nameni in priporoČevanja pri sv. mati in sploh v molitvi za mese*. svŠec 1880.
L Glavna namena: Rassvitljenje postavodajalcev in svetovalcev. Ti dan umirajoči.
II. Posebni nameni:
1.	sušca. Sv. Albin, 25 lčt opat, potem Angleški škof, f 1. 549. Priporoč.: Duhovnija sv. Štefana v Sori s 1732 prebivalci a vaimi živimi in umerlimi. Zvesto posvečevanje sv. posta. Cerkev na Ruskem.
2.	Osemdeset niučencev, kmečkih ljudi, pomorjenih od poganskih Longobardov, ker niso hotli moliti njihovega malika, neke kosje glave. Pripor.: Dubovnija sv. Jan. Nep. v novi Oselici (812 duš), živi in mertvi. Zatrenje jeze, kletvinje in pobojev. Nektere težavne sadove.
5. Obletnica kronanja Leona XIII. Sredposta. Sv. Kunigunda. Priporoč.: Zali Log, B. M. D. v nebo vzete (prebiv. 604), sedanji in umerli. Spreobernjenje nesrečnih ponočnjakov. Cerkev na Francoskem.
4.	Sv. Kasimir, kraljevič Poljski, sloveč s posebno Čistostjo, se je posebno trudil rusko-razkolno cerkev ze-diniti s materjo rimsko Cerkvijo, t 14»4. Priporoč.: Duhovnija sv. Tilna v Javorjah (790 duš) s živimi in mertvimi. Obvarovanje mladine pred zapeljevanjem. Dobra priprava za velikonočno spoved in sv. Obhajilo.
5.	Spomin peterih r£n N. G. J. Kr. Sv. Janez Jož. s Križa, is reda sv. Frančiška, t 1734 v Neapolu. Pripor.: Živi in umerli duhovnije sv. Lenarta (633 prebiv.) Cerkev na Ogerskem. Spreoberoje nečistnikov.
6.	Sv. Fridolin, opat, f 538. Priporoč.: Duhovnija Reteče sv. Jan. Evang. (758 duš), živi in mertvi. Spreobernjenje brezvčrcev in slabovercev. Cerkev v Afriki.
7.	Ceterta nedelja v posti (Laetare). Evang.: Jezus nasiti 5000 mčž (Jan. 6). Sv. Tomaž Akvinski, angel jski učenik, umeri 48 16t star, I. 1274. Priporoč.: Živi in umerli sv. Vida v Lučinah s 604 prebiv. Spreobernjenje posvetnjakov. Cerkev v vzhodnji in zahodnji Indiji. —
Mesec sušeč, marcij, ima 31 dni; pervi dan ima 11 ur 4 min. Solnce ishaja ob 6 in 28 min., zsbaja ob 5 in 32 min.
Posvečen je ta mesec zlasti češenju sv. Jožefa, in imenuje se torej „mesec sv. Jožefa". Kteri ta mesec posvetijo sv. Jožefu, zamorejo zadobiti: 1. 100 dni odpustka vsak dan v mescu; 2. popolnoma odpustek en dan v mescu pod navadnimi pogojami. Ti odpustki se zadobč tudi kak drugi mesec, ako se posveti sv. Jožefu na čast Ravno tako, ako kdo to češenje pričnč pred sušcem tako, da se dokončA s prsznikom sv. Jožefa.
Vtem mescu se tudi posebno časti sv. Frančišk Ksaverjan, ker 12. sušca 1622 je bil med svetnike prištet. Pri sv. Jakopu v Ljubljani, kjer imsjo posebno imenitno kapelo tega svetnika, se 9dnevnica obhaja od 4. do 12. sušca. Posebno bukvice, ki se tam v zakristiji dobivajo (po 5 sld.): „Milostna 9dnevnica v čast sv. Frančiška Ksav.", vse to natanko popisujejo in obsegajo tudi opravilo samo. Sicer se navadno ta 9dnev-nica 12. sušca še le pričenja.
Male duhovne vaje.
Zdihljej.
Sladko Serce mojega Jezusa, daj, da vedno bolj ljubim Te. (Vsaki pot 300 dni odpustka; enkrat v mesca popolnoma odpustek s navadnimi pogoji. Pij IX, 36. listopada 1876.)
Molitvica.
Sv. Marija, neomadežana Devica! Sprosi pri Jezusu: rešenje sv. Cerkve, spreobernjenje grešnim, mir živim, pokoj mertvim. Amen.
Listek za raznoterosti.
¥ ljubljanski hiralnici sv. Jožefa je 20. t. m. po
dolgi, budi mertudni bolezni umeri č. g. Jož. LavriČ, bivši župnik v Zaplani Rojen 4. sušca 1803 v Blago-volici, je bil posvečen 27. mal. serp. 1834. Bil ja prav pobožen, priprost, vsim, ki bo ga poznali, priljubljen gospod. Bog mu daj večni mir!
„Nauk slovenskim županom, kako jim je delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. Spisal Ant. Globočnik, c. kr. okrajni glavar, Fr. Jož. red. vit Na slovenski jezik preložil Fr. Levstik." V Ljubljani natisnila in založila Klein in Kovač 1880. (Cena 1 gl.; b pošto 1 gl. 5 sld.) To novo delo bode županom in njihovim pomočnikom slovensko vradovanje neizrečeno zlajšalo in je sploh koristno Slovencem v sedanjih okolišinah. Ima pa tudi precejšen košek lešnikov, mečjih in terših, za jezikoslovce, posebno v „Predgovoru" in v „Slovničku". Tvarine je do čuda veliko na 207 strančh. Naj bode knjiga Slovencem gorko priporočena.
Obletni spomin izvolitve sv. Očeta Leona XIII smo pri sv. Jakopu v Ljubljani obhajali s tem, da je bila ob 5 sv. maša za sv. Očeta, pri kteri so na koru spodobno zapeli tudi himno sv. Očeta. Po sv. maši je mnogo pobožnih sv. Obhajilo prejelo in darovalo za sv. Očeta. Tudi v soboto potem je bila sv. maša še v ravno ta namen. Vsaki mesec se pa tudi sicer že več lčt pri sv. Jakopu dve ss. maši opravite za sv. Očeta, ena v namen od žčn in deklet, ena od moških. Priložimo tudi še malo darilce iz spoštovanja do sv. Očeta in prosimo sv. blagoslova. *)
Starinar na starem tergn za vodo. blizo šent-jakop-skega mostu, ima na prodaj podobo (štatvo) presv. Jezusovega Serca, dosti okusno in pravilno izdelano, po primčrni ceni. Marsikje je želč v cerkvi, — zdaj si jo lahko omislijo za mali denar.
Il KneŽaka, 21. sveč. (Poterdilo.) Priserčna hvala za poslanih (od preč. g. A. Drobnica posebej sa Kne-žane odločenih) 35 gold.! Da bi se še kak dobrotnik našel; — revšina je res velika.
Ant. Ponikvarf župnik.
Goriški dnhovski imenik. Ta škofija, ki je v Avstriji gotovo najstarejša, izpeljuje svoj obstanek iu verato škofov že od sv. Mohora (63 let po Kr. rojstvu), kteri je bil pervi škof v Ogleju. Za njim je ondi vladalo v nepretergani versti 95 škofov, nadškofov in patrijarhov do leta 2751, izmed kterih je tudi 6 svetnikov. Odtod je bil škofijski sedež po odpravljenem patrijarhatu prestavljen v Gorico, kjer je bilo dozdaj že 6 škofov in nadškofov, kajti nekdanji mogočni Oglej je zdaj samo borna ribČevska vas in župnija in spada pod goriško nadškofijo. Sedanji prevzv. nadškof v. Č. g. Andrej Gollmajer so stari že 83 let, in že 59 1. mašnik; netro-polit so čez 4 druge škofije (ljubljansko, teržaško, po-reško in kerško). Nadškofi ja šteje v 16 dekanijah 214 tisuč duš in ima 85 far£ in lokalij (2 praznih), 107 vi-
*) Izročeno nam je 10 gl. ko dar za sv. Očeta. V tej duhovniji so gospodje dobro sadeli: moliti sa papeža in sv. Cerkev, da še enkrat sušnjost neha.	Vr.
karij (10 pr.), 111 kaplanij (26 pr.); vsih duhovnov je 361, ismea kterih je 59 v pokoju. Redovnikov je v 5 samostanih 53, in sicer: 25 frančiškanov (13 patrov), 18 kapucinov (10 patrov), 7 usmiljenih bratov (1^ pat), in 3 jezuiti duhovni. Redovnic (uršulinaric, usmiljenih in šolskih sester in sester Previdnosti) je 105. Umerlo je v preteklem letu 8 duhovnov. — V središnjem se-menišu sa 4 škofije je 39 bogoslovcev, in sicer jih ima goriška Škofija 22, teržaška sa 306 tisuč duš le 5, po-reška za 86 tisuč duš samo enega, kerška (Veglia) s 48 tisuči katoličanov pa 11 bogoslovcev.
Knjižici: Genovefa, Evstahij, v novo nstisnj- ste na prodaj v Blasnikovi tiskarni, po ¿0 kr. — Tudi „Zlate j a belka" Baragove so na novo natisnjene; cena: z mašnimi molitvami in podobo, 21 pdl, nevezane 55 kr., v usnje vezane 1 gl., v usnje vezane z zlatim obrezom 1 gld. 20 kr., v rujavo usnje vezane s slatim obrezom 1 gld. 90 kr.
? Terstu jo preč. g. kanonik Jan. Sinčič postal stolni dekan; preč. g. častni kanonik in škofijski kan-oelar dr. Jan. Šust, naš rojak, pa kanonik stolne cerkve. Slava 1
Hervaiki kil lažuraiič je odstopil in namesto njega je postal ban slavonski grof Ladislav Pejačevič.
Illllfli Dagiltrat se je jel bojevati zoper žgsnjar-ske besnice, ktere so se v 16 letih od 1620 namnožile do 2272 in vedno pribsjajo še plohe prošenj sa nove ftganjsrije, s kskoršnimi liberalna doba hoče čversti človeški rod samoti ti.
lsuip«r SegVT, ud „Rotae romanae" in predsednik drnibi: „Edinost katoliškega dobrodelstva" na Francoskem, je is osira na sdrsvje odstopil od tegs častnega
rvila. Naslednik mu je P. De la Porte, v č liki pred-„duhovnov aa usmiljenje" (della Misericordia). Kardinal Nina je v imenu Svetega Očeta pisal pismo mons. Seguru, čigar ime je tako drago vsim, ki se pečajo sa katoliško gibanje na Francoskem.
Liri Benaet s svojo materjo, kakor poroča „Ger-mania", je prestopil v sv. rimsko katoliško Cerkev. Ne mine dan, da bi časniki ne poročali kakega pristopa v sv. katoliško Cerkev, in to se godi v snstnem številu. Bog daj skoraj konečno in polno spreobernjenje tega kraljestva, ki ima tolik vpliv do vse semlje. To bi bilo znamnje, da se bliža čas, ko bo en hlev in en Pastir.
Za svarilo in vedrilo. Prepir.
Na stran pustite pričke, vso grenkost, prepir, Ki nam kali življenje, ubija sveti mir!
f UnatJuki iksflji: Č. g. Valentín Stiplovšek je presentirán župnik sa Loče. — C. g. Valentin Tamše jo postal provisor pri sv. Kungerti na Pohorji. — Prestavljeni bo čč. gg. kaplani: Jožef Ulčnik sa II. v Bra-sloviče; Valentin Krajnec v Luče, in Ferdo Šoštarič aa IL k bv. Križu pri Ljutomeru. — Čč. gg.: Jožef Pečnik, župnik v La perjih, in Gašper Dornik, župnik pri novi Štifti poleg Gornjega grada, gresta v pokoj. — Umeriš sta čč. gg.: Franc Krajnec, župnik pri sv. Marjeti pod Ptnjem, in Frsnc Purgaj, duhoven in bogoslovec IV. leta v Mariboru. R. i. p. — Raspissna je iupoija sv. Koncerti ns Pohori do 23. sušca, in fsrs sv. Marjete pod Ptujem do 6. aprila t. 1.
Mtetormini darovi.
Za stradajoče na Notranjskem: Pn. g. stolni dek. J. Volo 5 gl. — Duhovnija Preska 6 gl. — Is Šmarije po preč. g. dek. Drobniču 35 gl. (in sicer saNotranjce „Knežane"). — Z Rudnika po č. g. župn. 4 gold. — Iz Šmarjete po č. g. župn. J. Volčiču 15 gl. — Z Radeč pri sid. m. farmani s čast. gg. duhovnima 11 gl. 60 kr.
—	Is Dupelj po č. g. župn. Tom. Šlibarju 7 gl. 6 kr. (sa strad. Postonjskega okraja). — Iz Zaspega po č. g. župn. Fr. Jerebu 8 gl. — Po č. g. J. Rozmanu dobroto.
1	gl. — Iz duhovnije Češnjiške po č. g. župn. Fr. Ke-picu 3 gld. 50 kr. — Po č. g. Jeriču 2 gld. —* Od sv. Leosrta po č. g. Prim. Peterlinu 3 gl. — Iz Krašinje po č. g. župn. J. Verbančeku 7 gl. — S Primskovega Gostač 2 gl. — Č. g. župn. Jož. Mersel 2 gl. — Č. g. župn. Tom. Žerovnik z Grahovega 3 gl. 20 kr. — S sv. Vida nad Cirkn. č. g. župn. Jan. Čibašek 1 gl. — Duhoven is Loke 3 gld. — Is Horjula po č. g. župn. Fr. Dolinar ji sbirko 10 gl. — Č. g. Jan. Urevec 1 tol. sa
2	gl. star. den. in 10 kr. (Op. Za oboje ni bilo natanko določeno po pot; če je kaj dragsč, pa nasnanite. Vr.)
—	Is Dola 1 gl. — Preč. g. Fr. Kr., kan., 15 gl. — Po č. g. župn. M. Kotniku 4 gl. 50 kr. — Is Rovt na-birke in čč. gg. duh. 5 gld. 25 kr. — Od sv. Jakopa ob Savi po č. g. žpn. V. Skulu 10 gl. 50 kr. — Is Pol-hovegs grad ca 15 gl.
Za stradajoče nalsterskem: Is Šmarije po prečast. g. dek. 35 gl. — Po č. g. župn. J. Volčiču is Šmarjete 15 gl. — Is duhovnije Češnjiške 3 gld. 50 kr. po č. g. župn. — Č. g. Jan. Urevec 1 tol. sa 2 gl. star. den. in 10 kr. — Z Radeč pri sid. m. č. g. župn. A. Pavlič
2	gl.; farmani 2 gl. — Dobroto, po g. J. Rozmanu 1 gl.
—	Iz Zagradoa nabirke po č. g. župn. Ign. Vrančiču 10 gl. — Z Vojskega nabirka po č. g. župn. V. Klo-busu 11 gl. — Od sv. Lenarta po č. g. Prim. Peterlina
3	gl. — Is Krsšinje po č. g. župn. J. Urbančeku 4 gl.
—	Is Čemšenika po č. g. župn. Fr. Rome-tu 18 gl. — Is Rovt nsbirke in čč. gg. duh. 5 gl. 25 kr. — Od «v. Jskopa ob Savi po č. g. župn. V. Skulu 10 gl. 50 kr.
Za pogorelce v Hrenovicah: Z Vojskega 80 kr. Za novo cerkev v Sarajevem: Po č. g. J. Volčiča is Šmarjete 15 gl. — Od sv. Vida nad Cirkn. Fr. Kli-nar 30 sld. — G. J. St 1 gl.
Za pogorelce v Sarajevu: Preč. g. dek. A. Drobnič 5 gld.
Za opravo nove cerkve v OlamoČi v Bosni: Vidov-ski šolarji 70 kr.
Za cerkvene potrebe v Bosni: Po čast g. župn. M. Kotniku 4 gl. 50 kr.
Za sv. Očeta: C. g. žnpn. Tom. Žerovnik 5 gl. — Č. g. župn. M. Sajč 1 gl. — Is Dupelj po č. g. župn. Tom. Šlibarju 3 gl. — Z Jesenic: sbirka 4 gl.; č. g. J. Keršič 2 gl.; g.S.Čižman 1 gL - Kriška fara 5 gl.
—	Is Polhovegs gradca 25 gl. — G. J. St 1 gl.
Za Bosno: Is Krsšinje po č. g. župn. J. Verbsn-čeku 7 gld. — Po preč. g. ksn. P. Urhu 1 gld. — Is Horjula sbirko 8 gld. po č. g. iupn. Fr. Dolinarji. — Marija Geijol 1 gl. — Po č. g. župn. M. Kotniku 1 gl.
—	Is Polhovegs gradca 12 gl.
Za afrikanski misijon: Neimen. roka 1 gl. Za sv. Detinstvo: Od sv. Lenarta 1 gl. 30 kr. — Is Medsne po Č. g. Jož. Pahorji 15 gl.
Za stradajoče v Mezopotamiji: Po. stolni dek. J. Vole 2 gl. 50 kr.
Za stradajoče v Chensi-u v severni Kini: Pn. stolni dek. J. Vole 2 gl. 50 kr.
Odgovorni vredni k: Laka Jera*.
— Tiskarji in saložniki: Jotef Blasiikori nasledniki t Ljubljani.